49 STOPNJE DAVKA NA DODANO VREDNOST V SLOVENIJ I IN DRUGIH ČLANICAH EU STOPNJE DAVKA NA DODANO VREDNOST V SLOVENIJI IN DRUGIH ČLANICAH EU Jože Mencinger Povečanje stopenj davka na dodano vrednost je doživelo različne kritike, tudi takšne, ki so ga označili za katastrofalen poseg vlade v slovensko gospodarstvu. Največ kritike je prihajalo s strani tistih, ki so velik upad davčnih prihodkov posredno ali neposredno zakrivili; najprej v razdobju 2005-2008, ko so dejansko nastale vse poznejše finančne težave Slovenije, nato pa še v letu 2012, ko so z »varčevanjem« v javnem sektorju še dodatno zmanjšali davčne prihodke in velik del »varčevanja« prenesli v letošnje leto. Tako so bili skupni javnofinančni prihodki v prvih štirih mesecih letošnjega leta (»varčevalni« ukrepi so znižali predvsem prihodke od neposrednih davščin) za 8 odstotkov nižji kot lani, prihodki od DDV in trošarin pa so se znižali za 2 odstotka. Vladi ni preostalo drugega kot zvišanje davkov in izbira med njimi. Odločila se je za takojšen dvig stopnje DDV, kar je najbolj enostavna rešitev, ki jo je tudi edino mogoče uveljaviti takoj. Pri tem seveda ne gre prezreti negativnih učinkov zvišanja stopenj DDV (povečanje sive ekonomije, nakupovanje v tujini, regresivnost, podražitve in zmanjšanje realnega povpraševanja prebivalstva), a negativnih učinkov povečanja drugih davkov je še več. Davek na dodano vrednost, katerega davčna osnova so transakcije med gospodarskimi subjekti ter med njimi in končnimi uporabniki dobrin in storitev, je relativno nov davek1, ki pa ga je EU že konec šestdesetih let prejšnjega stoletja sprejela kot skupno davčno obliko in ki ga obvezno uporabljajo vse države EU. EU je tudi določila najmanjšo standardno stopnjo DDV, ki je 15 odstotkov, posamezne članice pa same določajo, za katere produkte veljajo posebne stopnje. DDV je zamenjal različne vrste posrednih davkov, ki so bili v veljavi pred tem: večfazni kumulativni prometni davek na vrednost dobrine na vseh stopnjah (ki so ga uporabljali v Nemčiji in na Nizozemskem), davek na dodano vrednost (v Franciji), mešan sistem (v Belgiji in Italiji) ali enofazni prometni davek (v Veliki Britaniji in pri nas), ki se plača pri prehodu produkta v končno porabo. Z davkom na dodano vrednost naj bi, kar pove že ime, obdavčili dodano vrednost, to je vrednost, ki jo posamezno podjetje doda k vrednosti blaga in storitev, ki jih nabavi od drugih podjetij. Gre torej za obdavčitev razlike med realizacijo in materialnimi stroški, vsebinsko pravzaprav za obdavčitev prispevkov dela in kapitala na posamezni stopnji proizvodnje. Njegova prednost naj bi bila velika davčna osnova in še bolj to, da vračanje v prejšnji stopnji produkcije plačanega davka zmanjšuje željo po izogibanje plačila davka s strani večine davkoplačevalcev. Kljub 1 DDV naj b i leta 1954 » izumi l« f rancoski ekonomist Maurice Laure, f rancoska davčna uprava ga je za vel ika podjet ja uvedla 10. apr i la 1954 ter ga pozneje postopoma razšir i la na druga. STOPNJE DAVKA NA DODANO VREDNOST V SLOVENIJ I IN DRUGIH ČLANICAH EU 50 pojmovni enostavnosti je davek dejansko precej zapleten zaradi razlik pri določanju davčne osnove, razlik v obravnavi investicijskih izdatkov, oprostitev in različnih davčnih stopenj. V večini evropskih držav ima DDV dve davčni stopnji, splošno, približno 20 odstotno, in posebno. Izjema je Danska, ki ima samo eno 25 odstotno stopnjo, nekaj držav pa ima dve ali celo tri posebne stopnji. Posebne nižje davčne stopnje se uporabljajo pri obdavčenju dobrin, ki so namenjene zadovoljevanju osnovnih potreb, to je predvsem pri obdavčenju prehrane. To naj bi nekoliko popravilo dejstvo, da je DDV pravzaprav regresiven davek, ker je nagnjenost k trošenju revnejših slojev višja kot bogatejših. Nekaj značilnosti DDV v članicah EU je prikazanih v Tabeli 1. Na levi strani Tabele so prikazane nominalne stopnje davka (poleg standardne še posebne), da desni strani pa delež DDV v skupnih javnofinančnih prihodkih (davkih in socialnih prispevkih) in v BDP članic, ter delež javnofinančnih prihodkov v BDP v letu 2011, za katero so zadnji popolni podatki. Tabela 1 Stopnje davka na dodano vrednost v članicah EU država Nominalna stopnja DDV Delež DDV (2011) Delež davščin standardna posebne v davščinah V BDP V BDP (2011) Avstrija 20 12 10 17.8 7.8 43.7 Belgija 21 12 6 15.0 7.0 46.7 Bolgarija 20 9 32.0 8.7 27.2 Ciper 19 8 5 23.9 8.4 35.2 Češka 21 15 20.3 7.0 34.5 Danska 25 20.4 9.9 48.6 Estonija 20 9 25.8 8.5 33.0 Finska 24 14 10 20.5 8.9 43.5 Francija 19.6 7 5.5 2.1 15.3 7.0 45.9 Nemčija 19 7 18.3 7.3 40.0 Grčija 23 13 6.5 20.6 7.2 34.9 Madžarska 27 18 5 22.9 8.5 37.1 Irska 23 13.5 9 5.2 20.4 6.2 30.4 Italija 22 10 4 14.5 6.2 42.8 Latvija 21 12 24.5 6.8 27.7 Litva 21 9 5 29.9 7.9 26.4 Luksemburg 15 12 9 6 16.5 6.3 38.1 Malta 18 7 5 22.7 7.9 34.8 Nizozemska 21 6 17.7 6.9 39.0 Poljska 23 8 5 24.8 8.0 32.3 Portugalska 23 13 6 23.0 8.3 36.1 Romunija 24 9 5 30.5 8.7 28.5 Slovaška 20 10 23.6 6.8 28.8 Slovenija 22 9.5 22.4 8.4 37.5 Španija 21 10 4 16.7 6.4 32.4 Švedska 25 12 6 21.2 9.5 44.8 Vel. Britanija 20 5 19.3 7.3 37.9 Vir : Eurostat 51 STOPNJE DAVKA NA DODANO VREDNOST V SLOVENIJ I IN DRUGIH ČLANICAH EU Po že novih nominalnih stopnjah DDV (22 in 9.5 odstotkov) Slovenija sodi v nekakšno sredino članic EU; pri novi standardni stopnji je z 22 odstotno stopnjo na desetem oziroma enajstem mestu (prej na sedemnajstem), pri prvi posebni stopnji pa z 9.5 odstotki na petnajstem. To seveda ne kaže davčnega bremena, saj je za njegovo določitev pomembno upoštevati še število in strukturo dobrin, za katere se plačuje davek po različnih stopnjah itd. Pomen DDV za javnofinančne prihodke držav kaže njihov delež v skupnih javnofinančnih prihodkih. Tu je bila Slovenija v letu 2011 (ob stopnjah DDV 20 in 8.5) na trinajstem mestu, po deležu, ki jih je DDV imel v BDP, pa na sedmem, medtem ko je bila po 37.5 odstotnem deležu vseh javnofinančnih prihodkov v BDP na enajstem mestu. Slika 1 kaže pomen prihodkov od DDV v vseh javnofinančnih prihodkih v odvisnosti od deleža javnofinančnih prihodkov oziroma javnega sektorja v članicah EU. Strukture davkov med članicami se razlikujejo, vendar pa je močna negativna povezanost med deležem javnega sektorja v BDP in deležem prihodkov od DDV v javnofinančnih prihodkih več kot očitna. Pomen DDV v javnofinančnih prihodkih upada, če se delež javnofinančnih prihodkov v BDP oziroma velikost javnega sektorja povečuje. Ta pa je praviloma večji v bolj razvitih članicah EU. Tako prihodki od DDV v treh najmanj razvitih članicah EU (Bolgarija, Romunija, Litva), ki imajo tudi najmanjši javni sektor, tvorijo več kot četrtino javnofinančnih prihodkov, v bolj razvitih pa manj kot 2 odstotkov. Slika 1 Prihodki od DDV in velikost javnega sektorja 12 16 20 24 28 32 36 25 30 35 40 45 50 BG RO LT EE PL LA SK CY PT SE DK FI AT BE FR IT ES IR LU DENL UKCZ GR HU MT % % davščine BDP DD V / da vš či ne Slovenija Vir : Tabela 1 Slovenija, v kateri so davščine v letu 2011 dosegle 37.5 odstotka BDP, je prihodek od DDV prinesel 22.4 odstotke javnofinančnih prihodkov.