ZELEZAE
Leto XIX.	1979
SEPTEMBER	ŠT. 18
GLASILO DELAVCEV DELOVNE ORGANIZACIJE ŽELEZARNE ŠTORE
25 let obratovanja peči
Letos [praznujemo petindvajseto obletnico obratovanja elektro-plavža v Železarni Štore. 'Poleg TH peči je bil takrat dograjen majhen rudni dvor, brez aglomeracije. Formalna otvoritev obrata je bila 26. avgusta 1954. leta, obrat je pa pričel dejansko z delom v septembru istega leta.
Kot je že omenjeno, je bila TH peč dograjena brez aglomeracije. Imeli smo rudni dvor za pripravo rude in za skladiščenje koksa. Takrat smo proizvajali sivi in beli grodelj na podlagi same surove rude. ¡Uporaba surove rude je imela negativne posledice na ¡hod peči in s tem ha slabe rezultate proizvodnje grodlja. Ko je bila leta 1957 dograjena in dana ¡v obratovanje tudi aglomeracija, so ¡končno bili dani normalni pogoji za proizvodnjo ¡grodlja na TH peči. Normalni pogoji so bili dani zaradi tega, ker se je pričel uporabljati poleg surove rude tudi aglomerat za vsip. Lahiko rečemo, da je Obrat elektroplavž ipričel izkazovati pozitivne rezultate proizvodnje z dograditvijo aglomeracije. (Grafični prikaz, na str. 7)
Ves čas uporabe surove rude za proizvodnjo grodlja so bile na peči. velike tehnololške težave. Poleg neustreznega vsipa so nastopale pogoste redukcije elektroenengije, ki so dodatno oteževale proizvodnjo. Pri tem je potrebno poudariti še dejstvo, da nihče iz obrata ni bil pred pričetkom niti kasneje med obratovanjem na praksi na tovrstnih agregatih. Da so bile velike težave pri obratovanju, nam potrjuje tudi to, da si je takratni obratovOdja, tov. Milko ¡Starc, dipl. ing. metalurgije, dal namestiti kavč v prostor obratovodstva; služil mu je za kratke počitke, saj je prebil veliko prostega časa v obratu.
V začetku obratovanja TH peči smo se usmerili na proizvodnjo sivega in belega grodlja. Rude, ki smo jih uporabljali za to proizvodnjo, so bile domačega izvora, in sicer magnetit, limonit in siderit.
Plavžarji
Že v letu 1957 se je pokazala potreba po proizvodnji specialnega grodlja predvsem za livarno valjev. Pričeli smo proizvajati ta specialni grodelj, in sicer na osnovi uvožene rude iz Indije z dodatkom domače rude — limonita. Ta specialni ¡grodelj bi se ne mogel primerjati s specialnimi igrodlji, ki jih danes proizvajamo, vendar začetek tovrstne proizvodnje je 'bil. Tovrstna proizvodnja grodlja je z manjšimi spremembami, predvsem po želji takratnega vodstva livarne valjev, trajala vse do leta 1966. Takrat smo prenehali^ s to proizvodnjo specialnega grodlja, ker oni ustrezal več kvalitetnim zahtevani, livarne valjev.
Bistvena sprememba glede kvalitetne, usmeritve proizvodnje grodlja na TH peči je nastopila leta ¡1973 s pričetkom proizvodnje specialnega grodlja za nodulacijo. Eno leto kasneje ¡smo pričeli proizvajati še sivi ¡specialni ¡grodelj. Obe vrsti grodlja se proizvajata na osnovi uvoženih rud. Razlika je v tem, da se ¡specialni grodelj za
nodulacijo proizvaja iz same uvožene rude iz Brazilije in sedaj že iz Mavretanije, sivi specialni grodelj pa iz rude iz Indije z malim odstotkom domače rude.
Da smo se preusmerili iz proizvodnje navadnih ¡grodljev k proizvodnji izključno ¡specialnih ¡grodljev, je bilo več ¡razlogov. Glavni razlog je bil v tem, da smo poslovanje obrata v finančnem pogledu preusmerili v pozitivno smer. Poleg tega so bile potrebe po tovrstni proizvodnji v železarni sami in v ostalih livarnah v Jugoslaviji.
V	petindvajsetih letih se je v obratu mnogo spremenilo. Izvršile so se razne rekonstrukcije naprav, nabavila sO se nova osnovna sredstva itd. Tudi to se je spremenilo, ¡da imamo plavžarji proste dni v tednu, dočim smo v preteklosti delali brez presledkov. Malice smo nosili od doma, kar danes ni več potrebno, saj imamo urejeno družbeno prehrano.
V	letošnjem letu se je opravil glavni remont TH peči. Posebej velja poudariti to, da smo izpraznjevanje vsipnega materiala in stare obloge opravili s strojem. Pri prejšnjih remontih se je izpraznjevanje peči delalo ročno, kar je ¡zahtevalo izreden napor za vse tiste, ki so to ¡delo opravljali. Poleg nove obzidave TH peči smo ob tej priliki menjali tudi pokrov peči. Delo pri izpraznjevanju in obzidavi peči je blo končano v rekordnem času.
V	lanskem letu je obrat elektroplavž postal samostojna TOZD. Na nas plavžarjih je, da bomo pridno in disciplinirano delali ter dobro gospodarili na vsakem koraku. Iz dobrih rezultatov pa si lahko v okviru realnih možnosti zagotovimo ustrezne osebne dohodke.
Delo plavžarjev ni lahko. Zaradi tega velja izraziti priznanje vsem tistim, ki so orali ledino na elektropiavžu. Priznanje je potrebno izraziti tudi vsem tistim, ki so se kasneje med obratovanjem zaposlili v tem obratu in pripomogli k napredku, ki ga je v tem Obdobju dosegel obrat.
Ob jubileju iskrene četrtke -vsem, ki so in ki so bili zaposleni v obratu elektroplavž.
III. delovno tekmovanje kovinarjev
Dne 6., 7. in 8. septembra so ¡dnevi, ki bodo ostali udeležencem
III.	delovnega tekmovanja kovinarjev Slovenije še dolgo v spominu. V prijetnem tekmovalnem vzdušju so se med seboj pomerili orodjarji, brusilci, režkalci, strugarji,'livarji ter varilci v štirih različnih tehnikah varjenja (TOG, MAG, plamensko in ročno obločno varjenje).
Svečano okrašena Tehnična šola je sprejela v četrtek, 6. ¡septembra, 205 tekmovalcev, 77 članov strokovnih komisij, 24 mentorjev in vodij ekip ter prek 100 gostov. .
V	Tehnični srednji šoli je bila vse tri ¡dni razstava o izumiteljski dejavnosti, na kateri je sodelovalo 14 organizacij združenega dela, med njimi tudi naša delovna organizacija.
Teoretični del tekmovanja se je pričel ob 8. uri in je trajal 2 uri: Nato so se tekmovalci in dijaki srednje tehnične šole iz Celja na čelu z zastavonošami in pihalno godbo Železarne Štore predstavili mestu Celju.
Po končanem sprevodu je pred stavbo Tehnične srednje šole potekala svečana otvoritev tekmovanja, ki so se je med drugimi udeležili član federacije,; tov. Franc Leskošek-Luka, predsednik republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije, tov. Vinko Hafner in predsednik republiškega odbora sindikatov delavcev proizvodnje in predelave kovin, tov. ¡Srečko Mlinarič, predsednik Skupščine občine Celje, tov. Jože Marolt in drugi.
Prisotne je najprej pozdravil predsednik organizacijskega odbora za izvedbo tekmovanja, tov. Srečko Mlinarič, za njim pa je govoril predsednik medobčinskega sveta sindikatov v Celju, tov. Ivan Kramar. Mešani pevski zbor je zapel himno kovinarjev; zatem je član
¡(¡Nadaljevanje na 3. strani)
ANALIZA NEGATIVNIH KAZALCEV ZDRAVJA-INVALIDNOST V ŽELEZARNI ŠTORE V LETU 1978
Analiza negativnih ¡kazalcev zdravja v Železarni Štore zahteva tudi 'podrobnejši vpogled v upokojevanje. Za preteklo-le to smo analizirali vse upokojitve, tako redne kot invalidske (I. kategorija). Ugotovili smo, da jih gre v redni pokoj le dobrih 35 %, skoraj 65 % pa se jih invalidsko upokoji (glej tabelo I).
V preteklem letu je šlo največ delavcev v invalidsko iz TOZD valjarne in jeklarne in TOZD'vzdrževanje. Povprečna starost invalidskih upokojencev v Železarni Štore je relativno nizka, saj znaša 52,5 let. Najstarejši je bil rojen 1. 1919, najmlajši 1. 1954. Tudi v redni pokoj gredo dokaj , mladi, saj je povprečna starost manj 'kot 55 let.
Od vseh 27 invalidsko upokojenih'jih je šla- polovica v pokoj zaradi treh skupin Obolenj: obolenj srca in Ožilja i(6), duševnih obolenj i(5) in obolenj- kostno-mišičnega sistema ,(4). Druge skupine bolezni so redkeje vzrok invalidske upokojitve. Gre torej za pretežno kronična degenerativna obolenja, ki jih je s pravilnim načinom Življenja in primerno zdravstveno-vzgojo moč preprečiti ali omejiti.'
Povprečna delovna doba invalidsko upokojenih v preteklem letu v Železarni Štore je bila 30,5 let. Od tega sp v Železarni Štore delali
22,4	let. Če primerjamo analizo odsotnosti z dela in tam omenjeno starostno strukturo, vidimo, da iz tistih TOZD, kjer je starostna’ struktura najmlajša, ni bilo v preteklem letu invalidskih upokojitev
Obisk tov. Hafnerja v Štorah
V	četrtek, dne 6, septembra'je bil naobisku v naši delovni Organizaciji tov. Vinko Hafner, predsednik republiškega sveta ZS Slovenije, s sodelavci,
V	spremstvu predstavnikov .družbenopolitičnih organizacij in vodstva DO si je ogledal obrate jeklarne II, valjarne II, mehansko obdelavo in tovarno traktorjev. Predsednik KPO tov. Burnik je pred ogledom tov. Hafnerja obširno seznanil z razvojem železarne v.zadnjih petnajstih letih.
Tov. Vinko Hafner na obisku v Železarni štore
Po-ogledu obratov se je .tov. Hafner zadržal v dvournem razgovoru z našimi predstavniki. Zanimali so ga gospodarski rezultati, predvsem pa položaj ¡tovarne traktorjev iter naši ukrepi in predlogi za izboljšanje obstoječega ekonomskega stanja v tej TOZD. O tem ga je ¡celovito seznanil tov. Dušan Burnik, tov. Kaluža pa ga je seznami! o dejavnosti in stališčih-sindikata in drugih družbenopolitičnih organizacij do omenjene problematike. Ob zaključku- izmenjave mišljenj oziroma seznanitve s problematiko v TOZD TT je tov. Hafner prisotnim -podal nekaj- predlogov 'in misli, -kako reševati sanacijo TOZD TT ter da reševanje -tega¿ne sme mimo občine, ki-se je dolžna v razreševanje še bolj vključiti.-
čeprav je razgovor trajal dve uri, bi bilo potrebno Še več Časar: da bi uspeli tov. Hafnerja seznaniti o vseh vprašanjih našega razvoja, družbenoekonomskih odnosih ih samoupravne ter družbenopolitične dejavnosti.'
Upamo, da bomo še sprejeli-¡tov. Hafnerja v naši-srodini-ter ga seznanili z našimi uspehi in težavami na ostalih področjih našega življenja.
(TT, MO), Zanimivo pa je, da'je iz TOZD elektroplavž, kjer so v povprečju najstarejiši .delavci, bil le eden invalidsko upokojen (in eden redno upokojen).
V povprečju je bilo lani v Železarni Štore zaposlenih 3.444 delavcev. Upokojenih je bilo-42 (1,21 %),, od tega 27 invalidsko (0,78 %) od vseh zaposlenih. Povprečno je bilo lani zaposlenih 3.019 moških, invalidsko upokojenih 25 (0,83 %) in 425 žensk, dve- sta bili invalidsko upokojeni ..¡(0,47 %), Od redno upokojenih je več kot polovica žensk!
Zdravstveni dom je pod streho (Arzenšek)
Tabela I
Invalidsko in redno upokojeni v Železarni štore v letu 1978 po TOZD
T*lf- TOZD	Invalidska upokojitev	Redna upokojitev.
1. Elektroplavž -	; 1 ?	1 '..
2. Jeklarna in valjarna	9	3
3. Livarna I	2.	4
4. Livarna II	3	4
5. MO	' —I ' ;	
6. TT	. — ' r-r		
7. Vzdrževanje ■	5	i
8. Energetika	, -• —- ■	■ k , ~u |
9. Transport	1	‘ —T..
10. Kontrola kakovosti	— ••	
11. Stanov, gradb.	■ 1	, —
12. Družbena prehrana	1	— • IH ■
13. Skupne' službe	4	' 2
SKUPAJ	27 l:	15
°/o . [ -		64,3 '	35,7 :
Tabela II
Invalidsko upokojeni v železarni Štore v letu 1978 po mednarodni klasifikaciji bolezni -
Tek. - . Obolenje
' število upokojitev
1.	Infekcijska, obolenja	3
2.	Neoplazme	1
3.	Endokrine bolezni	—
4.	Obolenj a .krvi dn. krvotvoimih organov .	... -	| —
5.	Duševna obolenja	5
6.	Obolenja nevr. sistema in čutil	1
7.	Obolenja cirkulatornega sistema	6
8.	Obolenj a respirat. sistema - .	2
9.	Obolenja digestivmega sistema ■ .	1
10.	Obolenja, genitalno urinarnega sistema	1
11.	Komplikacije nosečnosti, poroda	v -4.1
12.	Bolezni kože in podkožja	—
13.	Bolezni mišično ¡kostnega sistema	4
14.	Kp n geni t.alne anomalije . -	-	—1
15; Stanja nastala v perinatalnem obdobju	—
16.	Simptomi, znaki in nezadostno definirana stanja •	. —
17.	Poškodbe in 'gaštrupitve' ; , ;	,	3
SKUPAJ
27
Analiza nesreč pri delu v SR Sloveniji za leto 1978
Po ¡podatkih zavoda za zdravstveno varsltvo se je v Sloveniji v .letu 1978 pripetilo skupno 48.456 nesreč pri delu. V primerjavi z letom 1977 to predstavlja povečanje za 5.295 nesreč.
To število nesreč pri delu nam ponazarja vse oblike nesreč, 'ki ...so- se pripetile zavarovancem ikot delovne nesreče, profesionalnih obolenj kakor tudi tistih ¡zavarovancev, ki so zavarovani samo za primer invalidnosti in telesnih poškodb Ikot posledica nesreče pri ¡delu. V tem skupnem ¡številu delovnih nesreč so upoštevane tudi nesreče na ¡poti na delo in z dela kot ¡tudi vse druge nesreče, kr se ¡smatrajo kot nesreče. pri ¡delu po obstoječem pravilniku. Zaradi te podrobnejše evidence je bilo v letu '1978 resnično le 41.188 nesreč pri delu, ¡to se pravi 50 nesreč na 1.000 zavarovancev.
¡Največje število. ¡delovnih nesreč se je pripetilo v ¡industriji' ter rudarstvu, kar je tudi povsem razumljivo, saj je v teh vrstah industrije največ nevarnih delovnih ¡mest in delovnih nalog, to se pravi naloge in opravila s povečano nevarnostjo. V tej ¡dejavnosti je bilo Sl lanskem letu 349.535 zaposlenih ter se -je pripetilo 27.463 nesreč pri delu oziroma 78,5 na .1.000 zaposlenih, pri čemer je bilo .26 delovnih nesreč s smrtnim-izidom.
Tudi v drugih panogah dejavnosti-je bilo ¡dosti delovnih ne-, sreč, vendar ha žalost prednjači kot panoga z največ nesrečami pri delu industrija ter rudarstvo.
Analiza delovnih, nesreč prikazuje, da bo ¡potrebno še bolj vključiti vse dejavnike, tako strokovnih .služb v delovni organizaciji, družbenopolitičnih, organizacij ter vseh drugih,, da. bodo rezultati na področju varnega dela in humanizacije dela čim ¡boljši. To je tudi eden izmed osnovnih pogojev za doseganje čim večjih .in čim boljših poslovnih rezultatov .v vseh panogah, saj predstavlja delovna nezgoda v kateremkoli obratu izipad. delavca iz delovnega procesa, strošek za delovno organizacijo, obenem pa velike materialne in nematerialne, izgube vseh, ki so v takšnih delovnih nesrečah ali obolenjih udeleženi kot posamezniki.
... Tudi naša-delovna ¡Orgahizacij a Železarna ¡štore je eha izmed organizacij panoge industrije ter rudarstva, ki ima po analizi največ delovnih nesreč pri delu na število zaposlenih. Zaradi speci-fičnašti proizvodnje , id:, tehnološkega procesa bo potrebno še večjo skrb posvetiti ureditvi in realizaciji varnih ter humanizi-ranih delovnih pogojev, obenem pa vsem zaposlenim ¡omogočiti,' da bodo s pravilnim ter.varnim delom z upoštevanjem vseh varnostnih . ¡mer in disciplino dosegali največje in najboljše ¡delovne rezultate.
V prihodnji številki železarja bomo objavili analizo nesreč pri' delu v naši ¡delovni.organizaciji v - letu 1978 in stanje v'prvih osmih mesecih letošnjega leta.
Pisanec
(Nadaljevanje s 1. strani)
amaterskega ¡gledališča ŽELEZAR iz Štor, tov. Franjo Kerznar, nastopil z recitacijo »Knapova ¡molitev«. Pihalna godba železarjev iz Štor je zaključila ¡svečano otvoritev.
Po kosilu je sledil odhod tekmovalcev na tekmovalna mesta. Tekmovanje je potekalo na več mestih. V Tehnični .¡srednji šoli v Celju so tekmovali, orodjarji in varilci v štirih varilnih tehnikah, v Železarni Štore livarji, v Šolskem kovinarsko-metalurškem centru strugarji, v Zrečah pa rezkarji in brusilci. Tekmovanje v praktičnem delu se je nadaljevalo v petek do ,19. ure. Ob 19,30 pa je bil sprejem pri predsedniku Skupščine občine Celje.
V soboto, zadnji dan tekmovanja, je bilo v dvorani kina UNION posvetovanje o izumiteljski dejavnosti, ¡ki so mu prisostvovali vsi udeleženci, kovinarji, Sledil je obisk v Pivovarni Laško.
Ob 13. uri, ko so ¡komisije zaključile svoje delo, je bil na vrsti zaključek tekmovanja. Najprej je jeseniški delavec, tov. Jože Grač-nar, prebral pozdravno brzojavko predsedniku republike Jugoslavije, tov, JOSIPU BROZU TITU. Nato je sledila razglasitev rezultatov ter •podelitev ¡nagrad in priznanj. Vse se je zaključilo s kulturnim programom in kosilom.
USPEHI NAŠIH TEKMOVALCEV
Tudi naša delovna organizacija je imela na tem tekmovanju svoje; tekmovalce, a žal s preskromno udeležbo, saj je tekmovalo le 9 tekmovalcev (5 livarjev, 2 varilca, 2 strugarja).
Dosežena sta bila dva dobra rezultata, saj Sta livar,- tov, Ivan Stojan in varilec, tov. Vlado Geršak, osvojila 5. oziroma 6. mesto, kar je na republiškem tekmovanju v tako močni konkurenci vsekakor uspeh.
Tudi ostali tekmovalci iz naše delovne organizacije so dosegli lepe uvrstitve: tov. Jože Škoberne,, livar — 8. mesto; tov. Milan Tr-žan, livar —11. mesto; tov. Rafael Pirš, livar — 15. mesto; tov. Ivan Judež» Hvar — 21. mesto; tov. Franc Teržan, varilec — 15. mesto; tov. Božo Platovšek, strugar — 15. mesto; ¡tov, Branimir Rakuš, strugar — 18. ¡mesto.
Republiško ¡tekmovanje je v celoti uspelo, saj je dokazalo in opravičilo svoj namen. Vedeti pa moramo, da tako tekmovanje nima za cilj le uvrstitev na prvo ¡mesto; temveč sklepanje novih poznanstev, izmenjavo teoretičnega in praktičnega znanja, kar je vsekakor pridobitev za vsakega udeleženca ¡tega tekmovanja. Zato upam, da bo ¡drugo leto na republiškem tekmovanju naša delovna organizacija zastopana z večjim številom tekmovalcev.
■ ; Na ¡svidenje v Mariboru!
Jernej Turnšek
Analiza in izvor delovnih nesreč nam ¡prikazujeta, ¡da je največkrat kot vzrok ¡delovne nesreče neupoštevanje varnostnih delovnih predpisov ter malomarnost ’in nepoznavanje nevarnosti, ki so v nekaterih panogah kljub modernejši tehnologiji še vedno prisotne. Tudi ¡pri -analizi ¡smrtnih nesreč pri delu je podobno. Ponesrečeni so največkrat kršili predpise o varnem delu, niso. bili seznanjeni z nevarnostmi ali o teh nevarnostih niso bili dovolj poučeni.
| Med materialnimi povzročitelji sq največkrat transportna sredstva, stisnine imed ..premične in nepremične dele strojev ali udarci ob te predmete. Po delih telesa je bilo poškodovanih največ rok in nog, ¡stisnin prsnega koša ter. drugih ofganov človeškega telesa. V letu 1978 je bilo registrirar nih 322 novih primerov profesionalnih obolenj oziroma 3,9 primerov na 10.000. zavarovancev, kar predstavlja 51 primerov manj kot v letu ¡1977. Med temi obolenji je največ primerov obolenj ¡delavcev, - ki na ¡delovnem mestu pridejo v stik ¡z materiali, in to v okoljih,- tki so škodljiva za zdravje, a največkrat pri tem ne uporabljajo osebnih zaščitnih sredstev. Registrirano je bilo, da so obolenja zaradi ¡silikoze v. u-. padanju, toda vedno-več' je poškodb organov sluha .ravno zaradi prej navedenih vzrokov o neuporabi osebnih zaščitnih sredstev. V lanskem letu ¡je bilo izgubljenih 34 delavnih dni za primer profesionalnega obolenja, kar tudi predstavlja povečanje za. dva ¡dni v primerjavi' z letom
1977.
Ob pričetku šolskega leta na osnovni šoli Štore
Na osnovni šoli štore smo se dobro pripravili na pričetek šolskega leta 1979/80. Na centralni šoli bo 19 oddelkov s 491 učenci. Na podružnični enoti Svetina bo-| sta 2 oddelka s 26 učenci, v Kom-polah 2 oddelka z 38 učenci in na Teharjah 2 oddelka z 32 učenci. Zaradi uvaj anj a celodnevne - oblike ¡dela in težnje ¡po kvalitetnejšem delu bodo letos v tej. obliki živeli tudi učenci šestih'razredov, vse skupaj torej CQŠ že 13 oddelkov z 328 učenci: Preostali učenci so v glavnem vključeni^ v oddelke T. podaljšanega bivanja.
. Na novo, prvič,, pa bo Teto? uveden oddelek glasbene šole. Učenci se ¡bodo učili, trobila in pihala.
S pogoji za delo se še vedno ne moremo pohvaliti.. Še posebej to velja za pomanjkanje prostorov. Trenutno je. sicer v gradnji sekundarna telovadnica. Upanje, da bodo dani vsi -pogoji, za delo v celodnevni šoli, imamo šele ob koncu leta 1980, ko bo zgrajen prizidek z dodatnimi učilnicami, železarna, Iki ima sicer velik posluh za težave iin razvoj šole, pravkar usposablja za nas velik, kos zunanjih površin, 'ki bodo učencem omogočile kvalitetnejšo rekreacijo glede na podaljšano bivanje v šoli. Omembe vredno je dejstvo, da nam železarna uredi s svojimi strokovnjaki nadzor
nad gradnjo ¡prizidkov, še posebej si prizadevata ing. Klavora ter tovarišica Silva čagalj.
Zadovoljili smo tudi s potekom akcije o preskrbi ¡učencev z učbeniki, ki. j e bila ¡letos izvedena .že drugič, ¡šola je v celoti naročila potrebne - učbenike in • delovne zvezke. Tako sedaj razpolagamo z 2720 starimi ¡učbeniki in 621 novimi učbeniki. Tako se-¡ustvarja precejšen ¡fond učbenikov, ki bo v prihodnje omogočil' vedno •manjši izdatek staršev. Dejstvo pa fjorda bi brez pomoči staršev ne uspeli. Letos ¡so se v. celoti odzvali 'akciji,
. šola tudi .letos pričakuje pri realizaciji svojega ¡programa pomoč, od društev.in organizacij v KS štore in železarne. Tako kot lani bo tudi letos šola sodelovala z gasilskim društvom, TVD Partizanom, pihalnim orkestrom, rezervnimi vojaškimi starešinami, člani 'ZB NOV, .planinskim društvom. in inovatorji. Ob tej priliki ¡se zahvaljujemo->vsem naštetim za sodelovanje v preteklem šolskem letu.
Zavedamo ise, da nas čaka težko delo. Prepričani-pa smo, da borno tudi ¡v šolskem letu 1979/80 svoj . program v celoti realizirali v zadovoljstvo učencev in staršev. .
Osnovna šola štore
Hortikultura ’80
Verjetno je vsem krajanom znana ta. beseda v naslovu; za tiste pa, ¡ki ne vedo kaj pomeni (upam, da je ,v Štorah še kakšen tak človek), bi povedal, da je to latinska beseda, ki se ji ¡po naše reče VRTNARSTVO. In zakaj akcije ne imenujemo enostavno VRTNARSTVO ’80.
, Kakorkoli že, zadeva z olepševanjem okolja, kar naj bi akcija dosegla, je v teku— tako. je vsaj ugotovila komisija oziroma odbor, iki ¡miu načeluje tovariš Bovčan. ¡P,ri akciji naj, bi sodelovali vsi prebivalci, predvsem pa so dolžni dajati pobudo hišni sveti, mladina, vodstva tovarn in družbenopolitične organizacije. Akcija naj ¡bi dosegla ¡svoj vrhunec naslednje leto (zato tudi tista številka 80). Zajela naj bi predvsem •kraja štore in Kompole, v ostalih območjih naj bi poskrbeli prebivalci ž. očiščevalnimi akcijami, kajti narava je na deželi poskrbela za svoje vrtnarstvo — nikakor pa ne za vse tiste kupe plastike in odpadkov, ki jih ljudje mečejo v neoskrunjeno naravo (vsaj-na.'Pečovju in v Laški vasi je tako). Zato je tudi ena od skrbi Hortikulture '80 nabava selečega se zbiralnika , za smeti Jpo raznih mestih različnih območij). Vključimo se vsi v to dobronamerno akcijo, olepšajmo štore in kraje okoli njih, ljubimo in ohranjajmo naravo, 'katere del smo!
J. Kragelj
NAGRAJEVANJE NAJPRIZADEVNEJŠIH IZUMITELJEV
Cerkev sv. Janeza -nekdanji grad Prežin
Z namenom, da bi dejavnost naših izumiteljev še bolj zaživela, da bi k sodelovanju pritegnili še več sodelavcev in obenem posebej nagradili najprizadevnejše, uvaja Društvo izumiteljev in avtorjev tehničnih izboljšav — DIA-TI Železarne Štore vsakoletno podelitev nagrad »Inovator leta«, »Najuspešnejši inovator z neteh-nienega področja« in »Množični inovator«. Višina nagrade »Inovator leta« bo znašala dva, višini nagrad »Najuspešnejši inovator z netehničnega področja« in »Množični inovator« pa po en povprečni mesečni osebni dohodek na delavca v naši železarni iz preteklega leta.
Nagrada »Inovator leta« bo podeljena izumitelju, tki bo v obravnavanem letu z enim ali več izumi prihranil največ. Pri ocenjevanju se bodo upoštevali samo izračuni za prvo obračunsko obdobje, iki jih bodo potrdili ustrezni samoupravni organi. Če bo več avtorjev z enako višino prihrankov, bo nagrado prejel tisti, ki ibo imel za obravnavane predloge višji seštevek faktorjev u-stvaritvene sposobnosti. ■
Nagrada »Najuspešnejši inovator z netehničnega področja« bo podeljena izumitelju, ki bo z enim ali več izumi v obravnavanem letu prihranil največ na ne-tehničnem področju (organizacija, komerciala, finance, varnost pri detlu itd.). Če prihrankov ne bo moč izračunati, se bodo upoštevali kriteriji kot so koristnost, izvirnost itd.
Nagrada »Množični inovator« bo podeljena izumitelju, ki bo v obravnavanem letu imel največ sprejetih izumov, če bo več izumiteljev z enakim številom izumov, se ¡bo ikot dodatni kriterij upoštevala vsota . potrjenih prihrankov za prvo obračunsko obdobje. Nagrada bo podeljena, kadar bo imel vsaj en izumitelj v obravnavanem letu sprejete vsaj tri izume.
Nagrajenci bodo lahko posamezniki ali skupine' predlagateljev. Skupini predlagateljev se bodo upoštevali le ; Skupinski predlogi, ne pa tudi predlogi posameznikov iz te skupine. Posameznemu predlagatelju iz te skupine se bo pri samostojnem kandidiranju upošteval le delež, s katerim bo udeležen pri skupinskem predlogu, vendar le takrat, kadar skupina s predlogom ne bo kandidirala. Nagrade bodo podeljene delavcem, zaposlenim v Železarni. Štore, delavcem, ki bodo,del obravnavanega leta zaposleni v naši delovni organizaciji, preostali del pa v drugi organizaciji združenega dela v okviru sestavljene organizacije združenega dela Slovenskih železarn, pa tudi našim upokojencem.
Izbor bo na predlog Oddelka za inovacije opravila posebna petčlanska strokovna -komisija, ki jo bo imenoval upravni odbor DIATI.
Nagrade bodo podeljene vsako leto na letni konferenci društva.
Dušan Kraši
Prebirajoč glasilo pionirjev in mladincev Osnovne šole štore ODMEVI, sem med zanimivimi sestavki učencev te šole zasledil tudi nekatere zgodovinske sestavke o naši bližnji okolici. Tako kot je mene, bo tudi vas presenetila ugotovitev, da zelo malo vemo in poznamo preteklost naših krajev — okolice štor. Ugotovitev je hkrati postala odločitev, da te sestavke objavimo, tako kot so jih zapisali učenci v našem glasilu, štorskem železarju.
Iz štor se skozi dolinico Toplico vije ozka asfaltirana cesta, ki vodi proti Šentjanžu in Svetini. Med Kompolami in Svetino še ti pogled Ustavi na visokem skalnatem hribu, ki ga domačini imenujemo »pečine«. Na njem stoji zanimiva cerkev Sv. Janeza, ob njej pa nekaj metrov stran na drugi strmini samostojno stoječi zvonik. Radovednega izletnika bo verjetno zanimalo, od kod ta zvonik. ¡Starejši občani mu bodo radi postregli z-njegovo zgodovino in zgodovino svoje vasi, saj so ponosni na svoje krajevne znamenitosti.
Pred več kot petsto leti so v dolini reke Voglajne na dobro zavarovanih' mestih stali mikavni gradovi. Bili so v posestni zvezi po fevdnem gospodu, krškem škofu in fevdnikih. Nad Kompolami (št. Lovrencem) je stal na mestu sedanje cerkvice Sv. Janeza grad Prežin, last Prežinskih. Grof Friderik Celjski pa se je zanimal zanj zaradi bližine Celja. Zgodovinski viri pričajo, da se je
Obravnavani izumi
Komisija za gospodarjenje v TOZD jeklarn in valjarn je pri obravnavi izumiteljskih predlogov sprejela naslednje sklepe:
1.	Predlog tov. Minka Gajška iz TOZD jeklarn in valjam št. 368, »Sprememba izdelave šob grelcev na koračnih pečeh v valjarni II«, je bil že obravnavan na 24. seji komisije za racionalizacije. Avtorju pripadajo tri posebna nadomestila. Faktor ustvaritvene sposobnosti je 2 a. Potrdi se izračun prihranka 126.378 din, na o-snovi katerega pripada avtorju 'prvo posebno nadomestilo.
2.	¡Predlog tov. Mirka Gajška iz TOZD jeklarn in valjarn št. 369, »Odstranitev stebričkov med gornici koračne peči v valjarni II«, je že ¡bil obravnavan na 24. seji 'komisije za racionalizacije. Avtorju pripadajo tri posebna nadomestila. Faktor ustvaritvene sposobnosti je la. Potrdi se izračun prihranka 505.512 din, na o-snovi katerega pripada avtorju prvo posebno nadomestilo.
3.	Predlog tov. ¡Srečka Senčica, tov. Gojka ¡Manojloviča in tov. Ivana Godiolja št. 152, »Odlivanje jekla ¡nazaj v peč«, je komisija obravnavala in na osnovi prihranka 240.085 din odobrila izplačilo II. posebnega nadomestila. Vsak prejme enak delež. Tov. Senčic ¡se nadomestilu odpoveduje v korist delovne organizacije.
4.	Predlog tov. Franca Godic-Ija in ¡tov. Marka Fajdige št. 39)1,
»Vgraditev blokade s časovno o-mejitvijo na elektromotorju pre-vlačnika št. I«, se ¡sprejme. Faktor ustvaritvene sposobnosti je 1 a. Avtorjema pripadajo tri posebna nadomestila. Prvo, ki si ga avtorja delita v razmerju 50 : 50, je ¡bilo izračunano na osnovi prihranka 78.914 dih.
5.	Predlog tov. ¡Ivana Sekolca št. 418, »Preureditev pnevmatike v adjustaži Valjarna I«, se sprejme. Faktor ustvaritvene sposobnosti je 3 ¡b. Avtorju ¡pripadajo tri posebna nadomestila. Prvo je bilo izračunano na osnovi pri-hfanika 232.336,03 din.
Komisija za ¡gospodarjenje v TOZD MO je pri obravnavi _ izumiteljskih predlogov sprejela naslednje sklepe: .
1.	Predlog tov. Vlada Gradiča in ¡tov. Ferda Žlendra št. 42,1, »Naprava za bočno ravnanje brusilne'plošče«, se sprejme. Faktor ustvaritvene sposobnosti je 2 c. Prihranek predloga še bo ugotavljal eno leto po realizaciji.
2.	Predlog ¡tov. Jožeta Korenta št. 181, »Preprečevanje ¡kratkih, stikov na stružnicah«, se sprejme. Faktor ustvaritvene sposobnosti je 2 b. Na osnovi; enkratnega prihranka v višini 76.121,76 din mu pripada enkratno posebno nadomestilo.
3.	Predlog tov. Zdravk a Šeliga in ¡tov. Vladislava Mlakarja It. 367, »Univerzalna naprava za brušenje konic in konusov«, se
sprejme. Faktor ustvaritvene sposobnosti je 2 b. Avtorjema pripadajo .tri posebna nadomestila. Prvo se obračuna na osnovi prihranka 74.433,25 din.
Komisija za gospodarjenje v TOZD tovarna traktorjev je pri obravnavi izumiteljskih predlogov sprejela naslednje ¡sklepe:
1.	Predlog tov. Dušana Krošla in ¡tov. Boža Ščurka iz TOZD vzdrževanje št. 405, »Vgraditev končnega stikala in alektro krmilnega' pnevmatskega ¡razvodni-ka za pravočasno spuščanje mize pri varjenju krivine .šasije traktorja«, ise sprejme. Avtorjema pripada, pavšalno nadomestilo, ki si ¡ga ¡delita v razmerju 50 : 50.
2.	Predlog tov." Slavka Prešerna in , tov. Rudija Košenine iz TOZD vzdrževanje št. 407, »Naprava za ¡segrevanje vode s pomočjo pregrete pare za lakirnico telesa ' traktorja«, se .¡sprejme. Faktor ustvaritvene’ sposobnosti je 2 b. Avtorjema pripada Več posebnih nadomestil po enem ¡letu uporabe predloga.
3.	Predlog tov. Alojza Ciglerja iz DS komerciala št. 431, »Vozilo Ap.ekar — nov proizvod«, je komisija obravnavala in sklenila, da se predlog ne sprejme, ker za novi proizvod tovarna ¡traktorjev ni opremljena in bi ga ¡tudi sicer spremljali isti problema a oskrbljenostjo materiala kot pri proizvodnji traktorjev.
Oddelek za inovacije
za posest gradu vnel družinski prepir med Prežinskimi in Saf-nerji, ki so ¡si bili v sorodstvu in so prebivali na ¡bližnjem gradu. Njihov prepir je izkoristil podjetni Celjan Friderik in za veliko denarno vsoto ¡kupil grad ter zemljo okrog njega in nad njim. Fevdni gospod, krški škof, je potrdil ¡to prodajo in izročil posest celjskemu grofu. Ta je potem iz neznanih razlogov grad porušil. Pozneje so iz istega kamenja sezidali cerkev in tudi stolp, ¡ki .¡stoji na mestu prejšnjega grajskega stolpa. Predvidevajo, da so ju zgradili s pomočjo tlake. Podatki tudi povedo, da je cerkev stala že 1525. leta in da je približno toliko stara kot cerkev Sv. Lovrenca.
Domačinka, stara ženica, mi je pripovedovala, da se je nekemu kmetu iz vasi ponoči prikazala Marija- in imu ukazala, naj na razvalinah gradu vaščani sezidajo cerkev. Ponižni in verni kmetje so kmalu ha grajskih temeljih sezidali današnjo cerkev. Legenda še pravi, da cerkveni zvon zvoni že od leta 1600 ¡ter da je nekje v skalah zakopan zlat ¡teloh.
V	vasi pod gradom so se vse do danes ohranila imena, ki so tesno povezana z nekdanjim gradom. Tako se na primer domačija pod gradom imenuje Podložnik, Straža po straži, ki je o-pozarjala pred Turki in drugimi nevarnostmi, predel Gosjak nosi ime po farmi, na kateri so celjsM grofje, gojili gosi. Tudi na ¡starejših hišah lahko še danes opaziš nekakšne kroge, s katerimi so celjski grofje označevali družine, ki so ¡bile oproščene ¡tlake. Pri kmetu Hojniku je viden rov, s katerim je bila vas povezana z gradom.
Mislim, da sem deloma potešil popotnikovo radovednost v zveži s slikovito cerkvijo in samostojno ¡stoječim Zvonikom ter da je zvedel nekaj tudi o sami. vasi Šentjanž, nekoč Prežinska imenovani. ¡če vas bo pot zanesla tod ’mimo, vas vabim, da si tudi vi ogledate ta hribovit, toda zanimiv kraj. Ne ¡bo vam žal!
V	naslednji številki bomo objavili sestavek' »Teharski plemiči« (op. ur.), .
Roman Šuligoj
Peter Tofant,

Dopisujte v
Oddelek glasbene šole v Štorah
Z novim šolskim letom je bil na osnovni šoli ,v Štorah ustanovljen dislocirani oddelek glasbene šole Celje. .
Oddelek, ki je bil ustanovljen na polhudo ¡pihalnega orkestra in s pomočjo vodstva osnovne šole, je ¡bil v Štorah že dolgo zaželen. Sedaj se mladim šolarjem ne bo potrebno voziti v Celje, da bi se temeljito seznanili s trobento, klarinetom ali flavto. V prvem šolskem letu še je prijavilo za te instrumente 21 učencev; ravno toliko starih 'instrumentov si: je bilo možno izposoditi pri pihalnem orkestru.
V glasbeni stroki zelo primanj-
kuje pedagogov, zato bosta poleg učitelja tov. Stanka Pojavni-ka iz celjske glasbene šole učila začetno stopnjo odlična štorska godbenika tov. Ivan Medved in. Bojan Grajžl.
Učenci, ki imajo pouk instrumenta dvakrat ¡tedensko in enkrat nauk o glasbi, bodo ob kon-ou šolskega leta z nastopom pokazali pridobljeno znanje in o-pravili izpit. Z uspešnim zaključkom šolanja bodo lahko postali člani pihalnega orkestra in s tem bo orkestru zagotovljen stalen pritok novih godbenikov.
prof. Franc Zupanc
Najmlajši član Štorskega pihalnega orkestra, Dejan Žohar, je zaigral prijateljem — učencem glasbene šole
Letovanje gasilcev na Debelem Rtiču
Najmlajši navdušenci s ¡svojimi instrumenti
Kot vsako ¡leto, so tudi letos štorski gasilci organizirali letovanje na ¡Debelem 'Rtiču, ki naj bi se ga udeležili vsi pionirji-gasil-Ci; ki niso imeli možnosti, da bi šli na .morje s starši. Tako smo se v soboto, 7. julija, zgodaj zjutraj odpeljali izpred gasilskega doma v Štorah z avtomobili do železniške postaje v Celju. Tu smo sedli na vlak, ki nas je popeljal do Zidanega mostu, kjer smo presedli, nato pa vožnjo nadaljevali do Kopra. Tam nas je že čakal avtobus, ki nas je odpeljal do Debelega Rtiča. Takoj po prihodu v ¡tabor so nas razdelili po sobah, kjer smo najprej spravili obleke v omarice, si uredili postelje, nato pa odšli na kosilo. Po kosilu in počitku smo se veseli in polni pričakovanj odšli kopat.
Kakšen je bil naš dnevni red?
Vstajali smo zjutraj ob 6,30 ter si pospravili postelje, Kmalu zatem is e je oglasila- sirena, ki nas je klicala na jutranjo telovadbo, po tej smo imeli umivanje ter zajtrk, nato še učno uro iz pod-
ročja gasilstva. Zatem smo imeli 2 uri kopanja, ob 11,30 kosilo, po kosilu 2 uri počitka, nato do večerje-popoldansko kopanje. Pozabiti ¡ne smem na dopoldansko in popoldansko malico, za katero je bilo večinoma sadje. Po večerji smo imeli ¡do 20. ure prosto zabavo, kjer smo prirejali razne igre, prepevali in se pripravljali za nastop v kulturnem programu na predvečer odhoda domov. Ob
20,30	je ¡bilo umivanje, zatem pa 'v posteljo.
To letovanje mi je bilo zelo všeč, ¡saj sem .videla mnogo lepih krajev, kamor smo hodili na izlete, pa ¡tudi V domovanju samem. Domov sem odnesla polno najlepših vtisov in mislim, da bom ¡šla tudi drugo leto, seveda, če mi bo to omogočeno.
Za ¡to letovanje se moramo zahvaliti predvsem vodstvu gasilskega društva Železarne Štore in tudi vodičem, ki so nas spremljali in skrbeli za prijetno počutje. '	TV
Darja Uzmah,
6.	c razred.
Osnovna šola Štore
Perspektivni klarinetisti. Od leve proti desni: Matjaž Malgaj, Mladen Gašper in Benjamin Žibret
Skupen posnetek pionir j ev-gasilcev na letovanju na Debelem rtiču
Deseti (jubilej
od železarjev na Triglav
PONOVNO V TRIGLAVSKEM POGORJU
Tradicija se ni izneverila: tudi letos. smo se železarji povzpeli na očaka slovenskih in jugoslovanskih planin, na Triglav. Bil je to že deseti tovrstni pohod in tudi tokrat so ga organizirali jeseniški železarji kot preostalih devet pred tem. Sodeč po zaključku pohoda v dolini Krme, je pohod dobro uspel in ni razloga, da bi v to trditev podvomili.
takšne strmine in serpentin. Vendarle smo prišli do našega prvega cilja, do doline Zadnjice.
»HODITE POČASI IN ENAKOMERNO«,
je dejal naš vodnik Stane pred začetkom pohoda. Še nekaj napotkov o hoji navkreber in krenili smo. Sprva kot ogromna skupina, ki še je počasi raztegnila v dokaj dolgo kolono. Naj-. prej dosti govorjenja, eni o hoji
■iáEífiÉ!»J
Nič lepšega ikot gorski Svet!
Kot se je ugotovilo ob zaključ-. ku pohoda, ..se ga je udeležilo o-krog 550 delavcev iz domala vseh delovnih organizacij,, združenih v ZP Slovenske železarne: delavci železarn Jesenice, Štore in Ravne, Metalurškega inštituta iz Ljubljane;, Tovila iz, Ljubljane, žične iz Celja, Verige iz Lesc in Plamena iz Krope.
Letošnjega pohoda so se udeležili tudi ' gostje — .predstavniki vseh ostalih jugoslovanskih žele-
»TJA GOR MORAMO PRITI?!!!«
Takole se je marsikdo' od nas vprašal, ko nas.je avtobus pripeljal v jutranjih urah v dolino Trenite, točneje, v dolino Zadnjico, kot se ta del Trente imenuje. Počutili smo se tako majhne in nemočne, ko smo si ogledovali visoke (gore in Strme,¡stene, ki sp nas z vseh strani obkrožale. ,
Sicer smo s te strani »napadali« Triglav samo mi, udeleženci pohoda iz štor. Ostale skupine so odšle na pot po drugih ipoteh: iz Kota na Staničevo kočo, iz Vrat na Škrlatico, z Rudnega polja na Kredarico, iz Vrat čez Prag na Staničevo ¡kočo.
Naša pot se je pričela že ob 5. uri zjutraj, ko je naš avtobus, brez praznega sedeža, krenil iz štor in nekaj minut ..kasneje iz. Colja proti Jesenicam, kamor sno prispeli dobri dve uri kasneje. Tu smo »prevzeli« nekaj ¡ vrlih, jeseniških spremljevalcev z vodnikom Stanetom na čelu.
Kratek postanek v Kranjski gori smo Izkoristili za skromno, okrepčilo ¡{¡kdor ga je bil seveda potreben) in za razdelitev rdečih majic ih značk s simbolom letošnjega pohoda. Tako opremili eni smo nadaljevali pot prek Vršiča,
• kjer je naš avtobus tudi prvič »¿delalo«, saj očitno ni vajen
po gorah, prejšnjih pohodih Ipd., drugi o tem, kako bo potekal ta pohod. Počasi, ko je pričelo primanjkovati .sape, pa je minila tudi volja do pogovora in vsakdo se je verjetno zamislil nad svojo »usodo«.
Stane se. je tudi tokrat izkazal kot izvrsten ‘ vodič. Hodili smo počasi, tako da smo, si lahko prvi počitek v »hladni senčici« privo--ščili šele po idobrll idveh urah in pol.
Nekaj, sto metrov je bila pot še kar položna, nato se je začelo...
ZOISOVA ZVONČNICA IN ŠE KAJ
. Verjetno, nihče,, iz. skupine, ki po tej pete; doslej še ni hodil, ni pričakoval, da bo pot tako zanimiva in lopa. Čeprav se je ser-pentinasta pot vlekla v.neskončnost, se je z vsakim metrom širil vse lepši razgled. Pod nami' se je počasi odpirala Trenta; za njo pa vedno novi visoki vrhovi Julijcev. Iz daljave in meglico se je počasi izikopal tudi sloviti in prelepi Jalovec, ki je lep le, če ga gledaš od daleč:: če si ga vzameš za cilj svoje ture, moraš pošteno gristi kolena, da ti-to tudi uspe.
Pot iz Zadnjice proti 'Doliču,
■ kamor smo bili namenjeni: pred vzponom na Triglav, je bila za nas zanimiva še zaradi nečesa: bogato je bila »opremljena« S planinskim cvetjem, ¡tudi s takimi, redkimi in zato zaščitenimi rožicami,-med katerimi je kraljevala mala Zoisova zvončnica. Moraš-imeti posebno -izurjene oči, da jo lahko zapaziš, In kot se za prave planince spodobi,-jih nihče ni trgal za svojo »zbirko«.
KONČNO NA DOLIČU
Marsikomu je že močno pojemala sapa,. ko smo končno zagledali del strehe Tržaške koče na Doliču (2152 m). Zagledali smo
jo, nismo pa še bili pri njej. Morali smo hoditi še najmanj pol ure, Ikar se je marsikomu zdelo neznansko dolgo. In ko smo prispeli, ■ smo si privoščili, kaj bi drugega, pivo. Pivo bi si zaslužilo veliko začetnico in ogromno spoštovanje, tako smo ga ¡bili željni.
Odprli so se nahrbtniki in »na svetlo« je vsakdo prinesel, kar je imel. Morali smo nadomestiti izgubljene kalorije in si .nabrati" prepotrebne moči.
»GREMO NA TRIGLAV, JUTRI PA MORDA ŠE ENKRAT«,
je nekdo predlagal. Ne spominjam se več, kdo_ je to bil. Pa tudi pomembno ni. Sprva nas je bilo samo nekaj, ki smo čutili »^potrebo«, da nadaljujemo pot. Na utrujenost,'ki se nas je lotevala proti .koncu , vzpona' proti, Doliču, smo. pozabili 'Kako ‘tudi ne bi, iko ni bil naš končni, cilj Dolič, marveč očak Triglav. In morali smo nadaljevati pot.
Ura je bila tri popoldne; ko smo se .odpravili po znameniti in lepi Kugyjevi poti proti Triglavu, . Pa nas ni bilo samo nekaj. V koči jih je ostalo le nekaj, večina je krenila proti Triglavu.
Sprva ponovno serpentine, ki so kmalu minile. Pot je nato položna. Obidemo Šmarjetno glavo (2358m), gremo pod Zelenicami in mirno nekdanje italijanske karavle na Zaplanji, ki je še dobro ohranjena, le streha počasi propada.
Prične pa nam jemati —, ponovno sapo, ko se vzpenjamo po melišču. Vsem je verjetno dobro poznan sistem: dva ¡koraka naprej, en korak nazaj. Triglav je še. vedno .¡daleč, ,in, tako visoko. Vem, da. je marsikdo, pričel misliti na povratek in iskati —• seveda potihoma — krivca za to . odločitev, da takoj nadaljuje pot na Triglav. A bili smo tudi vztrajni in nadaljevali smo pot.
TOLIKO DAJEMO ZA CESTE,
PA TAKŠNA POT!«
To je v šali dejal nekdo od onih, ki smo jih.srečali ..v-. steni Triglava, in ki so se že vračali. Začetek vzpona ni ¡bil nič 'kaj. obetaven: v steni klini, pa jeklena vry in prav paziti moraš, da bi. slučajno . ne imel- opraviti. z
Gorško, reševalno službo. Srečanje s spuščajočimi se planinci ni tako nič kaj prijetno. Napredo-váli smo zato zelo počasi.
Po približno 20. minutah smo prispeli na sedlo med Triglavom in grebenom Noga ¡(okoli 2500 m), ki se imenuje Triglavska škrbina (2659 m), oidkioder se je odprl lep pogled na Velo polje ter globoko pdd nami kočo Planiko. Postali smo že boljše volje ki ponovno nas je nav,dalo. upanje, da bomo šekdaj na vrhu Triglava..
. Kot ¡bi bili prerojeni, in bi dobili- novo moč,, smo nadaljevali pot. Poslej je šlo hitro naprej in nekaj po peti uri smo bili na vrhu Triglava.
ZADOVOLJSTVO, FOTOGRAFIRANJE, ŠTAMPILJKA...
Prvo, 'kar je gotovo vsakdo .začutil, ko se je povzpel na vrh, je bil občutek zadovoljstva. Čeravno je hpja na Triglav postala že. pravcata romarska .pot ¡(pravijo celo, da nisi ¡dober državljan, če nisi bil vsaj enkrat na Triglavu; kot da je to nekak-simbol moškosti, dozorelosti ali kaj); vendarle: ni od muh takale hoja. In . .končno, tudi ne pride vsakdo na Triglav. Potreben je pogum, volja, moč in še marsikaj.
■Razgled, ki se nam je ponudil, je ¡bil resnično enkraten. Rahla meglica, ki je dokazovala, da je zrak topel in da že nekaj časa ni deževalo, je sicer nekoliko ovirala razgledna nas to ni preveč motilo. Sosednje vrhove smo lepo videli, globoko pod nami ,ipa je bila, dokaj temačna in skrivnostna, dolina Vrat.
- Naenkrat smo vsi navalili na kovinski žig, iki naj nejevernim Tomažem potrdi, da smo bili resnično na Triglavu. Vsakdo je imel s sabo kopico razglednic, pa še planinsko ali transverzalno izkaznico in podobne reči.
Še zadnji pogled naokrog, potem smo si dali opraviti s .sila . pomembnim dejanjem: ‘krst vrh Triglava. 'Bilo jih je precej med nami, ki so bili tokrat prvič na Triglavu in po stari planinski in slovanski navadi ¿ jih. je bilo potrebno krstiti.
Uh
Vrh Triglava bi kmalu zmanjkalo prostora
KRST VRH TRIGLAVA
Kakor- se to čudno sliši, da bi nekoga vrh Triglava (krstili,- to ni v ¡bistvu ¡nič nenavadnega. Povsem enostavno je: potreben je. nekdo, ki te krsti, drugi, (ki je krščen, in krsta ne more bili, če nimaš s sabo planinske vrvi, s katero »blagosloviš«, po 'častiti-žadnji plato, vsakogar, ki je krsta potreben.
¿Ni bil slučaj, da smo. krstili predvsem' ženske zadnjice. Fantje1 so ¡bili že prej na Triglavu (vsaj rekli so tako!); dekliške zadnjice; so bale pa tako simpatično napete, da j e vrv kar sama švigala po njih. ;	:	,
Po obveznem ¡fotografiranju *-sestop. Čudno: v dolini smo bili neprimerno hitreje kot na vrhu. Mor.da tddi‘zato, ker se je že pričelo mračiti in na Dolič smo prispeli, ko je bilo že pošteno temno.
»NI PIVA!?«
KAKŠNO RAZOČARANJE!
Po prihodu na Dolič nas je čakalo edino, zato pa tako zelo, zelo veliko,;, razočaranje. Triglav nam je pošteno izsušil grla in zdelo ¡se nam je, da trpimo neznansko žejo.. V koči pa: »Ni več piva!«. Nekaj minut za tem: »Ni
vzpon. Tako se je na vrh odpravila manjša skupina. ;
Preostali smo se okrog 7. ure odpravili' okrog triglavskega ma-‘siva- proti' kočr -Planika; -se tam malce okrepčali, ponovno fotografirali ¡(kot da je fotografiranje že kar sestavini del ¡hoj e'po planinah) dn nato krenili.
PIKNIK V KRMI
Krenili -smo navzdol. • Najprej po serpentinah ¡na Konjski .preval (2020 m), od tod. po neskončno dolgi poti:,(v dolino Krme. Več kot:tri ure smo se spuščali. Nič kaj posebnega nismo doživeli, nekdo iz skupine je le preizkušal trdoto triglavskega kamna.
V dolini nas jé pričakala enolončnica s steklenico piva, pa muzika 'm ples. Bilo je veselo. Zatem -je tov. Gregor Klančnik, kot pred nekaj urami vrh Triglava, pozdravil udeležence, zaslužnim organizatorjem, -ki So sodelovali pri vseh desetih pohodih, 'pa je podelil posebna priznanja.
Poznanje., je' dobil tudi,, vodja naše skupine, sicer gorski vodnik,tov. Jože GOBEC.
: ■ Temnilo se .je že, ko je bilo potrebno misliti na odhod. Pred avtobusom smo se podali v krog in zapeli nekaj pesmi (kot se to spodobil), pa .pristopi k nam vod-
Utrujenost? Kje pa!
več kisle vode!«! Polastil se naš je -obup.. .»Mar .je to mogoče?«, smo še spraševali,.;:;
Naj smo verjeli ali ne, bilo je . res. Znajdi se, -kakor se moreš, nam je bila sedaj prva misel. Pa smo kar povprek 'naročali 2 del rdečega primorskega vina dn ga pomešali z dobrim' litrom navadne vode. Nekam čuden okus je to bil, barva je le'še'spominjala na rdečo,: a teklo .je .po grlu in to je. bilo v tern trenutku najpomembnejše." .:
SPANJE: KAKOR SE ZNAJDEŠ
No, ni bilo čisto tako, .a nekako v tem smislu. Tisti, ki smo spali v sobi št. 10, smo spali na pogradih (razenene izjeme, -ki je spala na žimnici na tleh). Večina ostalih je noč prebila v »podmornici«-, kakor v žargonu: pravijo skupnim ležiščem na podstrešju kače. Pravijo, da niso spali, ker to enostavno ni bilo mogoče, i Čudno je le, kako je bilo mogoče nekje-iz kota slišati dokaj^sugestivno dekliško 'vzdihovanje. L ■
Naslednji ' dan. Večina, ki -je prejšnji dan obiskala .vrh Triglava, se ni, odločila za ponovni
nlk Stane, da se poslovi. A pesem ga premami, vzame iz žepa org-. lice in nam zaigra nekaj poskoč-
■	nih. Zapleš.e.mo v tak lup ko se z drugega, konca doline zaslišijo zvoki godbe, :ki je malo prej igra-
: la udeležencem pohoda,
. Ni bil potreben noben samoupravni .sporazum, da smo krenili. na drugo stran doline in ob , zvokih godbe na pihala jeseniške železarne živahno 'zaplesali Ko so hoteli prenehati, je stopil »na piano« 'naš Jože in prepričeval ter rotil vodjo godbe, da naj nam še igrajo. Ustregli so in še smo .plesali, .
. Tn ker je vsega prijetnega en-; krat konec,1 je ¡bilo (konec ■ tudi ■ tega našega rajanja, ki je tako lepo in 'prijetno zaključilo naš pohod -na Triglav. ■
, iEQkcattek ,v a.vtobusu je minil, kot je tb običaj: ljudje se počasi umirijo, jbešeda-Zamre, oči se zapiraj©: (razefniišoferjevili!)'.Ura j je-pol desetih, ko se avtobus u-
■	stavi ipii ¡Glaziji v Celju ,in nekaj. kasneje v. Štorah. -
Razidemo še> a lie za vedno.
- Do naslednjega izleta. Srečno! ’
■	- Zapis-pripravil:
Janez Terček'
iz krajevne skupnosti ŠTORE
Knjižnica - nova pridobitev
V	lepem septembrskem popoldnevu (13.) se je na Lipi pred Domom l judske tehnike zbrala- velika skupina ljudi; miadih in starih. Prisostvovali smo pomembnemu dogodku: občani Štor in okolice smo. dobili svojo lastno knjižnico.
V	slavnostnem vzdušju, ki ga je.popestrila .železarsika gojdba in' pevski, zbor Osnovne šole Štore z recitatorji, je tov.1 Jože Gaberšček, predsednik sveta Skupščine' in akcijski vodja dogajanj na področju naše krajevne skupho-!'s tj, govoril ■ o tonj izniči, ■ n j enemu namenu in pomenu. »Ko se ljudje vse ¡bolj materializiramo, ne sme-mp pozabiti na duhovne, vredno--te«, je dejal predsednik; Knjižnica na Lipi ima okoli 2.000 knjig, vsak bralec pa bo pri knjižničarki, tovarišici Kresnikov!, lahko
izbral po svojem okusu. Na poli-, cah so otroške, poljudnoznanstvene, marksistične knjige, te pa bodo »dobivale mlade« :— pač odvisno o.d interesa bralcev. Celjska mestna knjižnica je s svojimi 300.000 knjigami naj večja v republiki. Velik del bralcev (in teh je 20.000) sestavljajo štorjani, zato je res čudno, da so bile Štore tako dolgo brez hrama kulture — tako nekako je ¡povedal ob otvoritvi tov.: Ivan 'Senicam, 'direktor celjske knjižnice. Oba govornika sta se zahvalila interesni skupnosti'.za'kulturo. in železarni za finančno pomoč, tov. Seničar sam pa-predsedniku sveta in tov. Sonji Ocvirkovi, 'ki '‘sta - najbolj vztrajno »vrtal.a«gda je tudi štor-ska. KS dobila svojo _ knjižnico. Le-ta bo odprta za krajane vsako sredo od 16. dp 19. ure.
USPEHI IN PROBLEMI POD KOŠEM
Pričalo se je tekmovanje v jesenskem " delu medobčinske košarkarske ¡lige, s -tem pa tudi uspehi in problemi košarkarsko sekcije. - - -gg - ~ :v ■:
, ¡V spomladanskem delu je članska vrsta uspešpo zaključila tok-movahjev šaj j C: osvojila. drugo - mesto - in ¡si ,s tem omogočila tekmovanje v kvaliifikacijah za vstop, v : prvo slovensko ligo. Uspehi sekcije niisb’doseženi brez prizadevanj in požrtvovalnosti vseh članov sekcije, temveč■■■ so " plod večletnega': načrtnega dela. Vendar se je. zaradi; neustreznih .pogojev naša članska vrsta odpovedala. igranja v kvalifikacijah. S tem so nastali problemi oziroma težave, ki jih sami ne moremo rešiti. Imamo, namreč košarkar-sko igrišče z ¡razsvetljavo, na prostem,, toda tekmovanje v višji ligi je nujno potrebna dvorana po tekmovalnih pravilih. V tem pa ¡naši, sicer .optimistični člani,
ne vidijo ustrezne rešitve v bližnji prihodnosti.
V precejšnji meri se je delo in aktivnost sekcije zmanjšala pred dvema letoma. Takrat je bil-sprejet’ nov sistem tekmovanja. S tem sistemom se je zavilo dalo z mladimi v sekciji. Delovali sp samo v okviru osnovne šole, kar pa ni zadoščalo pri vključitvi "v sekcijo za uspešno nadaljnje delo-. ¡Sedaj je sekcija prevzela vso skrb; ¡glede dela s košarkaškimi seidkeijami na bšnovhr šoli in sé :zaveda odgovornega dela, ki jo čaka..
Zaradi tega je ¡delo sekcije o-sredotočeno predvsem na delo z mladimi, kar ji. v danih pogojih daje ¡svojevrstno priznanje.
Vse prijatelje igre pod koši še vnaprej vabimo na- oglede naših tekem in da: bomo deležni takšnega bodrenja oziroma navijaške pomoči tudi v prihodnje..
Ratko
GRAFIČNI PRIKAZ PROIZVODNJE GR0DLJA V LCTIH 00 1954 DO /978
KADROVSKE ‘VESTI
Upokojeni
V mesečni juliju in avgustu so se v naši DO ulpokojili:
¡Ignac KOROŠEC, rojen 29. 7. 1926, stanujoč Štore 78. V železarni tse je zaposlil 30. 9. 1955 in delal v jeklarni II (kot vodja peči.
Redno je bil upokojen 5. 7. 1979.
Štefanija ROMIH, rojena 23. 2. 1928, stanujoča Ul Martina Slomška 6, Šentjur. V železarni se je zaposlila 12. 3. 1948 v GKSG kot pomožna delavka, ¡kasneje je bila prerazporejena k opravljanju del in nalog mizarja III, kjer je bila vse do upokojitve.
Redno je ¡bila upokojena dne 19. 7. 1979..
Franc ČRETNIK, rojen 21. 3. 1925, stanujoč Vrunčeva 25 c, Celje. V železarni se je zaposlil dne 26. 3. 1956 kot pomožni delavec v OTK, kasneje je bil premeščen v obrat transport (kot vodja premika, kjer je ostal vse do upokojitve.
Invalidsko je ibil upokojen dne
6.	7. 1979.
Jožef MIRT, rojen 25. 3. 1923, stanujoč Šentjanž 46, 'Štore. V železarni se je zaposlil 'dne 12. 7. 1965 kot skladiščni delavec. Kasneje je bil premeščen -v DS za komercialne posle, kjer je ostal vse do upokojitve.
Redno je bil upokojen dne 31.
7.	1979.
Kristina MAJORANC, rojena Ivanka ČEHOVIN, rojena 17. 7. 26. 9. 1933, stanujoča Kompole 1922, stanujoča Štore 102. V žele-103, Štore. V železarni se je zajpo- žarni se je zaposlila v DS za SjJ Slila dne ,11. 10. 1949 kot strojni nance kot obrač. zasl., kasneje oblikovalec, Kasneje je bila pre- je bila premeščena k opravljanju meščena v livarno II kot livar II, del 'in nalog (knjigovodje I, kjer kjer je ostala vse do upokojitve, je ostala vse do upokojitve.
Redno je bila upokojena dne Redno je bila upokojena dne 31. 7. 1979.	14. 8. 1979.
STORSKI ZELEZAR — Glasilo OZD Slovenske železarne ŽELEZARNA STORE — Izhaja enkrat mesečno — Uredniški odhor: Gradišnik Frido, Gabršček. Jože, Knez Peter, dipl. ing., Kavka Franc, Renčelj Vlado, Uršič Rudi, Zelič Franc, ing;, Žmahar Ivan — odgovorni in glavni urednik: Kavka Franc, pomočnik urednika: Uršič Rudi. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen davka od prometa proizvodov (št. 421-1/72 z dne 20. 2. 1974) — Tisk: AERO Celje — TOZD grafika — Rokopisov ne vračamo.
Franc KARNOVŠEK, rojen 5.
9.	1935,[stanujoč Breze 12, Laško. V železarni se je zaposlil 9. 6. 1961. V sektorju za novogradnjo je ostal vse do upokojitve kot mlevec gline.
- Invalidsko je bil upokojen dne
15.	8. 1979.
'Olga ČUVAN, rojena ,18. 1 1926, stanujoča (Partizanska 4, Celje; V železarni se. je zaposlila dne
8.	7. 1946 v finančnem sektorju kot nižji knjigovodja. Kasneje je bila prerazporejena na opravljanje del in nalog vodje finančnega sektorja, kjer je ostala vse do upokojitve.
Redno je bila upokojena dne . 31. 7. 1979.
Marija ŠET, rojena 10. 9. 1922, stanujoča Hruševec 30, Šentjur. V železarni ¡se je zaposlila dne 15. 3. 1948 v energetskem obratu kot nakladalka premoga. Kasneje je bila prerazporejena k o-pravljanju dela in nalog žerjavo-vodje. :
Redno je bila upokojena dne 1.7. 8. 1979.
Franc LUKAS, rojen 7. 4. 1913, stanujoč UL 29 novembra, Celje. V železarni se je zaposlil 6. 6. 1949 v tehničnem sektorju, Kasneje je bil prerazporejen v sektor za kakovost in razvoj kot tajnik sektorja, kjer je ostal vse do upokojitve.
Redno je bil upokojen dne 31.
7.	1979.
Franc GODEC, rojen 30. 9. 1921, stanujoč Botrilšnica 18, Šentjur. V železarni se je zaposlil dne 10.
10.	1948 v jeklami (kot topilniški pomočnik, kasneje je bil prerazporejen na opravljanje del in nalog skrbnika opreme, orodja in objektov, kjer je ostal vse do upokojitve.
Redno je bil upokojen dne 31.
8.	1979.
Radžap ZEČIRI, rojen 15. 2. 1934, stanujoč Teharska 3, Celje. V železarni še je zaposlil dne 22.
10.	1975 v livarni I kot pom. tal.
11.	Kasneje je bil prerazporejen v jeklarno II kot strojnik Škarij, kjer je ostal vse do upokojitve.
Invalidsko je bil upokojen dne
31.	7. 1979.	■
Vladimir GODUNC, rojen 17. 7. 1918, stanujoč Štore 64, Štore. V železarni se je zaposlil dne 10. 7. 1946 kot kurjač generatorja. Kaši, neje je bil premeščen v energetski obrat,, kjer je opravljal dela in naloge predkurjača generatorja, kjer je ostal vse do upokojitve.
Redno je bil upokojen 31. 7. 1979.
ZAHVALA
Ob boleči in prerani izgubi drage mame, stare mame in babice
ANGELE STOJAN
se iskreno zahvaljujemo vsem; ki so v teh težkih trenutkih sočustvovali z nami, darovali vence in cvetje ter jo pospremili na njeni zadnji , poti.
Posebna zahvala govorniku ob odprtem igrobu za poslovilne besede, ki jih je izrekel v imenu sostanovalcev. Iskrena hvala sodelavcem orodjarne mehanične delavnice, gostinske enote za darovane' vence. Nadalje pevcem, vsem sosedom, znancem ih prijateljem za izraženo sožalje in spremstvo na njeni zadnji poti. Sin Ivan in Justina z 'družinama.