F. S.: fjospodarska vefna in niaie zadmžništfvo blagov Sedanja evropska vojna ee jasno deli v vojno z orožjem in v gospodarsko vojno. Med tem, ko se vojna z orožjem še ni razvila, Be je gospodarska vojna že močno razmahnila. Ne bomo trdili, da bo končna odločitev padla na fronti gospodarske vojne, nesporno pa je trenutno gospodarska vojna važnejša, kakor pa ostala vojaška kretanja. Prav zato pa lahko gospodarska vojna bistveno vpliva na potek dogodkov in s tem tudi na končno odločitev. Gospodarska vojna ni prizadela samo držav, ki so med seboj v vojnem stanju, ampak tudi nevtralce. Trenutno nevtralce morda še bolj kot vojujoče se države. Pri tem tudi naša država ni izvzeta in ima ta gospodarska vojna velik in neposreden vpliv na vse naše ¦ gospodarstvo. Pripravljenost na vojno je bila v pričetku sovražnosti v obeh vojujočih se taborih zelo različna. To velja za vojno z orožjem, prav posebno pa še za gospodarsko vojuo. Res je, da predstavlja angleški imperij (svetovno vladarstvo) ogromno gospodarsko sllo, ki obsega velik del, ali celo večji del vse svetovne trgovine, toda ta gospodarska sila jis bila usmerjena v to, da vodi in uravnava svetovno trgovino, ne pa, da vodi gospodarsko vojno. Nasprotno pa so totalitarne sile (Nemčija, Italija, Rusija) že davno pred pričetkom vojae uvedle tako zvano narekovano gospodar«tvo, ki ni bilo nič drugega, kot priprava na gospodarsko vojno. Prvi in osnovni cilj tega od države vodenega gospodarstva je bil ta, da se totalitarne eile gospodarsko osamosvoje in rešijo angleške gospodarske kontrole. Kot posledica tega. osnovnega cilja pa je bilo stremljenje totalitarnih sil za tem, da čimveč malih držav in državic pritegnejo v svoj gospodarski siStem in jih s tem odtegnejo angleško-francoskemu gospodarskemu vplivu. To je bilo tem lažje, ker so totalitarne sile, predvsem Nemčija, delale vse po gotovem nacrtu in z gotovim namenom, česar baš na naflprotni strani ni bilo. Posledica od države vodenega gospodarstva pa je sistem kliringov (obračuna) in sistem umetno ustvarjenih cen, ki so mnogokrat viBoko nad svetovno višino. Vsemu temu pa Bledi močna gospodarska odvisnost malih dr- žav, ki so se rade ali nerade morale podrediti gospodarstvu totalitarnih sil, če so sploh hotele svoje proizvode vnovčiti. Tudi naša država kot soseda Italije in Nemčije, ki sta bili že od nekdaj najboljši odjemalki naših proizvodov, je bila kmalu pritegnjena v sistem njunega gospodarstva. To tembolj, ker se Francija za naše blago ni zanimala, angleškim zahtevam in potrebam angleškega trga pa je naše blago le redko odgovarjalo. Če smo torej hoteli voditi trgovino z Italijo in Nemčijo, ki sta uvedli svoje gospodarstvo, smo morali tudi mi svoj izvoz temu primerno prilagoditi. Pri tem pa se nismo držali enotnih načel, ampak smo uvedli več različnih sistemov. Izvoz pšenice n. pr. je monopol Prizada, izvoz živine se vrši na temelju posebnih izvoznic, ki jih dobe samo določene, pri Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine vpisane tvrdke, nekateri proizvodi pa se smejo izvažati le na temelju posebnega, od Narodne banke predhodno izdanega dovoljenja, itd. S temi različnimi sistemi viismo naleteli na resnejše težkoče, dokler smo bili odvisni samo od gospodarstva Italije in Nemčije. Ko pa sta se kmalu po začetku vojne pojavili na našem trgu še Anglija in Francija, ko je nastopila gospodarska vojna in zavzela vedno večji razmah, pa so se pokazale hibe. Prevladuje mišljenje, da je treba uvesti enotni sistem in namesto raznih zavodov ustanoviti pri ministrBtvu za trgovino posebno ravnateljstvo za izvoz. Nov izvozni sistem, od države vodena trgovina pa je stavila tudi naše blagovno zadružništvo pred nove naloge in zahteve. Pri tem pa se je pokazala velika hiba v tem, da naše slovensko blagovno zadružništvo ni bilo medsebojno dovolj močno povezano in da so bile blagovne zadruge v tem važnem trenutku brez svoje centrale in s tem brez enotnega vodstva. Naše zadružne zveze so le revizijske zveze in obenem denarne centrale za kreditne zadruge, ki so na ta način enotno vodene in močno medsebojno povezane. Ni pa to slučaj tudi pri blagovnih zadrugah! Naše obstoječe zadružne blagovne centrale so le še po imenu blagovne centrale in nimajo tiste notranje sile in moči, da bi se prilagodile novim raz- meram in potrebam ter dale blagovnim zadrugam po deželi oporo, novih smernic in novega duha. Prav v tem času opredeljenega gospodarstva pa je potrebna moena zadružna blagovna centrala kot posrednik med posameznimi zadrugami in izvoznimi zavodi. Zadružna blagovna centrala bi morala skrbeti tudi za zadružno propagando in kar je najvažnejše, potom zadrug po deželi bi raorala našega kmeta naučiti, kako je treba pripraviti blago za trg, za izvoz. Smatramo, da je prav v tem slaba stran našega slovenskega blagovnega zadružništva, ker so posamezne zadruge prepuščene saine sebi in ni neke skupne akcije in vzpodbude. Precej vzroka je verjetno tudi v tem, ker je bilo v Sloveniji težišče zadružnega dela vedno na kreditnem zadružništvu, dočim se blagovno zadružništvo kar ni moglo in se ne more prav uveljaviti. V hrvatskem in srbskem zadružništvu pa je ta pojav baš nasproten! Tamkaj se je krepko uveljavilo baš blagovno zadružništvo, kreditno pa le malo ali pa sploh rie. To je tudi razlog, da hrvatsko in srbsko zadružništvo v sedanjem izvozu sodeluje sorazmerno v veliko večji meri kot naše slovensko. Danes pa je eas in prilika, da se naše blagovno zadružnietvo preobrazi in postavi na nove temelje. Morda ni bilo polje za zadružno delo nikdar tako ugodno kot je ravno sedaj. V teh težkih, negotovih časih ljudje naravnost iščejo opore, čutijo lastno nemoč in iščejo rešitve v skupnosti. Namesto, da ob vsaki priliki kličemo oblast na pomoč, pomagajmo si sami! Poprimimo se zadružne ideje, skušajmo zadružno misel -aresničiti zunaj na deželi, pa tudi na znotraj 8 tem, da si bomo znali ustvariti močno zadružno blagovno centralo, brez katere pravi uspehi niso mogoči. S široko razpredeno mrežo gospodarslrih zadrug, tesno povezanih v močno centralo, bomo lahko uspešno sodelovali in zadostili zahtevam izvozne trgovine. Vplivali bomo na cene in tako obvarovali našega kmeta pred izkoriščanjem. S takim delom pa bomo dvignili pogum in samozavest našega kmeta, naše blagovno zadmžništvo pa bo postalo upoštevanja vreden činitelj tudi v teh težkih dneh gospodarstva.