47
JogAn, n., t. bAčič, b. FrAJMAn, i. leskoVAr, D. nAglič, A. PoDobnik, b. rozMAn, s. strgulc 
- krAJŠek & b. trčAk, 2001: Gradivo za Atlas flore Slovenije. Center za kartografijo 
favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 443 pp.
k ár Pá TI , Z . , 1 9 6 8 : B e i t r ä g e z u r K e n n t n i s d e r D e n d r o fl o r a S l o w e n i e n s . B i o l o š k i v e s t n i k 
(Ljubljana) 16: 17–23.
m a Ier , J., 1995: Sorbus aria (Linné) Crantz. In: Schütt, P., H. J. Schuck & U. M. Lang (eds.): 
Enzyklopädie der Holzgewächse. Ecomed, Landsberg am Lech.19 pp.
MArtinčič, A., 2007: Rosaceae – rožnice. In: Martinčič, a . (ed.): Mala flora Slovenije. Ključ 
za določanje praprotnic in semenk. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, pp. 243–281.
nikolić, T. (ed.), 2011: Flora Croatica Database, On-Line (http://hirc.botanic.hr/fcd). 
Department of Botany, Faculty of Science, University of Zagreb.
Ober Dor Fer , E., 1983: Pflanzensoziologische Exkursions Flora. Eugen Ulmer Verlag, 
Stuttgart. 1051 pp.
Pol DIn I, l . (s sodelovanjem G. Oriolo & M. Vidali), 2002: Nuovo Atlante corologico delle 
piante vascolari nel Friuli Venezia Giulia. Regione Autonoma Friuli Venezia Giulia, 
Azienda Parchi e Foreste Regionali & Università degli Studi di Trieste, Dipartimento di 
Biologia, Udine. 529 pp.
s el Iškar , T., b . Vreš & a . s el Iškar , 2003: FloVegSi 2.0. Računalniški program za urejanje in 
analizo bioloških podatkov. Biološki inštitut ZRC SAZU, Ljubljana.
Wraber , T., 1969: Floristika v Sloveniji v letu 1968. Biološki vestnik (Ljubljana) 17: 173–192.
m arko a cce TTo & Igor Dakskobler Utricularia intermedia Hayne
Pojavljanje srednje mešinke na Cerkniškem jezeru in Bloški planoti
Occurrence of Utricularia intermedia on Cerkniško lake and Bloke plateau
0252/1 Cerkniško polje, Martinjak, 1958. Vir: LIT Šercelj A., 1958: 56; Šercelj A. (Wraber & 
Skoberne 1989: 329-330).
0252/1 (33T VL56) Slovenija: Notranjska, Cerkniško jezero, Martinjak, vodne kotanje JZ pod 
vasjo, 548 m n. m. Leg. B. Dolinar, 29. 6. 2011.
0252/3 (33T VL56) Slovenija: Notranjska, Cerkniško jezero, Dujce, Gorenje Jezero, vodne 
kotanje SZ od vasi, 550 m n. m. Leg. M. Cvetko, B. Dolinar, 26. 6. 2010.
0252/3 (33T VL56) Slovenija: Notranjska, Cerkniško jezero, Otok, vodne kotanje V od vasi, 
548 m n. m. Leg. B. Dolinar, 1. 7. 2011. Potrjeno B. Dolinar & B. Vreš, 15. 9. 2011.
0252/2 (33T VL57) Slovenija: Notranjska, Bloška planota, Ulaka, nizko barje JZ od vasi, 
734 m n. m. Leg. B. Dolinar, 29. 7. 2011. Potrjeno B. Dolinar & B. Vreš, 15. 9. 2011.
0253/1 (33T VL67) Slovenija: Notranjska, Bloška planota, Hostnik nad Nemško vasjo, 
povirno barje, 739 m n. m. Leg. B. Dolinar, 3. 8. 2011.
Srednja mešinka (Utricularia intermedia) je vrsta severne poloble, v evropskem delu svojega 
areala razširjena v srednji, severni in vzhodni Evropi. V naši soseščini se pojavlja v avstrijski 
Hladnikia 28: 41-54 (2011)

48
Koroški in Štajerski (FIscher & al. 2008: 777), medtem ko v Furlaniji Julijski krajini ( Pol DIn I 
2002), na Madžarskem (s Imon 2002: 419) in na Hrvaškem ni bila najdena ( MihelJ 2000: 47).
Podatki o pojavljanju srednje mešinke v Sloveniji (slika 2) segajo v sredino 19. stoletja, 
ko sta rastlino popisala A. Fleischmann v Kočevju in J. K. Maly v Radgoni. Na Ljubljanskem 
barju sta jo našla C. Deschmann leta 1858 v Kožuhu pri Babni Gorici in A. Paulin leta 1915 
pri Grmezu (Wraber & s koberne 1989), vendar kasneje njeno pojavljanje na barju ni bilo več 
potrjeno (Puc , VIDIc & s koberne 1991).
Srednjo mešinko je leta 1956 na Cerkniškem jezeru pod vasjo Martinjak odkril A. 
Šercelj (š ercelj 1958). Na tem nahajališču v blatnih vodnih kotanjah uspeva še danes, v 
združbi Schoenetum ferruginei Du Rietz 1925 (syn. Primulo-Schoenetum ferruginei Oberd. 
(1957) 1962) (iliJAnić 1979) skupaj z naslednjimi vrstami: Caltha palustris, Carex elata, 
Carex lepidocarpa, Carex panicea, Deschampsia cespitosa, Eleocharis uniglumis, Iris 
pseudacorus, Leucojum aestivum, Phragmites australis, Plantago altissima, Ranunculus 
flammula, Schoenus ferrugineus, Schoenoplectus lacustris in Senecio paludosus.
V podobnih razmerah rastlina uspeva tudi na robu prehodnega barja Dujce pri Gorenjem 
Jezeru in vzhodno od vasi Otok, nedaleč od izvira potoka Tresenec. Na slednjem nahajališču 
Utricularia intermedia uspeva v združbi Caricetum elateae W. Koch 1926 (iliJAnić 1979) 
skupaj z naslednjimi rastlinami: Galium palustre, Gratiola officinalis, Juncus articulatus, 
Slika 1: Srednja mešinka (Utricularia intermedia) – makro posnetek listnih rogljev s trnatimi 
ščetinami (foto Amadej Trnkoczy)
Figure 1: Utricularia intermedia - macroscopic photo of leaf segments with marginal teeth bearing 
bristles (photo Amadej Trnkoczy)
Notulae ad floram Sloveniae

49
Lysimachia vulgaris, Carex elata, Carex panicea, Equisetum palustre, Frangula alnus, 
Fraxinus excelsior, Lythrum salicaria, Mentha aquatica, Molinia caerulea, Phragmites 
australis, Plantago altissima, Senecio paludosus in Serratula tinctoria.
Poganjki (stebelca) srednje mešinke so deljeni v zelene olistane vodoravno plavajoče dele, 
ki so brez lovilnih mešičkov, ter navpične živice brez listov z lovilnimi mešički, pogosto 
potopljenimi v blato (j ogan 2007: 583). Na robovih najtanjših listnih rogljev se na vrhu in ob 
strani nahajajo trnate ščetine (slika 1), ki pri (po habitusu zelo podobni vrsti) mali mešinki ( U. 
minor L.) manjkajo. Srednja mešinka le redko cveti, razmnožuje pa se lahko tudi vegetativno, 
saj se septembra na koncu stebelc razvijejo do 5 mm veliki zimski brsti, iz katerih naslednjo 
pomlad odženejo nove rastline.
Kljub večkratnim obiskom nahajališč srednje mešinke na Cerkniškem jezeru, nismo 
nikoli opazili, da bi katera izmed rastlin cvetela oziroma kazala kakršnekoli znake, da se 
pripravlja k cvetenju. Podobno v svojem članku ugotavlja tudi a . š ercelj (1958). Rastiščne 
razmere na jezeru so v pogostih sušnih obdobjih za rastlino skrajno težke, saj se stebelca z 
zelenimi listi posušijo in pri življenju ostanejo samo tista s poganjki v blatu, vse dokler ni 
dovolj vlage, ko ponovno ozelenijo.
Podobne razmere so tudi na Bloški planoti in ob pregledu več nizkih in povirnih barij, 
sem (prvi avtor) pri vasi Ulaka in nedaleč od Nemške vasi prav tako našel srednje mešinke.
Slika 2: Razširjenost vrste Utricularia intermedia v Sloveniji
Figure 2: Distribution of Utricularia intermedia in Slovenia
Hladnikia 28: 41-54 (2011)

50
V povirnem barju JZ od vasi Ulaka, kjer uspeva tudi Spiranthes aestivalis (Dol Inar 
2011), se vrsta Utricularia intermedia nahaja v združbi Schoenetum ferruginei (Lesko Var 
1996). Zabeležili smo jo skupaj z naslednjimi vrstami: Carex elata, Carex lepidocarpa, 
Cirsium palustre, Cirsium rivulare, Drosera anglica, Eleocharis quinqueflora, Equisetum 
variegatum, Eriophorum latifolium, Frangula alnus, Juniperus communis, Laserpitium 
prutenicum, Linum bienne, Menyanthes trifoliata, Molinia caerulea, Parnassia palustris, 
Phragmites australis, Picea abies, Pinguicula alpina, Pinus sylvestris, Potentilla erecta in 
Schoenus ferrugineus.
Uredba o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah Slovenije ( a nonymus 2004) nobene 
od petih predstavnic iz rodu Utricularia ne varuje, medtem ko je Utricularia intermedia v 
Rdečem seznamu praprotnic in semenk (a nonymus 2002 ) uvrščena med ranljive vrste (V) 
slovenske flore.
Literatura
a nonymus , 2002: Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam. 
Priloga 1: Rdeči seznam praprotnic in semenk (Pteridophyta & Spermatophyta). Uradni 
list RS 12 (82), pp. 8893-8910.
a nonymus , 2004: Uredba o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah.Ur. l. RS, št. 46/04.
Aesch Imann , D., K. Lauber , D. M. Moser & J . - P . T heur Illa T, 2004: Flora alpina. Bd. 1: 
Lycopodiaceae - Apiaceae. Haupt Verlag, Bern, Stuttgart, Wien. 1159 pp.
DolinAr, b., 2011: Spiranthes aestivalis (Poir.) Rich. Hladnika (Ljubljana) 27: 68–70.
Fischer M. A., W. ADler & k. osWAlD, 2008: Exkursiosnflora für Österreich, Liechetenstein 
und Südtirol. Land Oberösterreich, Biologiezentrum der OÖ Landesmuseen, Linz. 1391 
pp.
iliJAnić, l., 1 979: Die vegetationsverhältnisse des Sees von Cerknica, Sumpf-, Moor -, und 
Wiesen-Vegetation. Acta Carsologica (Ljubljana) 8: 167-200.
j ogan , N., 2007: Lentibulariaceae. In: Martinčič A. & al. Mala flora Slovenije: ključ za 
določanje praprotnic in semenk. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana. pp. 582-584.
siMon t., 2002: A Magyarorszagi edenyes flora hatarozoja. Harasztok. Viragos Növenyek. 
Nemzeti Tankönyvkiado, Budapest. pp 419.
LeskoVAr, i., 1996: Prispevek k poznavanju vegetacije Bloške planote. Hladnikia 6: 27-38.
MihelJ, D., 2000: Lentibulariaceae. In: Nikolić, T. (Ed.), Flora Croatica. Index Florae 
Croaticae. Nat. Croat. 9, Supl. 1. P. 46-47.
Pol DIn I, l . (s sodelovanjem G. Oriolo & M. Vidali), 2002: Nuovo Atlante corologico delle 
piante vascolari nel Friuli Venezia Giulia. Regione Autonoma Friuli Venezia Giulia, 
Azienda Parchi e Foreste Regionali & Università degli Studi di Trieste, Dipartimento di 
Biologia, Udine. 529 pp.
Puc , m ., VIDIc , j ., s koberne , P., 1991: Inventar najpomembnejše naravne dediščine 
Slovenije - 2. del: osrednja Slovenija. Ljubljana.
ŠercelJ, A., 1958: nova zanimivost Cerkniškega jezera. Proteus 21: 56-57; Ljubljana.
WrAber, t.& skoberne P., 1989: Rdeči seznam ogroženih praprotnic in semenk Slovenije. 
Varstvo narave (Ljubljana) 14-15: pp. 9-429.
 b ranko Dol Inar , a ma Dej Trnkoczy & b ranko Vreš Notulae ad floram Sloveniae