Skupno delo v prid našega zdravja
In tole naj bi bil nekakšen strupen intervju s šestimi od sed-mih nagrajencev občine Center, s člani delovne skupnosti zdrav-stvene enote Ncbotičnik. V odsotnosti dr. Olge Boijka, smo se pogovarjali z dr. Bogom Merljakom, višjim dentistom Vinkom Slanovcem, višjim tehiukom Nandetom Debeljakom, asistentko Sonjo Cotman, Antonijo Bradač, ki je ekonom in višjim teh-nikom Milošem Hanžičem.
»Da bi pisaM posebej o delu vsakega nagrajenca je težko, kajti naše delo je tako preple-temo med seboj, tako odvisno od dela sodedavcev, da bi samd lahko prav malo naredili,« je povedal dr. Bogo Merljak, ki opravlja svoj poklic že polnih 33 let. Začel je kot zoboteluiik, naredil šolo za dentiste in sto-matološko fakulteto. V Nebo-tičniku dela že 23 let. Dr. Mer-ljak je bil glavnd organizator javne zobozdravstvene službe v Ljubljani.
»Z dr. Janeaom Kobalom, praf. Antegeai Logarjem in šte-vilnimi drugimi sodelavci smo si vselej prizadevali, da bi iz-boljšali našo zobozdravstveno službo, predvsam pa, da bi po-magali ljudem, ki so naše po-mooi potrebnd. Začetki so bill težki. Nismo imeli ne primer-nih prostorov ne primernega materiala in inštruimentov, ki smo jih potrebovali za svoje delo. Že od začetka delam s čudovitimi ljudmi, ki so žrtvo-vali večino svojega prostega časa, da so hodili na razne te-čaje, se izjpopolnjevali m s tem koristili napredku našega zobozdravstva in paoientom. Povedati pa morarn, da bi si težko zaimišljali razvoj zobo-zdravstva brez pomooi klinik, predvsem stomatološke klini-ke.«
Za požrtvovalno in uspešno delo v zabozdravstvu je dr. Bogo Merljak dobil že prizma-nje — Red dela II. sbopnje.
»Lahko rečem, da je naredi-lo naše zobozdravstvo, od pr-vih začetkov pa do sedaj, ogro-men korak naprej. Pretežna večina naših delavcev — od zdravnikov do tehnikov, denti-stov, asistentk in o&talih je vi-soico strokovno usposobljena, vendar imamo pri svojem delu težave, tako kot jih irnajo tudi marsikje drugje. Manjka nam namreč denar, da bi izpapol-nili in modemizirali našo opre-mo, ki jo pri svojem delu po-trebujemo.
Mislim pa, da je zelo po-membno, da srao se z integra-cijo, ki je bila leta 1968, usp&li zelo približati dispanzeraciji, saj smo uvedli dispanzerje za predšolske in šolske otroke, za vajence in za odrasle.
Omenil sem, da sem delal z liudmi   ki sr> žrtvovali rvsrom-
no svojega proetega 6asa v ko-rist razvoja našega zobozdrav-stva. Ena od takih sodelavk je tudi asistentka Sonja Oot-man.«
Sanja Cotman dela v zobo-zdravstvu že 26 let. V Nebotič-niku je od vsega začetka, to je 25 let, leto dni pa je delala na bivšem okrožnem uradu. Zadnjih pet let dela pri rent-gervu in je s tem delom zado-voljna.
»Začetki pa so biM težki. Ni bilo možnosti za šalanje, na delovnem mestu smo spozna-vali material, se učili asistirati
»Prvi začetki naš^a dela so bili težki. Zdravnik specialist ni imel nobene možnoeti za razsvoj. V letiii 1939/40 sem bil med ustanovitelji enoletne šo-le za dentiste. Leta 1957 sem postal častni olan Društva zobozdravstvenih delavcev in istega leta dobil odlikovanje — Red deia z zlatim vencem.«
Njegovo pripovedovanje do-polnjuje dr. Merljak, ki pove, da ima Vinko Slanovec velike aasluge pri razvoju naše zobo-zdravstveoe službe.
»Delo ni bilo lahko, toda za-vest, da moramo pomagatd lju-dem, nas je gnala in zato smo premagovali največje napore. En sam je delal za dva ali tri terapevte. Marsikatero soboto in nedeljo smo vzeli opremo, kakršno smo pač imeli, in od-šli po raanih krajih Slovenije. Pogoji dela so se, seveda, iz leta v leto izboljševala ki ved-no  smo  težiH  k  temu,  da bi
Miloš Hanžič, višji tehnlk
pri  kirurških  in ostalih pose-gih.«
Ehievno »gre skoai njene ro-ke« od 30 do 40 pacientov- Gle-de na to, da prihajajo v Ne-botičnik mnogi pacienti iz lju-bljanske okolice in tudi iz bolj oddaljenih krajev, ima vedno dovolj dela. Pri svojem delu ima dobre aparate in zato teče njeno delo nemoteno.
Sonja C!otrnan pravd, da rada dela. O njenem delu v pretek-losti pravd, namesto nje, dr. Merljak. Omeni njeno aktiv-nost v utrjevanju sindikalne de-javnosti, sodelovanje v uprav-nem odboru in delavskem sve-tu, neštete ure prostega časa, ki jih je žrtvovala za raavoj zoboadravistva.
Višji dentist Vinko Slanovec dela v zobozdravstvu nad 40 let, od tega v Nebofcičniku 25 let.
Sonja Cotman, asistentka
bili na vrbu strakovnosti na našem področju v Evropi.«
Vinko Slanovec se je upoko-jil 1966. leta, nakar je v Nebo-tičniku delal še leto in pol. Na koncu pogovara je dejal, da je počaščen, da je dofoil na-grado in želi, da bi šli mlajši kolegi po njihovl poti, po poti, ki ni bila lahka, bila pa je uspešna.
Kljub temu, da se slišd be-seda ekonom skoraj nepo-membna, ne moremo reči, da je delo AntOiiije Bradač nepo-membno. Naspratno. Antonija Bradač dela v Nebotdčniku že 26 let in od vsega začetka skr-bi, da poteka delo zobo-adravnikov, teihndkov, asistentk in ostal^a zobozidiraiv&tvenega osebja nemoteno.
Njeno delo ni lahko. »Začet-Ri so bili še posebno težki. Ni-smo mogli dabitt materiala in instrumentav, ki so za naše delo potrebni. Takoj po vojni smo sd naj-več pomagali z ma-teriali, ki sino jih dobili od ONRRE. Zbirali smo ga na vseh koncih: nekaj je primesel ca, nekaj oni, tako da smo vsaj za silo laliko delali.«
Tondka, kot ji pravijo, mora skrbeti, da je na zalogi vedno dovolj materdala. Dabro ve, kdaj zmanjka oztrama kdaj se čežko kupi ta aii oni mate-rial, zato ima vedno zaloge za ne-itaj mesecev. Kuipuje in izdaja material za oskrbo ordinaoij, laboratorijev ln rentgena. Skr-bi za kovine, zdravila tn zobo-zdravsbveoi   material.
Antonija Bradač ekrbi za ves potreben material sama že od marca 1950. leta, pred tem pa je bila za nabavo materiala soodgovoma s pokajnim prof. Janezom Kobalom. Od leta 1968 se je otoseg njeoega dela zelo povečal, saj mora skrbeti za številne ambudante v okoli-oi Ljuibljane. Spominja se, da so včasih razdeljevali material po ambulantah kar peš ali s
koiesom. Sedaj tmajo za to po-seben kombi.
Svoje delo ima rada in ga v skrajšanem času opravlja tu-di sedaj, čeprav je že drugo leto upokojena. Sodelavci po vedo, da je bila vedno aktivna v družbenopolitičnih dejavno-stih. in da je bila 20 let blagaj-nik   v   sindikalni   organizaciji.
Višji tehnik Nan.de Debeljak opravlja svoj poklic že 36 let, od tega kar 24 let v Nebotični-ku. »Začetek je bil težak, ven-dar nihče ni godrnjal, vsi smo delali, kolikor smo zmogli, ra-di smo delali. V začetku nas je bilo le 12 zobotahnikov, da-nes nas je 86. Pogoji in način dela so se od začetkov do da-nes zelo izboljšali, vendar še nismo zadovoljni z njimi. Manjka nam predvsem sodob-na oprema za dedo v laborato-riju, kajti z njo bi lahko de-lali mnogo bolje kot sedaj. Na-ši kadri so visoko strokovno usposobljeni, venriar ne more-jo pokazabi vsega znanja, ker nimamo modernih pripomoč-kov.«
Nande Debeljak je dobil za svoje politično delo na terenu že priananje, in sicer leta 1972 Red  dela s srebmim  vencem.
»želim si, da bi naše delo hitreje napredovalo in pa to, da bi bili vsi plačani po kvali-teti dela in ne samo po storil-
Vinko  Slanovec, višji  dentist
nosti, kajti le tako bi bolnike rehabilitirali, v nasprotnem pri-meru pa samo krpamo luk-nje.«
Med nagrajenci je tudi višji tehnik Miloš Hanžič, ki od leta 1968 opravlja delo nadzornega zobotehnika v Zdravstvenem domu Ljubljana. V zobozdrav-
stvu dela že 30 let. Njegavi so-delavoi pravijo, da je bilo vse njegovo delo požrtvovalno in je izhodišče za tako zobozdrav-stveno službo, kot jo Lmamo sedaj. Bil je aktiven in je še tako v svojem kolektivu, kot tudi zunaj njega, saj je bil pr-vi predsednik upravnega odbo ra, sekretar Osnovne organiza-cije ZK, predsednik Sindikal-ne organizacije, predsednik Sek-oije zobotehnikov Slovenije, tajnik Društva zobozdravstve-nih delavc&v Slov&nije, 61an se-kretariata IO Saveza zubar-skih društava Jugoslavije, kjer je dobil tudi odlikovanje — Red dela s srebrnim vencem. Leta 1958 je odšel za 12 let v obratno amibulanto v Litostroj, vendar je ostal kljub temu aktiven na vseh področjih.
Velike zasluge ima za mo-dernejšo opremljenost labora-torijev, za navo tehnologijo, za boljše dedovne pogoje v labo-ratorijih, za nove materiale itd.
»Kljub temu, da ni bilo ve-liko sredstev za modernizira-nje opreme — manjka nam jih tudi sedaj — smo, po mo-jem mnenju, mnogo naredili, saj so se naši Ijudje odrekali tudi delu svojega zaslužka, da srno lahko nakupili boljšo opremo.«
Še in še bi lahko pisali o delu  in  življenju  ljudi, ki so
Nande  Debeljak. višji  tehnik
dobdli nagrado. Vsi zatrjujejo, da sami ne bi mogli narediti ničesar in da je njihovo delo tesno povezano. Pravijo, da so izbrani iz množice dobrih in zaslužnih delavcev. Njihova glavna skrb je pomagati lju-dem in za tem bodo težili tudi v bodoče.                          S. V.