Dragi bralci in bralke! 
Gotovo se boste že na začetku 
vprašali, kje pa je naša dolgoletna 
urednica Nevenka Cigler. Če ste 
prebrali prejšnjo (dvojno številko 
2–3, 2014), ste lahko zasledili 
informacijo, da je z novim letom 
2015 končala urednikovanje 
in predala naloge odgovornega 
urednika dr. Antonu Polšaku,  
a ostaja v uredniškem odboru in 
bo aktivna še naprej. Za njeno 
delo in trud pri izdajanju revije 
prav lepa hvala!
No, pa kar k tej številki. malo z zamudo izdajamo 
revijo Geografija v šoli, ampak tu je, prva številka 
letnika 2016! 
v prejšnji številki je urednica polemično zapisala 
tudi nekaj misli o pomenu šolstva in krizi, ki 
močno vpliva na šolstvo, pa obljubah strank 
(številka ni izšla dolgo po sestavi nove vlade), 
ki so kmalu padle na realne tla. Do te številke 
se stanje v naši ljubi domovini ni kaj prida 
spremenilo, se pa je naša revija. odslej je v celoti 
barvna, spremenili smo naslovnico in celotno 
grafično podobo. preimenovali smo rubrike, ki so 
po novem a ktualno, širimo obzorja, iz prakse, 
z animivosti in Novo iz založb. z njimi želimo 
revijo še bolj približati učiteljem in odgovoriti na 
največkrat zastavljena vprašanja, ki jih slišimo 
na terenu (v šolah oziroma pri sodelovanju z 
učitelji). 
k ot vidite smo preskočili leto 2015 in začenjamo 
s prvo številko revije letnika 2016. k aj prinaša? 
igor Lipovšek se v novicah ozira po ključnih 
dogodkih za učitelje geografije, ki so se zgodili 
v letu 2015. a nton polšak se je lotil problema 
namakanja v e giptu in izgradnje a suanskega 
visokega jezu, ki sproža polemike in pristransko 
vrednotenje projekta že od samega začetka. 
Drug prispevek istega avtorja analizira povsem 
drugačno tematiko; dokaj nepoznan in pozabljen 
hrib Lošč na k ozjanskem, ki pa preseneča 
zlasti v naravnogeografskem (geološkem in 
geomorfološkem) smislu. 
v nadaljevanju objavljamo dva članka komaj 
diplomiranih kolegic. mojca sladič povzema 
izsledke svoje diplomske naloge o didaktični 
analizi učbenikov za geografijo v srednjih 
šolah z vidika okoljevarstvenih vsebin. maruša 
k ončan piše o pojmovnih mrežah, ki so precej v 
sorodu z miselnimi vzorci, a niso isto. Ugotavlja, 
da so zelo uporabne tudi kot medpredmetni 
organizator znanja in da se njihov pomen 
ob razvoju informacijsko-komunikacijske 
tehnologije lahko še okrepi. 
sledi sklop treh člankov, ki se tako ali drugače 
dotikajo podnebja. prvi je prispevek igorja 
plohla, ki je raziskal, kako poznajo podnebne 
razmere devetošolci in kako razumejo potrebo po 
celostni obravnavi podnebnih sprememb učitelji. 
sledi članek zdenke s chauer o obravnavi 
podnebja v 9. razredu osnovne šole. č lanek je 
praktično zasnovan. 
podnebja se tiče tudi zadnji članek v tem sklopu 
avtorja mateja matkoviča o onesnaževanju 
glavnega mesta mehike, Ciudad de mexico, 
ki ima vzroke v naravnem okolju, a jih brez 
človekove dejavnosti ne bi bilo. a vtor ponuja 
kolegom študij primera z delovnim listom, kar 
danes v šolah nedvomno še manjka. 
Natalija mihelčić piše o opisnem ocenjevanju, 
kjer izpostavi pomen upoštevanja ciljev iz učnega 
načrta in taksonomije (zahtevnosti). 
po sili razmer je na koncu prispevek mojce k elbič 
Đajić o aplikaciji Nearpod in o tem, kako jo lahko 
koristno uporabimo tako pri utrjevanju kot 
preverjanju znanja.
vabimo k branju in ne pozabite, revija bo vaša, če 
boste tudi vi kaj napisali!
v prihodnji številki: Migracije
drugačna ...
Dr. Anton Polšak 
Zavod RS za šolstvo
anton.polsak@zrss.si
3
GeoGrafija v šoli  |  1/2016
uvodnik