Leto 1889.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos LVIII. — Izdan in razposlan dné 1. novembra 1889. ,
190.
Dodatni dogovor od 12. decembra 1888,
k trgovinski in plovstveni pogodbi med Avstro-ogrsko in Nizozemsko od 26. marcija 1867 (Drž. zak. št. 102), o vzajemnem postopanji z vzorci, ki jih uvažajo trgovinski potovalci.
(Sklenen na Dunaji dné 12. decembra 1888, po Njegovem c. in kr. apostolskem Veličanstvu pritrjen dné “ 31, maja 1889, v obojostranskih pritrdilih izmenjen na Dunaji dné 1. oktobra 1889.)
Nos Franeiseus Josephus Primus,
divina favente dementia Austriae Imperator;
Apostolicus Rex Hungariae, Rex Bohemiae, Dalmatiae, Croatiae, Slavoniae, Galiciae, Lodomeriae et Illyriae; Archidux Austriae; Magnus Dux Cracoviae; Dux Lotharingiae, Salisburgi, Styriae, Carinthiae, Carnioliae, Bucovinae, superioris et inférions Silesiae; Magnus Princeps Transilvaniae; Marchio Moraviae ; Comes Habsburgi et Tirolis etc. etc.
Notum testatumque omnibus et singulis, quorum interest, tenore praesentium facimus :
Quum a Plenipotentiary Nostro atque illo Majestatis Suae Nerlandiae Regis ad eum finem ut stipulatio quaedam articuli quarti tractatus inter utriusque Nostrum ditiones di vieesimo sexto mensis Martii anno 1867 Viennae conclusi mutaretur, specialis conventio additicia die duodecimo ineusis Decembris anno 1888 Viennae inita et signata fuit, tenoris sequentis:
(Sloveniscli.)
90
(Izvirnik.)
Sa Majesté l’Empereur d’Autriche, Boi de Bohême etc. etc., et Boi Apostolique de Hongrie,
et
Sa Majesté le Boi des Pays-Bas,
ayant jugé utile de compléter par une disposition relative aux échantillons importés par les voyageurs de commerce le Traité de commerce et de navigation conclu entre l’Autriche-Hongrie et les Pays-Bas, le 26 mars 1867, ont résolu de conclure à cet effet une Convention additionnelle et ont nommé pour Leurs Plénipotentiaires, savoir:
Sa Majesté l’Empereur d’Autriche, Boi de Bohême etc. etc., et Boi Apostolique de Hongrie :
Le Sieur Ladislaus Szôgyény-Marich de Magyar-Szôgyén et Szolgaegyhdza, Son Conseiller intime actuel et Chambellan, premier Chef de section au Ministère de la Maison Impériale et des affaires étrangères ;
Sa Majesté le Boi des Pays-Bas:
Le Sieur Adrien Mazel, Son Envoyé Extraordinaire et Ministre Plénipotentiaire près Sa Majesté Impériale et Royale Apostolique;
lesquels, après s’être communiqué leurs pleins pouvoirs trouvés en bonne et due forme, sont convenus des dispositions additionnelles suivantes:
Article 1er.
Les objets passibles d’un droit d’entrée qui servent d’échantillons et qui sont importés dans les Pays-Bas ou dans ses colonies par des commis-voyageurs de maisons établies en Autriche-Hongrie, ou en Autriche-Hongrie par des commis-voyageurs de maisons établies dans les Pays-Bas ou dans ses colonies, seront de part et d’autre admis en franchise temporaire moyennant les formalités de douane nécessaires pour en assurer la réexportation ou la réintégration en entrepôt.
Article 2.
La présente Convention aura la même force, valeur et durée que le Traité de commerce et de navigation du 26 mars 1867 auquel elle se rattache.
(Prevod.)
Njegovo Veličanstvo, cesar avstrijski, kralj češki itd. itd., in apostolski kralj ogrski,
in
Njegovo Veličanstvo kralj nizozemski,
sta, spoznavši za koristno, trgovinsko in plovstveno pogodbo, med Avstro-ogrsko in Nizozemsko skle-neno dné 26. marcija 1867, dopolniti z določilom o vzorcih, ki jih uvažajo trgovinski potovalci, za svoja pooblaščenca imenovala, in to:
Njegovo Veličanstvo, cesar avstrijski, kralj češki itd. itd., in apostolski kralj ogrski :
Gospoda Ladislava Szôgyény-Marich z Magyar-Szôgyén in Szolgaegyhâza, Svojega pravega skrivnega svetovalca in komornika, prvega sekcijskega glavarja v ministerstvu cesarske rodbine in vnanjih stvari ;
Njegovo Veličanstvo kralj nizozemski:
Gospoda Adrijana Mazel, Svojega izrednega poslanika in pooblaščenega ministra pri Njegovem cesarskem in kraljevem apostolskem Veličanstvu;
katera sta, priznanivši si vzajemno svoji v dobri in pravšni obliki najdeni pooblastili, dogovorila naslednja dodatna določila:
Člen 1.
Uvoznemu colu podležeče stvari, katere so za vzorce in se na Nizozemsko ali v nega naselbine (kolonije) uvažajo po trgovinskih potovalcih na Avstrijsko-ogrskem naseljenih trgovcev, ali • na Avstro-ogrsko po trgovinskih potovalcih na Nizozemskem ali v naselbinah njegovih naseljenih trgovcev, vpuščajo se, izpolnivši colnijske formalnosti, ki so potrebne v zagotovilo njih zopetnega izvoza ali zopetnega spravljenja v colno skladišče, za sedaj od obeh strani cola proste.
Člen 2.	•
Pričujoči dogovor hode imel isto moč, veljavo in dobo veljavnosti, kakor trgovinska in plovstvena pogodba od 26. marcija 1867, kateri se prilaga.
Elle entrera en vigueur dès que la promulgation officielle en': aura été faite dans les pays des Hautes Parties contractantes.
Article 3.
La présente Convention sera ratifiée et les ratifications en seront échangées à Vienne dès que les formalités prescrites par les lois constitutionelles des Etats respectifs auront été accomplies.
En foi de quoi, les Plénipotentiaires respectifs ont signé la présente Convention et y ont apposé leurs cachets.
Fait à Vienne, en double expédition, le 12 décembre 1888.
(L. S.) Szogyény m. p. (L. S.) A. Mazel m. p.
Moč svojo zadobode, čim bode uradno razglašen po deželah visokih pogodnikov.
Člen 3.
Pričujoči dogovor se pritrdi in pritrdili se izmenjati na Dunaji, po tem ko se bodo izpolnile formalnosti, propisane v ustavnih zakonih dotičnih držav.
V dokaz tega sta ga obojestranska pooblaščenca podpisala in udarila nanj svoja pečata.
Storjeno na Dunaji v dvojnem izdatku dné 12. decembra 1888.
(L. S.) Szôgény s. r. (L. S.) A. Mazel s. r.
Nos visis et perpensis conventionis hujus stipulationibus, illas ratas gratas-que habere profitemur, verbo Nostro Caesareo et Regio spondentes Nos ea, quae in illis continentur, fideliter execution! mandaturos esse. In quorum fidem majusque robur praesentes ratihabitionis tabulas manu Nostra signavimus sigilloque Nostro appresso muniri jussimus. Dabantur Viennaedie trigesimo primo mensis Maii anno Domini millesimo octingentesimo octogesimo nono, Regnorum Nostrorum quadragesimo primo.
Franciscus Josephus m. p.
Gustavus Comes Kdlnoky m. p.
Ad mandatum Sacrae Caesareae et Regiae Apostolicae Majestatis proprium :
Hugo Liber Baro a Glanz m. p.,
Consiliarius aulicus et ministerialis.
Gorenji dodatni dogovor se s tem razglaša, potem ko sta vanj privolili obé zbornici državnega zbora.
Na Dunaji, dné 28. oktobra 1889.	N
191.
Dopustno pismo od 18. septembra 1889,
za lokalno železnico z ozko raztečino od Insbruka do Hall-a
Mi Franc Jožef Prvi,
po milosti Božji cesar avstrijski,
apostolski kralj ogerski, kralj češki, dalmatinski, hrvaški, slavonski gališki, vladimirski in ilirski; nadvojvoda avstrijski; véliki vojvoda krakovski, - vojvoda lotarinški, saleburški, štirski, koroški, kranjski, bukovinski, gornje-Bleški in dolnje-sleški; véliki knez erdeljski; mejni grof moravski ; pokneženi grof habsburški in tirolski itd. itd. itd.
Ker je zemljiški posestnik Anton Prantl v Mühlau-u poleg Insbruka v društvu z bankerjem Louis Hirsch, fabrikantom Avgustom Riedinger ter inženerjem Hermanom vitezom pl. Schwind, poslednji trije vsi iz Avgsburga, zaprosil, da bi jim se dala dopustitev, zgraditi lokalno železnico (tra-movko) od Insbruka do Hall-a, ter voziti po nji, vzvidelo Nam se je z ozirom na občno korist tega podjetja po zakonu o dopuščanji železnic od 14. septembra 1854 (Drž. zak. št. 238), kakor tudi po zakonu od 17. junija 1887 (Drž. zak. št. 81), to dopustitev imenovanim koncesijonarjem podeliti takö le:
§• 1.
Dajemo koncesijonarjem pravico, zgraditi železnico, (tramovko) z ozko raztečino, po kateri bode voziti z lokomotivi ali z drugimi mehaničnimi motorji, od mesta Insbruka čez Miihlau, z uporabo Insbruk-Hallske državne ceste v Hall.
Koncesionarji so dolžni, na zahtev državne uprave, zvršiti dopolnilni progi navedene lokalne železnice (parne tramovke) od mesta Insbruka
a)	do enakoimene postaje privilegovane južne železniške družbe;
b)	na Wüten.
§. 2.
Železnici, ki je predmet te dopustnice, dodeljujejo se naslednja olajšila:
a)	oprostitev od kolkov in pristojbin za vse pogodbe, ki jih podjetje sklene, za vse vloge, ki jih vpodâ, in za druge listine, ki jih naredi; dalje za vse knjižne vpise na podlogi teh pogodeb in listin, naposled za druge uradne poslove in izdatke, namreč:
1.	v to, da se nabavi glavnica in zagotovi glavnično obrestovanje in pa obrat vožnje do časa, ko se začne ta obrat;
2.	v pridobitev zemljišč, v gradnjo in opravo železnice, do konca prvega obratnega leta.
Te ugodnosti se ne uporabljajo na razprave sodnega postopka v pravdah.
b)	Oprostitev od kolkov in pristojbin za prvo izdatbo delnic, namenjenih v nabavo glavnice za prvo napravo in dopustilu ustrezno opremo z interimalnimi listi vred, in takö tudi od pre-snemščine, kar se je nabere o nakupu zemljišč na konci prvega obratnega leta \a), št. 2], razven pristojbin, ki jih je o tem povodu opraviti, in katere po veljajočih zakonih pristojé občinam ali drugim avtonomnim združbam;
c)	oprostitev od pristojbin in odredbin, dolžnih za podeljeno dopustilo in za izdatbo te dopustnice;
d)	oprostitev od pridobnine in dohodarine, od plačevanja kolkovnih pristojbin kuponom, in tako tudi od vsakega novega davka, kateri bi se utegnil vvesti s prihodnjimi zakoni, na dvajset (20) let, računeč od današnjega dne.
§• 3.
Koncesijonarjev dolžnost je, gradnjo v 1. odstavku §“ 1. imenovane železnice precej začeti, naj-dalje v dveh letih, računeč od današnjega dne dokončati, dodelano železnico v občno službo izročiti, ter obrat vožnje po nji ves čas, dokler traja dopustilo, nepretrgoma vzdržavati.
Da se bodo držali zgornjega roka za gradnjo, dolžni so koncesijonarji dati varnost, položivši 5.000 goldinarjev v vrednostnih papirjih, v katerih se smejo nalagati varovancev novci.
Ako bi ne dostali zgornje dolžnosti, sme se izreči, da je ta položnina propala.
Rok za dodelanje dopolnilnih prog, kateri je eventuvalno zvršiti po odstavku 2. §a 1. določi ob svojem času trgovinsko ministerstvo.
§• 4.
Da izdelajo dopuščeno železnico, dodeljuje se koncesijonarjem pravica razlastitve po določilih do-tičnih zakonitih propisov.
Ista pravica se koncesijonarjem dodeli tudi zastran tistih dovlačnic, ki bi se imele narediti in o katerih bi državna uprava spoznala, da jih je v javnem interesu napraviti.
V oziru na uporabo državne ceste od Insbruka v Hall v napravo dopuščenih železnic, dolžni so koncesijonarji držati se onih uvetov, katere propisuje politično deželno oblastvo kot cestno upravstvo v porazumu z višjim nadzorstvom avstrijskih železnic.
Kolikor bi se v osnovo dopuščene železnice rabile druge javne ceste, naj koncesijonarji dobijo privoljenje tistih, ki so té ceste vzdržavati dolžni, oziroma tistih oblastev in organov, ki imajo po veljajočih zakonih pravico dajati privoljenje v porabo ceste.
§• 5.
Koncesijonarjem se je ob gradnji železnic, katere se tu dopuščajo, in ob voženji po njih držati tega, kar ustanavlja to dopustno pismo, in dopustilnih uvetov, ki jih postavi trgovinsko ministerstvo, ter tudi tega, kar velevajo semkaj merčči zakoni in ukazi, zlasti zakon o dopuščanji železnic od 14. septembra 1854 (Drž. zak. št. 238) in železnocestni kretni red od 16. novembra 1851 (Drž. zak. od 1. 1852 št. 1) pa zakonov in ukazov, kateri se morebiti pozneje dad<5.
Kar se obrata samega tiče, odpuščajo se varnostne naredbe, propisane v redu železnocestnega obrata in v dotičnih dodatnih določilil) prometni pro-pisi v toliko, kolikor se bode z ozirom na posebne prometne in obratne razmere, sosebno na znižano maksimalno brzino trgovinskemu ministerstvu zdelo, da se smejo, ter bodo na to stran veljali dotični posebni obratni propisi, ki jih izdâ trgovinsko ministerstvo.
§• 6.
Koncesijonarjem se priteza pravica, s posebnim dovoljenjem državne uprave in pod uveti, ki jih ona postavi, to dopustilo predeti na odprto trgovinsko družbo ali na delniško družbo, ki se napravi sè sedežem v eni izmed kraljevin in dežel, v državnem zboru zastopanih, in stopi v vse pravice in zaveznosti koncesijonarjev.
Izdatba predstvenih obligacij je izključena. Nasproti se koncesijonarjem priteza pravica, do vsote, kakor jo odobri državna uprava, izdati predstvenih delnic, ki glede obrestovanja in razdolžbe uživajo predstvo pred založnimi delnicami.
Dividenda, ki pristoji predstvenim delnicam, predno nastane založnim delnicam pravica do dividende, ne sme se odmerjati z več nego pet odstotki, in iz dohodkov poznejših let ne bodi nika-kega doplačevanja.
Iznos resnične in nominalne napravne glavnice potrebuje odobrenja državne uprave.
Pri tem naj velja to načelo, da se razen troškov za sestavo projekta, za gradbo in uredbo železnice in za dobavo vozil res uporabljenih in prav izkazanih z interkalarnimi obrestmi vred, ki so bile med grajenjem res izplačane, in kar je bilo res kursne izgube pri dobavi glavnice, ne smejo v račun postavljati nikakeršni drugi.
Ako bi po iztečaji prvega obratnega leta bilo treba še drugih novih stavbin, ali bi se pomnožile obratne oprave, smejo se dotični troškovi prišteti napravni glavnici, ako je državna uprava privolila v namerjane nove stavbe ali v pomnožbo obratnih oprav, in če se troškovi izkažejo, kakor je prav.
Vso napravno glavnico treba je odplačati po razdolžnem črteži, ki ga odobri državna uprava, v času, dokler traja koncesija.
Pravila družbina in obrazci delnic založnih in predstvenih, ki se izdadö, potrebujejo odobrenja državne uprave.
§• 7.
Vojaščino bode prevažati po znižanih tarifnih cenah, in to po tistih določilih o tem in o polaj-šilih potujočim vojakom, katera vsak čas veljajo pri avstrijskih deželnih železnich.
Ta določila obsezajo tudi deželno brambovstvo obéh državnik polovic, tirolske deželne strelce, in to ne samo ob potovanji na račun državne blagaj-nice, nego tudi ob služebnem potovanji na svoj račun k vajam v orožji in priglednim zborom, potem vojaško stražno krdelo civilnih sodišč Dunajskih, žandarstvo, ter po vojaško osnovano finančno in varnostno stražo.
Koncesijonarji se zavezujejo,pristati na dogovor med avstrijskimi železnocestnimi društvi ukrenen o nabavi in imetji opravnih reči za prevažanje vojakov in o vzajemnem pripomaganji z vozili ob večjih vojaških prevožnjah, in na veljajoče služabne pro-pise o železništvu ob vojski ter tudi na potlejšnji, 1. junija 1871 obeljavši dodatni dogovor o vožnji takih bolnikov in ranjencev, katere je ležeče prevažati ob trošku vojaške blagajnice.
Tako so tudi dolžni pristati na dogovor, katerega je z železnocestnimi društvi ukreniti o vzajemnem pripomaganji z osebjem ob velikih prevožnjah vojaščine in na propis o prevožnjah vojaščine po železnicah.
Te dolžnosti imajo koncesijonarji samo v toliko, kolikor se njih izpolnjevanje z ozirom na dru-gotnost teh železnic in na olajšila vsled tega dodeljena gledé naprave, opreme in cele vršbe zdi zvršljivo.
Dolžnost koncesijonarjev je pri oddajanji slu-žeb v zmislu zakona od 19. aprila 1872 (Drž. zak. št. 60) ozirati se na doslužene podoficirje iz vojstva, vojnega pomorstva in deželne brambe.
§• 8.
Koncesijonarji so dolžni, ob času mobilizacije in vojske, obrat dopuščene železnice vsak čas ustaviti toliko in dotle, kakor bi vojaško oblastvo spoznalo, da je za premikanje krdél ali druge vojaške operacije potrebno na kaki javni cesti, ki jo porablja železnica.
§. 9.
Dopustna doba in z njo vred v §. 9 lit b) zakona o dopuščanji železnic izrečena obramba proti napravi novih železnic se ustanavlja na devetdeset (90) let, računeč od današnjega dne, in mine po tem roku.
Državna uprava sme izreči, da je dopustilo pred iztečajem zgornjega roka izgubilo svojo moč, ako se ne bi dostale dolžnosti v §. 3 ustanovljene o začetku in zvršetku gradnje, potem o začetku obrata, ter bi se prestop roka ne mogel opravičiti v zmislu §. ll«a, lit. b) zakona o dopuščanji železnic.
§. 10.
Koncesijonarji nimajo pravice, tretjim osobam prepusiti obrat na dopuščeni železnici, ako jim tega državna uprava izrecno ne dovoli.
Državni upravi je pridržana pravica, obrat na tu dopuščenih železnicah na se vzeti, sosebno tedaj, ako bi zadobile neposrednje stikanje s kako železnico, ki jo ima tisti čas država v obratu, ter ves ostali čas, dokler bode dopustitev še trajala, na račun koncesijonarjev voditi.
V tem slučaji naj koncesijonarji državni upravi povrnejo troške, kar jih bode vsled te poslovršbe v resnici imela, in kateri se utegnejo povprečno ustanoviti.
Kako naj se vodi ta poslovršba, uravnati bode s posebno vršbeno pogodbo, ki se sklene med državno upravo in koncesijonarji.
§. H.
Državna uprava si prihranja pravico, železnice tu dopuščene, ko bodo dodelane in v službo izročene, vsak čas odkupiti pod naslednjimi določili:
1.	Da se določi odkupščina, seštejd se letni čisti dohodki, kar jih je podjetje imelo v poslednjih sedmih letih pred samim odkupom; od tega se odbijejo čisti dohodki najslabejših dveh let in povprečni čisti dohodek ostalih petih let se potem izračuni.
2.	Ako bi se vendar železnica odkupila pred preteklim sedmim letom vršbe, ali kadar bi po določilih odstavka 1 najdeni srednji čisti dohodek ne dosegel vsaj letnine, potrebne za obrestovanje po pet od sto in za odplačevanje po c. kr. državni upravi odobrene delniške glavnice v času, dokler traja dopustitev, tedaj se ta prej v misel vzeta letnina vzame kot čisti donos odmeri odkupščine v podlogo.
3.	Odškodba, ki jo bode dati, naj obstoji v tem, da se koncesionarjem v dobi še ostali koncesije v zmislu odstavka 1, odnosno, kadar nastane kateri v odstavku 2 omenjenih slučajev, ondukaj navedena letnina za delniško glavnico poluletno 30. junija in 31. decembra vsako leto po dospetji izplačuje.
4.	Državi se pridržuje pravica, kadar koli namesto še ne dospelih letnih plačil plačati glavnico, enako glavnični vrednosti, diskontirani po pet od sto na leto, obresti od obresti računeč, teh plačil, ki jih je po določilih odstavka 3 poluletno opravljati.
Ako se država odloči, da plača to glavnico, naj jo — kakor si sama izbere — plača v gotovini ali z državnimi zadolžnicami. Državne zadolžnice je pri tem računiti po ceni, kakoršna se podâ kot srednja cena državnih zadolžnic enake vrste po Uradnih zapisih, da je v neposrednje poprejšnjem poluletji bila na Dunajski borsi.
5.	Po odkupu železnic in z dnem tega odkupa pride država, izplačavši odkupščino, brez na-daljšnje odplate v bremen čisto last in v užitek teh tukaj koncesijoniranih železnic z vsemi dotičnimi rečmi, naj bodo premične ali nepremične, — tudi vozil in zalog materijala in pa iz napravne glavnice narejenih obratnih in pričuvnih zalogov, ako le ti niso uže bili namenu primemo z odobrenjem državne uprave uporabljeni.
§. 12.
Ko mine dopustilo in tist dan, kadar mine, preide na državo brezodplatno neobremenjena svojina in užitek tu dopuščenih železnic in vsega premičnega in nepremičnega pristojstva, tudi vozil in zalog materijala in iz napravne glavnice narejenih obratnih in pričuvnih zalogov v obsegu povedanem pod §»>" n. št. 5.
Ako to dopustilo mine, ter tudi, ako se odkupijo ta- H) železnice, ostaja koncesijonarjem last pri-uvnega (reservnega) zaloga, napravljenega iz lastnih ohodkov podjetja in kar bi imeli po obraču->h terjati, po tem last posebnih del in poslopij napravljenih ali pridobljenih iz lastnega imetka, atere so sezidali ali si pridobili vsled pooblastila o državne uprave z izrecnim pristavkom, da ne “odo pristojstvo železnici.
Državna uprava ima pravico, uvériti se, da so dela železnih cest ter tudi vršbena oprava, po vseh delih namenu primerna in trdno narejena, in ukazati, da se napake na to stran odvrnejo in oziroma odpravijo.
Tudi ima državna uprava pravico, po svojem človeku pregledovati gospodarjenje, in sosebno po nadzornikih ob trošku koncesijonarjev pošiljanih
—	kakor se ji koli pozdi primerno — prigledovati, da se delo izvede po projektu in po pogodbi.
Komisar, ki ga postavi državna uprava, če se napravi delničarska družba, ima tudi pravico, koli-korkrat se mu zdi primerno, hoditi v seje upravnega sveta ali drugega zastopa, kateri velja za družbe načelništvo, in pa v velike (glavne) zbore, ter ustavljati vse sklepe in naredbe nasprotne zakonom, dopustilu ali družbenim pravilom, oziroma kvarne javni koristi; ali v takšnem slučaji je komisarjeva dolžnost, precej izprositi razloko trgovinskega ministerstva, katera naj se brez odloga dâ ter naj veže družbo.
Za tu ustanovljeno nadziranje železniškega podjetja naj koncesijonarji plačujejo v državno blagajno, z ozirom na s tem zvezane posle letno poprečno povračilo, kakoršno z ozirom na velikost podjetja določi državna uprava.
Koncesijonarji se odvezujejo zaveznosti, izrečenih §. 89 reda železnocestne kretnje od 16. novembra 1851 (Drž. zak. od 1. 1852 št. 1) gledé povračila večjih troškov, ki bi se nabrali po policijskem ali dohodarstvenem nadzoru, in gledé dolžnosti, zastonj nabaviti in vzdrževati uradne pro-storije.
/	§• 14.
Državni upravi se dalje prihranja pravica, ako bi se poleg vsega poprejšnjega svarila po večkrat prelomile ali opustile dolžnosti, naložne v do-pustnici, v dopustnih uvetih ali v zakonih, poprijeti se naredeb, primernih zakonom, ter po okolnostih
—	še predno izteče koncesija, — izreči, da je
ugasnila.	\
Resno opominjaje vsacega, da ne dela zoper to, kar ustanovljuje le-ta dopustnica, in dodeljujoč
koncesionarjem pravico, zastran izkazne škode pred Našimi sodišči zahtevati povračila, dajemo vsem oblaslvom, katerih se tiče, trdno povelje, naj ostro in skrbno čujejo nad to dopustnico in vsem teïn, kar se v njej ustanavlja.
V dokaz tega izdajemo to pismo, naudarjeno z Našim večjim pečatom, v Našem cesarstva glavnem in prestolnem mestu na Dunaji, osemnajstega dné meseca septembra v letu po odrešenji sveta tisoč osem sto osemdesetem devetem, Našega cesarovanja eden in štiridesetem.
US Franc Jožef s. r.
Taaffe s. r.	Dunajewski s. r
Bacquehem s. r.
19 2.
Ukaz skupnega minister s tva od 20. oktobra 1889,
obsezajoč II. dodatek k imeniku držav, katere so pristopile dogovoru v obrambo kabla od 14. mar-cija 1884, danem v ukazih od 24. aprila 1888 (Drž. zak. št. 42) in od 6. januvarja 1889 (Drž. zak. št. 6).
Zvršujoč določilo člena II. zakona od 30. mar-cija 1888 (Drž. zak. št. 41), s katerim se izdajejo kazenska določila v obrambo podmorskih kablov, daje se na znanje, da je Tunis pristopil dogovoru od 14. marcija 1884. o obrambi podmorskih kablov.
Taaffe s. r. Pražtik s. r. Dunajewski s. r. Bacquehem s. r.
Falkenhayn s. r. Welserslieimb s. r. Gautsch s. r. Schönborn s. r.
Zaleski s. r.
193.
Cesarski ukaz od 29. oktobra 1889,
o dovolitvi podpor iz državnih sredstev pokrajinam tirolskim in koroškim, katere so zadele povodnji.
Na podlagi §a 14 državo-osnovnega zakona od 21. decembra 1867 (Drž. zak. št. 141) ukazujem tako:
§. 1. Moja vlada se pooblašča, v podporo pomoči potrebnega ljudstva v pokrajinah Moje poknežene grofovine tirolske in moje vojvodine koroške, katere so zadele povodnji, prispevke iz državnih sredstev do 150.000 gl. za Tirolsko in do 50.000 gl. za Koroško dati po meri resnične potrebe.
§. 2. Ti iznosi so namenjeni za dajanje nepovratnih podpor in od teh je porabiti
a)	v podporo pomoči potrebnih oškodovancev, za
Tirolsko 30.000 gl., za Koroško 25.000 gl.
b)	v podporo pomoči potrebnih občin in združeb
pri popravi poškodovanih cest, mostov in
drugih predmetov za Tirolsko 120.000 gl., za
Koroško 25.000 gl.
§. 3. Podpore se razdeljujejo po c. kr. državnih oblastvih.
§. 4. Pravne listine, vloge in zapisniki o podeljenih podporah so prosti kolka in pristojbin.
§. 5. Zvršiti ta ukaz, ki zadobi moč tisti dan, ko se razglasi, naročeno je Mojim ministrom notranjih stvari, za poljedelstvo in za finance.
V Schönbrunnu, dné 29. oktobra 1889.
Franc Jožef s. r.
Taaffe s. r. Pražtik s. r. Dunajewski s. r. Dacquehem s. r.
Falkenhayn s. r. Welserslieimb s. r. Gautsch s. r. Schönborn s. r.
Zaleski s. r.
m.
Ukaz trgovinskega ministerstva od 1. novembra 1889,
o dopolnitvi in premembi nekih določil z ukazom od 10. junija 1874 (Drž. zak. št. 75) uvedenega kretnega pravilnika železnicam kraljevin in dežel v državnem zboru zastopanih, oziroma z ukazi od 15. septembra 1881 (Drž. zak. št. 100), od 1- julija 1884 (Drž. zak. št. 106), od 15. septembra 1885 (Drž. zak. št. 131), od 15. julija 1886 (Drž. zak. št. 125) in od 20. aprila 1889 (Drž. zak. št. 51) k njemu izdanih dodatkov.
V kretnem pravilniku železnicam kraljevin in dežel v državnem zboru zastopanih, uvedenem z ukazom od 10. junija 1874 (Drž. zak. št. 75) dopolnjujejo, oziroma izpreininjajo se tu doli ozna-tnenjene številke v prilogi D takô le:
Priloga D.
Številka XVI.
Za točko 4 in pred „Opomnja“ je uvrsiti naslednje določilo:
„Električni akumulatorji v tekočino (zrejeno žvepleno kislino) pomočeni, enako če so z elektriko napolnjeni ali ne, morajo biti isto tako v svojih shrambah gosto zaprti, dobro vdelani in v posebnih s trdnimi pripravami za priročno rabo opravljenih, na notranjem ostenji do dobrega sè svincem (svinčeno pločevino) okovanih vrhnih zabojih vloženi, tako, da ni moči priti do nobene sestavine akumulatorjeve.
Vmesni prostor med akumulatorjem in vrhnim zabojem mora biti izpolnjen z vsrebajočo, ognjevarno osamno tvarino, na pr. troskavo volno, infuzorijsko prstjo ali pepelom.
Posamezni elementi ne smejo biti spojeni med seboj. Akumulatorji v steklenih posodah se smejo odpravljati samo suhi.
Propisi pod št. 4. odstavkom 1 in sem spadajočo naslednjo opomnjo veljajo tudi za nakiadke (koli), ki imajo v sebi v tekočino pomočene akumulatorje“.
Številka XVIII a.
„Za št. XVIII je pod št. XVIII a) uvrstiti naslednje določilo:
XVIII a) Fosfortrihlorid, fosforoksi-hlorid in acetilhlorid se smejo odpravljati samo:
ali
1.	v posodah iz svinca ali bakra (kotlovine), katere so popolnoma goste in imajo dobro zaporo,
ali pa
2.	v posodah iz stekla; a v tem slučaji samo pod temi uveti:
a)	za odpravo se smejo rabiti samo debelo-stene steklenice, ki so zaprte z dobro vbru-šenimi steklenimi zamaški. Steklene zamaške je obliti s parafinom; tudi je v obrambo té zakleje čez steklenično grlo privezati klobuk iz pergamenega papirja.
b)	Steklenice je, če imajo nad 2 kilograma vsebine, vložiti vkovinske z ročami opravljene shrambe in tako posaditi vanje, da so 30 centimetrov daleč od stén; vmesne prostore je s posušeno infuzorijsko prstjo popolnoma pomašiti tako, da se steklenice nikakor ne morejo geniti.
c)	Steklenice z vsebino do 2 kilogramov pripuščajo se v odpravo tudi v močnih, z ročami opravljenih lesenih zabojih, kateri so z vmesnimi stenami razdeljeni v toliko oddelkov, kolikor se steklenic pošilja. V en zaboj se ne smé vložiti več nego štiri steklenice. Steklenice je vposaditi tako, da so 30 centimetrov daleč od stén, vmesne prostore (presledke) je s posušeno infuzorijsko prstjo popolnoma pomašiti tako, da se steklenice nikakor ne morejo geniti.
d)	Na pokrovih pod b) in c) omenjenih shramb je razen povedbe vsebine namestiti tudi stekleno znamenje “.
Številka XVIII b.
Za št. XVIII a) je pod št. XVIII b) uvrstiti naslednje določilo:
„XV1I1 l>) Fosforpentahlorid (fosfor-superhlorid) podleži propisom, danim pod XVIII a), s to mero, da je pod 2 b) zapovedana vložba potrebna stoprav pri steklenicah, ki imajo
(Sloyenlêch.)
91
nad 5 kilogramov vsebine. Pri steklenicah z vsebino do 5 kilogramov zadostuje vložba po 2 c)u.
Številka XXVII a.
Za št. XXV11 je pod št. XXVII a) uvrstiti naslednje določilo:
„XXVII a) vodenčni superoksid je oddajati v posodah, ki niso neprodušno zaprte, in odpravlja se samo v pokrito narejenih ali v odprtih vozovih z odejno zaporo.
če se ta tvarina pošilja v balonih, steklenicah ali vrčih, morajo biti shrambe dobro vdelane in vložene v posebne, z ročami opravljene močne zaboje ali koše“.
Številka XXXI.
Ta številka dobode to-le besedilo:
„Volna dlaka (lasje), umetalna volna, bombaževina, svila, predivo, konoplje juta v sirovini, kakor odpadki od popredenja in po-tkanja cunj ali snažilnih cap; dalje vrvarskih stvari, tkalskih, oklepnih in opremnih stremenov (zaradi rabljene snažilne volne primerjaj odstavek 3.) se odpravljajo, če so pomaščeni, samo v pokrito narejenih ali v odprtih vozovih z odejno zaporo“.
Številka XXXVIII a.
V določilu pod št. XXXVIII a) je poslednji stavek izbrisati in na njegovo mesto postaviti naslednji propis:
„V obrambo zaklopnic na shrambah morajo biti kape privite. Na gornjem delu kap je trdno nategniti venec, kateri je zunaj štirioglast in čez obseg shramb moli tako, da se nikakor ne morejo valiti shrambe. Obrambne kape in venci morajo biti narejeni iz iste tvarine, kakor shrambe same“.
Gorenje premembe in dopolnitve pridejo v moč dne 1. decembra 1889.
Kraljevo-ogrski trgovinski minister, s katerim je bil dogovor o tem, ukrepa ob enem isto odredbo železnicam dežel ogrske krone.
Bacquehom s. r.
17 5.
Ukaz trgovinskega ministerstva od 1. novembra 1889,
zaradi premembe in dopolnitve nekih določil ukaza od 1. julia 1880 (Drž. zak. št. 79), o uredbi prevoza razpočnih stvar? po železnicah.
V ukazu od 1. julija 1880 (Drž. zak. št, 79) o uredbi prevoza razpočnih stvari po železnicah se dopolnjujejo, oziroma preminjajo tu doli povedana določila, kar bode veljalo takoj, in to:
V§- 1.
Na konci točke 3. je uvrstiti naslednjo opomnjo :
„Opomnja: Ognjedelne stvari, ki sestojé iz tlačenega močnega prahu in podobnih zmesi, in pa bengalski šelakovi preparati brez netila (plamenske knjige, salonske sveče, baklje, zabavni klinčki, svetilni drogi, bengalski klinčki i. t. d.), ki se pošiljajo po prepisih v št. Ill d), oziroma IV a) priloge D h kretnemu pravilniku, ne spadajo pod določila tega ukaza“.
V §" 6.
Odstavke 2, 3, 4, 5 in 6 točke 4 je izbrisati in na njih mesto postaviti naslednja določila:
„Razpočne kapice, katerim bodi razpočna tvarina v bakrenem tulcu tako pritrjena, da se vsled premikanja ob prevozu ne more zrahljati ali iztresniti, je najprej v skupinah ne nad 100 kapic, vsako skupino v pločevinsko škatlo vdeti tako, da se posamezne kapice ne morejo premikati vsled pretresovanja ob prevozu.
V ta namen je razpočne kapice ob stranskih stenah in na dnu pločevinskih Škatel z več plastmi peska prostega, suhega pivnega papirja, z eno progo tako zvanih lesnih ali slainnih lepenk ali z bombaževo plastjo osamiti od pločevine škatle, in kar ostane potem, ko so razpočne kapice vložene, še prostega v škatli, izpolniti, s koščki peska prostega, suhega pivnega papirja. Med razpočne kapice in pokrov škatle je vložiti osamno
plast iz več skladov peska prostega, suhega pivnega papirja, iz bombaža ali iz klobučevine.
Tako napolnjene pločevinske škatle je vsako zase v ovojni papir zaviti tako, da se s tem pokrov škatle tako trdno pritisne na njeno vsebino, da ob potresanji škatle ne bode čuti šuma od rahlo vloženih razpočnih kapic.
Škatle je nato zakleniti v trdno delan lesen zaboj tako, da bodo odprti čelni konci razpočnih kapic obrneni proti pokrovu škatle in da. kolikor moči, ne bode otlih prostorov med škatlami in pa med temi ter zabojnimi stenami. Samo na obsegu ene (ali pa tudi več škatel) vsake plasti, najbolje na obojevi steni, je. da bode odpirajoči laže izpraznil zaboj, poskrbeti za tako otlino, da bode s prsti, vtaknenimi vanjo, lahko prijeti dotično škatlo.
Ta otlina je tako, kakor nenameravane otline v zaboji, vsled katerih bi pločevinske škatle lahko drgetale, pomašiti s papirnimi kosci, slamo, senom ali tuljem; a te tvarine morajo biti do dobrega suhe; nato se pokrov škatle pritrdi s pocinjenimi lesenimi vijaki, za katere je treba še pred polnitvijo v pokrovu in zabojevih stenah izvrtati pot.
Ta zaboj, katerega pokrov naj vsebino tako Joli tišči, dale-ta ne more drgetati, je potem, ko se je na pokrov prilepilo poučilo, kako odpirati zaboje z razpočnimi kapicami, vložiti v drug večji, isto tako trdno delan, in prav tako zapirajoč se lesen zaboj s pokrovom k višku; nato je otline med obema zabojema pomašiti sè suhim tuljem ali sukano slamo.
Ko je pritrjen drugi pokrov, ki naj nepremično Joli tišči notranji zaboj, prilepi se isto tako na prvega omenjeno poučilo in pa listič, na katerem se bero posebno razločno besede:	„Razpočne
kapice — ne prevrniti“.
„Opomnja“: Gori omenjeno poučilo, kako odpirati zaboje z razpočnimi kapicami, naj slove;
n Zaboje z razpočnimi kapicami je odpirati tako, da se najprej iz pokrova vnanjega zaboja z vijakovlakom (dletom) potegnejo zacinjeni leseni vijaki, pri čemer je skrbeti, da se zaboj ne zvrne, *° bi se morebiti odpirajoči premočno opiral Ua zaboj.
Potem, ko se je razkril notranji zabojev pokrov, naj se tudi notranji zaboj odprè z enako
previdnostjo in na enak način; nato je odstraniti vijakovlak (dleto), in pa vijake, z njim potegnene iz zabojevih stén. V notranjem zaboji bode videti na obsegu ene ali več v papir zavitih pločevinskih škatel, v katerih so razpočne kapice, v najvišji plasti s papirnimi kosci, slamo, senom ali tuljem pomašeno otlino.
Potem ko se je previdno odvzelo mašilo iz té otline — til je treba škatle, najbliže ležeče, doli tiščati, da se ne iztrgajo z mašilom vred — naj se najprej tako razkrite škatle odstranijo previdno s konci prstov, in potem stoprav ostale škatle tega sklada, po potrebi.
Vsake nadaljšnje plasti pločevniskih škatel od-jemanje je prav tako pripraviti in zvršiti; pri tem bode dobro, poprej previdno odstraniti mašila, ki so v drugih manjših otlinah.
Posamezne pločevinske škatle naj se odprö v stran od zaloga razpočnih kapic, in kosce pivnega papirja, rabljene v izpolnitev otlin v škatlah, odstraniti je prav tako najprej, predno je moči razpočne kapice prijeti s prsti.
Drugo orodje, nego vijakovlak (dleto, „prsna lajna“), se ne smé rabiti pri odpiranji zabojev in tudi ne smé, kakor druge rahle (ne pritrjene) kovinske stvari, biti v neposrednji bližini; sploh je ravnati z največjo previdnostjo, brez sile, udarca in suvanja“.
V točki 6 je po odstavku 3 uvrstiti naslednje določilo:
„Mokri stlačeni strelni b ombaž, ki ima 15 in več odstotkov vode v sebi, odpravlja se pod naslednjimi uveti:
1.	Zadelati ga je trdno v vodogoste, trpežne, krepkostene shrambe. Te shrambe morajo biti opravljene z razločnim napisom „Moker, stlačen strelni bombaž“ s povedbo vodne vsebine v odstotkih.
Kosmata teža enega nakladka ne smé iti čez 90 ky.
2.	Za brzovozno blago se ne oddaja in ne odpravlja. Odpravljati se ne sme nikdar z vlaki za osebe, a z meševitimi vlaki samo po takih progah, po katerih se ne vozijo vlaki za blago.
3.	Na voznem listu mora pošiljatelj, pod uradnim poverjenjem podpisa, pismeno potrditi, da je
pošiljam strelni bombaž tak in tako vdelan, da ustreza gori ukrenenim določilom.
4.	Strelni bombaž se smé naložiti v isti voz samo s takim blagom, ki se ne vname lahko.
Smodnik (strelni prah), smodnikovo municijo, ognjedelne stvari ali netila spraviti v isti voz sè strelnim bombažem je prepovedano. V ostalem se smejo pod I priloge D kretnemu pravilniku navedene stvari, če se pazi na posebne za té propisane uvete, odpravljati v istem vozu sè strelnim bombažem, ako bode strelni bombaž razkladati ob istem
času s temi stvarmi in shrambe strelnega bombaža niso opravljene z železnimi vezmi.
5.	V prevažanje strelnega bombaža rabljene odprte vozove je opraviti z odejami.
Kraljevi ogrski trgovinski minister, s katerim je bil dogovor na to stran, ukrepa ob enem enako naredbo za železnice dežel ogrske krone.
Bacquehein s. r.