------    14    ------
"""¦"I........Ilillllllllllllllllllll
Kmetijstvo.
Nameščenje ovsa za konje.
Za poljedelca ni brez pomena vedeti, s katerimi stvarmi bi se dal včasih zameniti oves pri krmljenju konj. O tem so se delali razni poskusi in nekatere hočemo tukaj omeniti.
Če se konjem daje svežo travo, rudeč0 deteljo ali lucerno, se jim za nekaj časa lahko pomanjša množina ovsa, katerega jim dajemo. Dobro je, ako jim dajemo pri tem nekaj sena. Pri daljši rabi take krme se konjem začne širiti vamp in niso več tako gibčni kakor sicer.
Ugodni so pa bili poskusi z ječmenom. Lahko se daje konjem sam ali pa pomešan z ovsem. Ječmen je le nekoliko težji prebavljiv nego oves. Opazilo se pa ni, da bi bilo konje ščipalo po vampu, ako so jim dajali ječmen.
Navadno se misli, da je rž jako nevarna krma za konje, kajti moti prebavljanje, vzbuja bolezni v glavi itd. Natančneje preiskave so pa vendar pokazale, da je tudi rž porabljiva za konje. Prebavljiva je sicer zares težje od ovsa, a konji so ga dobro prenašali. Če se rž daje konju, dajati se mora tudi sena in slame. Slabi nasledki namreč nastopijo jedino, ako se konj krmi jedino z ržjo. Najbolje je pa, ako se poleg sena, konju primešava mej rž vselej nekaj ovsa. Podobni vspehi kakor z ržjo dosegli so se s pšenico.
Koruze samo ni posebno priporočati za konje, radi po njej dobe drisko. Dobro je pa, ako se jej vselej primeša nekaj ovsa.
Bob, grah in leča je tudi dobra krma za konje. Kateri je boljši se ni moglo določiti. Konju se jih pa mora dajati po kacih 8 kilo na dan, če se jih manj daje, radi opešajo. Pri kimljenji boba, graha ali leče namesto ovsa se pa mora dajati konjem več sena nego navadno. Ravno tako tudi, ko bi konjem dajali ajde. Ajdi se pa mora reči, da posebno dobra za konje ni, in je tudi posebno radi ne jedo.
Pri tem naj pa še omenimo, da je posebno dobro konje napajati pred krmljenjem, vendar se morajo na to polagoma navaditi. Živalim se pa mora dati toliko vode, kolikor jo marajo.