Deželni zbor kranjski. Bela Ljubljana je nam Slovencem središče in osrčje vsemu narodnemu življenju. Ona je najvažnejše mesto za nas pa tudi čedalje bolje vredna te imenitne prednosti. Uže njena lega sredi najkrepkejše slovenske dežele je kaj vreda. Vrbu tega je pozidana sredi rodovitne planjave, obrobljene od veličastnih gora in zadnji čas se širi, narašča in razteguje na vse strani, najbolje proti Rožniku in Poljanam, Šiški in želežnici. Naposled prebiva v njej slovenski rod v ogromnej večini, ki čedalje čvrsteje otresa raz sebe nadležno tujstvo. Ulice kažejo slovenske na pise, pomestu slisimo malo riemski, največ slovenski, kar se od leta do leta bolje pozna. Vkljub raznim naporom je slovenski narod ondi po lastnih močeh, po lastnem prizadevanji toliko prodrl, da smemu belo Ljubljano uže sedaj veseli pozdravljati kot slovensko mesto. Pri takšnih razmerah bilo bi pričakovati, da je Ijubljansko županstvo z mestnim zastopom vred slovensko, da ima glavno mesto slovenske dežele kranjske svojega slovenskega deželnega glavarja in slovenski deželni odbor. Žali Bog, temu še ni tako. V obeh zastopih še se kot klešči zariti držijo nemčurji liberalci. Da se to na bolje spre meni, to želi vsak poštcn Slovenec, na to delajo vsi ljubljanski in kranjski narodojaki. No, in v mestnem zastopu zmagajo pri bližnjih volitvab gotovo SJovenci. V leta dneh unorajo v Ijubljanskem rotevži dobiti prvo besedo — Sloveuci. 0 tem sedaj ne dvomimo. Toda drugače je zastran deželnega glavarja in deželnega odbora kranjskega. Tukaj bi Shiveuci morali še cela dolga tri leta čakati, preden se obrne po navadnej poti na bolje. Kajti preden je nemško liberalno ministerstvo knez Auerspergovo odstopilo, dalo je pod strašanskim pritiskom vladinim sedanji nemškutarski deželni zbor izvcliti, v kateiem so Slovenci bili v maajšino potisneni. Največ zaslug tukaj sta imela znani Vestenek in zviti Kaltenegger. — Slednji postal je tudi deželni glavar, trd Nemec v skoraj čistu slovenskej deželi. Med tem je prišlo novo ministerstvo grof Taaifejevo. Pri volitvab za državni zbor so kranjski Slovenci sijajno zmagali, tudi v Ljubljani. Nadejali se so, da bode deželni zbor razpuščen, ker so slovenski poslanci dokazali nepostavnosti in krivice, katere so se pri volitvah godile. To pa se ne zgodi vkljub temu, da je Vestenek malo častno iz Kranjske pete odnesel, vkljub temn. da je Kaltenegger deželno glavarstvo odložil, vkljub temu, da 80 Slovenci pri volitvah za trgovske in obrtniške zbornice zmagali. Zakaj pa vlada tedaj neče razpustiti kranjskega dežeinega zbora, če se sicer rada naslanja na slovenske poslance v dr! žavnem zboru? Uzroka tehtnega res ni čuti. Pra! vijo: potrpite. No, dve leti čakati je uže nekaj. Trdijo: ne kaže; kajti če razpustimo kranjski deželni zbor, tedaj moramo še druge razpustiti, zlasti pa državni zbor. To nam ne gre v glavo! Drugi deželni zbori nas ne biigajonič, in državni zbor je vsled direktnib volitev odcepljen od deželnih zborov. Jalovost ovih razlogov je tako očitna, da po pravici mislimo na druge. Ti pa bodijo  katerikoli, Slovenci si v takšnih okoliščinab smejo sami pomagati, ako je le iuogoče. No, in to je sedaj mogoče. V deželaem zboru je sanio 36 poslancev in v njem večina nemških liberalcev tako neznatna, da še niti veljavno sklepati ne morejo, ako toliko zasramovanih sovraženih Sloveucev ni v zbornici navzočih. Če pa deželni zbor veljavno zborovati ne more, potem ni mogoče deželnega proračuna v red spraviti in mnogo drugih silno potrebnih zadev. Po tera takein je vlada prisiljena deželni zbor razpustiti in nove volitve razpisati. Slovenski poslanci kranjski imajo toraj osodo Vestenekovega zbora v svojej oblasti. Ali pa bodo res tako ravnali ? To je skoraj gotovo. Ko se je vlada lani obotavljala deželni zbor razpustiti, izrekli so slovenski poslanci, da jih v ta zbor ne bode več nazaj. Dobro, treba je le, da pri tem ostanejo in deželni zbor sedanji bo kinala pokopan. To je zavoljo mnogih uzrokov tudi se zaradi sledečega želeti. Svitli cesar obišSe^ drago leto Trst in toraj tudi slovenske dežele. Štajerski, koroški Slovenci smo v manjšini. Mi ne moremo lehko oficijelno ali uradbeno pred ljubljenega vladarja. Drugače je na Kranjskem. Tukaj lehko dobijo do tiste veličastne dobe, ako le hocejo, slovenski deželni odbor 8 slovenskim deželnim glavaijem in tako zamore slovensko ljudstvo prvokrat oficijelno stopiti pred deželnega vladarja iz preuzvišene hiše habsburške. Ako pa se to ne zgodi in če še v Ljubljani, glavnem mestu, Slovenci ne zmagajo v mestnem zastopu, potem bodo zopet tujci in slovenski odpadniki nam pot zastavljali do svitlega cesarja. To pa gotovo ni modro. Zatoraj trdimo, da je razpust deželnega zbora kranjskega t prav dinastičnem smislu potreben in štajerski Slovenci to iz celega srca želimo, da se zgodi.