DELOVNI LJUDJE ZASAVJA! VSI NA POLITIČNO ZBOROVANJE V NEDELJO. 31. MAJA. OB 10. URI PRED DELAVSKIM DOMOM V TRBOVLJAH OB PRAZNOVANJU 40-LETNICE Zasavski TEDNIK TRBOVLJE, 28. maja 1964 — št. 22 — Leto XVII. — 20 din Bralcem Zasavskega fediika vTrbsvi ah! Iz trboveljske podružnice »DELA« so nas obvestili, da bodo njihovi raznašale! postopoma »DELA« so že začele deliti vsem tistim, ki so doslej redno prejemali naš »ZASAVSKI TEDNIK« v opustili raznašanje »ZA- kolportaži, naročilnice za SAVSKEGA TEDNIKA«, »ZASAVSKI TEDNIK«, ker bodo v prihodnje raz- Vse one, ki so dobivali do-našali po domovih le ča- slej naš tednik od kol-sopise in revije, ki jih iz- porterk »DELA«, prosimo, daja »DELO«. Raznašalke da izpolnijo naročilnico in jo oddajo kolporterkam ali pa pošljejo upravi »ZASAVSKEGA TEDNIKA«. Prepričani smo, da bo tudi v prihodnje prihajal naš »ZASAVSKI TEDNIK« v iste družine kakor doslej. »ZT« POZDRAV PRAZNIKIH BIIIIIIIIIIIIIIINIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIinilllinillllllllllllllBIlIlinillHIlllllIllIlIllllllllllllllllllllllIlHllllllliiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiinniiiiiiiiHiiiiiHiiiiiiiiiniiiniHiiiiiMBiiiiTinisiihiB— V teh dneh nam uhajajo smo graditi novo, srečnej- večji napredek, kako bi s mish v obdobje pred štiri- šo družbo delovnih ljudi, skupnimi močmi dosegli desetimi leti, ko je revolu- Tudi v našem Zasavju je še večje uspehe cionarni delavski razred bila ta pot izredno razgi- Se Dosebe1 toDlo Da no_ Zasavja na čelu s Komuni- bana, polna uspehov naših zdravBamo zda^ v naši dišču° rudarskih0”111 V delovnih ljudi ~ revolu’ sredi goste - borce prole-rev^Hev ^savskih cionarjev, prvoborcev, tarskih akcijskih bet, ko- Stin det Mna° JUn°- Udarnlk°V' muniste, skojevce, revolu- nrav ni ' riairrJa kT Ko v teh dneh obujamo cionarje — delavce, ki so „ , . g°, ,°?d<>bje’ sPomine na prehojeno pot se udeležili spopada delav- rastrednn L° t,e v in na d°sež*ne uspehe, s skega razreda s fašistično tem xl d Pomembno. V /ponosom ugotavljamo, da Orjuno pred 40 leti in pri-? ie tudi Zasavje - eno od pomogli k zlomu te zlo- ] orišcevalci, uprli žarišč revolucionarnega glasne fašistične organiza- delavskega razreda Slove- cije. Sicer pa velja naš po-m je — doseglo občuten zdrav vsem Zasavčanom, W U9|ll <' U U ■ napredek. Zgradili smo no- posebno pa občanom Trbo-j® sijati razprave Ve tovarne, ceste, šole, do- velj, ki 1. junija — v spo-malo zanLaTo Sza°zbore Pvo- move, parke, stanovanja in min na zgodovinski dogo-livcev in za sestanke, ki jih dru8°; prav v teh dneh dek — že enajst let pra- razpravljamo o tem, kako zn ujej o svoj občinski praz-bi Zasavju zagotovili še nik. (ma) ! VABIMO NA ZAKLJUČNE PRIREDITVE OB V«fcl fi-lnHt «tran $i 4 .Z NAŠIH KOMUN žfi. maja 1964 KAKS\A MAJ BI BILA LEPO UREJENA IZLOZtiAl TAKSNA, DA BI SAMO Z NEKAJ K AZS I A VI JENIMI PREDMETI > HARMONIČNIH BARVNIH ODTENKIH OPOZARJA! A NASE Ali PA TAKSNA, KJER, BI LAHKO KUPEC OZIROMA OPAZOVALEC VIDEL NA KUPU ZMETANO PRAV VSE KAR PREMOREJO V TRGOVINO I Nekje vmes med obema izložbama leh dveh tipov pa najdemo največ naših standardnih izložb, bolj ali manj zanimivih oziroma privlačnih, kakršen je pač okus aranžerja in želja trgovca. Nemalokrat, posebno tam kjer je na razpolago več trgovin, se mora za svoj uspeh določena trgovina zahvaliti prav svoji okusno' urejeni izložbi. Tega te zavedamo v še vse premajhni meri. NI dovolj, da kupec Lil.ko vidi, kaj vse lahko kupi v določeni trgovini. Mnogo bolj važno je, da je Izložba v resnici privlačna. Lahko trdimo, da se nemalokrat zgodi, da nekdo kupi nekaj, česar sploh' Ul nameraval, ko je šel mimo trgovine pa ga jje Izložba pritegnila, da je jvstopil, ko še sam ni vedel EdaJ. Seveda bi lahko rekli, 9a velja to predvsem za žen-Bke. Vendar tega nikakor ne gre zametavati, kajti znano je, da Je v povprečju večina kupcev ženskih, razen tega pa tudi prav gotovo ni moškega, ki bi mu bila res lepa izložba povsem odveč. Kaj pa v Zagorjut Kakšne to izložbe? Kako učinkujejo n« mimoidoče? — V glavnem zelo dolgočasno ln neiznajdljivo. Pa brez zamere, toda kaj drugega res ne morem napisati! Pa poidimo m li ogletnii) ncka| /.agoiskih izložb. Slišala srtn da sla Izložbeni okni trgovine 'Krite Sie' r vsem Zagorju Se naibolje urejeni. O lem se, žal, sama nisem mogla prepričali, ker sla bili nrav takrat povsem prazni, na okna so namreč namestili roloje in potrpežljivo čakal1 aranžerja. In r.laj 'Mladinska knjiga'. Stavba Je nova, ni |t kaj očitali, mož nosil rairrtcresiranja kupcev je veliko, mabljene pa niso. (iledala sem m sc skoraj nisem mogla nagledali. V obeh izložbenih oknih stoje, strumno kot vojaki, drug ob drugem, najrazličnejši pisalni stroji, ki bi prav gotovo spadali bollc kamorkoli drugam, samo t|a ne. Saj je to vendar knjigarna in bi mogoče uboge pisalne stroje osrečili tudi s kakšno knjigo, da reve žl ne bi bili preveč osami |rnl Ker je cela sprednja stran sle klena, sem dobro videla, kako |e urejena notranjost trgovine Všeč mi je bilo lo, da je dovolj proste ra, da je vse svetlo in čisto, tudi oprehia Je v redu; samo knjige so pa lako postavljene kol da jih je razpostavila preveč skrbna, nekoli ko slarokopitna gospodinjo po na čelu — simetrija za vsako ceno In si je pri lem opravilu ves čas vztrajna pomagala i ravnilom Prav zraven je trgovina s minicami, keramiko, linolejem In igre čarni. In mogoče še s čim podob nlm — vse to spada Se zmeraj k •Mladinski knjigi« Tu Izložbe splob nimajo urejne in ko sem jih vprašata, zakaj ne, če se Jim lo sploh ne zdi vredno, so me samo »debelo« gledali, kot da še nikoli niso govtne »Križišče« In tam mimo ne- belo« gle pomislili na kaj takega. Potem sem ifa spet n Kljub vsemu — zn novo izložbo trgovine »Križišče« komaj zadostno prej, po levi strani Sla sem mirno Likar ne s praznimi izložbami, prav lako mimo prazne izložbe Mesni ce in mimo prodajalne s čevlji •Peko«, ki ima dve izložbeni okni Izložba z ženskimi čevlji bi še bi nekako «prc|eml|iva moškimi čevlji ša, razen natrpani •Eleklro Izložba r |e pa precej slan sta pa obe prevet' spel nazaj do te radio — servfs« me je pa naravnost »presunil«. Prvi dve izložbeni okni ponujala radovednim očem brez vsakega reda oziroma smisla natrpane svoje iz- glcda tretje Izložbeno okno prav lako zelo veliko, zagrnjeno, z zaveso, ki pa vseeno nc more povsem prikrili, da je lo le skladišče za hladilnike in štedilnike, ki tukai v škatlah Iz lepenke v miru čakajo bot|Sih časov Izložba trgovine z mesnimi Iz .telki 'Emona' |e prav »posrečena« — dve veliki elipsi, pobarvani z bledozelcno barvo m okrašeni z rumenimi pikami predstavljala reklamo za polnjene paprike, med mesnimi konzervami pa žalostno samcvgla steklenica brandvia in tla Se du sanoposliežnc trgovine •Prehrani' Sicer je res, da se lu da dobili marsikaj in da so Zagorjani z njo zadovoljni, vendar se mi vseeno zdi, da lako veliki lonci In ostala posoda nc prišteje najbolj v izložbeno okno l ahko bi jih postavili bolj v notranjosi trgovine na njihovo mesto pa kaj drugega, ga videza delke, da Jih je prav neprijetno po- steklenita »Rogaške slalinc«. gledali. Naravnost smešno pa tz- Nazajgrede, proti pošli, sei sem pri- To bo kar dovolj zaenkrat Pa še drugič kaj — o zagorskih Izložbah. N, D. Ustonovlieno pet krajevnih skupnosti J Na r»o-»ed"'l.ik o pivdloglh za kandidatno li>lo in o Izvedbi volitev. čadiužnl svet pri Kmetijski /uili nqi Zagorje ob Savi naj bi šivi oo novem 30 Članov, od kat. rih bi jih na] 18 i/votili Iz visi zadružnikov, lokom je določeno, da v kra- pa opravljajo vse pgsle ini-jevnih skupnostih občani ciativni odbori teh skupno- neposredno upravljajo in sodelujejo v zadevah komunalne, gospodarske, socialne, zdravstvene, kulturno prosvetne. vzgojne, varstvene in druge dejavnosti za napredek naselij in za zadovoljevanje skupnih' potreb obča------- krajevnih skupnostih. sti, ki morajo v dveh mesecih pripravili vse potrebno za izdelavo statutov krajevnih skupnosti in za izvolitev njihovih organov. (ant 12 pa Izmed vi.nov kolektiva “ov ,v krajevnih skl Kmvmske-zad,„ue Zanmie ob Krajevne skupnosti Kim-ll jske-zadmge Zagorje ob Savi | Zadnjo nedeljo so začeli že t zbori zadružnikov, ki sodijo v okvir priprav na volitve v zadružni svet. Prvi zbor je Ln v Podkurim, v naslednjih n .leti bode o i na ostalem pod loiju zaguiske občine. -an. opravljajo svoje naloge s sredstvi, ki jih v skladu z zakoni in s svojim statutom zagotavlja Skupščina občine Zagorje ob Savi in s sredstvi ki iih -vri- Zagorje Za zagorske izložbe - nezadostno Osnutke statutov r»iso predložile Tri delovne organizacife Komisija za statute delov- roma potrditev nih organizacij pri Skupšči- občine Zagorje ob ni občine Zag >rie ob Savi do 20 maja ni prejela na vpogled statute 3 delovnih organizacij. in sicer Gradbenega podjetja Zagorje. Delavskega doma Zagorje in Veterinarske postaje Izlake Od 28 delovnih organizacij, ki so dolžne predložiti svoj slatut v obravnavo ozi- Seja kadrovske komisije Kadrovska komisija pri Občinskem odboru SZDL v Zagrnili ob Savi |e prejšnji te-Skupščini den razpravljala o kadrovski Savi, je ooliliki in Izdelala predlog za doslej predložilo osnutke tlane ,a posame7ne svele pri statutov 2JS delovnih organi- , nacij. Občinska skupščina skuPsf,m t*1""'"6 k. jih v Zagorje ob Savi je organom izvoza. Lesna industrija je beleži Predilnica v aprilu pri doseženi fakturirani in plačani realizaciji. Šmarska industrija USNJA pa je v prvih mesecih dosegla 29 °/e letnega količinskega plana proizvodnje, v primerjavi z letom 1963 pa je proizvodnja večja za 17 Va. Industrijske delovne organizacije s področja Litije so do konca aprila izvozile za 396.547 dolarjev izdelkov, s čimer so dosegle nad 36 »/o letnega plana izvoza. Predilnica je v tem obdobju izvozila za 187.123 dolarjev izdelkov, s čimer je dosegla že 74,2 •/• letnega plana Zamiki fcC2»OKi>«4. *.mv3« 1 TEDNIK B_____v.™ ,v. , ' > ^3 V aprilu pa se je izboljša- odstotka. LESNA INDU-lo tudi stanje plačane STRIJA LITIJA pa je v realizacije, saj je bilo do- prvih štirih mesecih do-sezeno ob koncu meseca segIa že 39,1'/. fizičnega ze 34,1»/. letnega plana; obsega industrijske pro-v primerjavi z lanskim izvodnje, v primerjavi z etom pa je plačana rea- ianskim letom pa je koli- ............... _ lizacija večja za 35,9 It. čftiska proizvodnja Večja javi z lanskim letom iz-LITIJSKA POSLOVNA za 34 »/e. Rekordni dose- voz zmanjšal; do konca ENOTA RUDNIKOV žek je zabeležila LITIJ- aprila letos pa je bilo iz-SVINCA IN TOPILNICE SKA PREDILNICA, ki je voženo za nekaj več kot MEŽICA je kljub poveča- do konca aprila realizira- 140.000 dolarjev izdelkov ni proizvodnji pod plan- la 42,1 V. letnega plana ali 23,6 •/. letnega plana skimi predvidevanji, naj- fizičnega obsega proiz- izvoza. (ma) do konca aprila izvozila za 69.028 dolarjev izdelkov, v mesecu maju pa bodo izvozili večje količine furnirja in bukovega lesa. V Industriji usnja Šmartno se je v primer- Volilne konference GO ZK na VEČINI KONFERENC OSNOVNIH ORGANIZACIJ ZK NA PODROČJU LITIJSKE OBČINE SO USPELI NAJTI BISTVENE PROBLEME IN SPREJELI STALIŠČA - KONFERENCE SO OSVOJILE SMERNICE — POUDARJEN POMEN DRUŽBENO POLITIČNEGA DELA Na področju litijske občine v teh dneh zaključujejo z volilnimi konferencami v osnovnih organizacijah ZK. Iz ocene dosedanjih konferenc izhaja, da so na njih komunisti poudarili, da mo- rajo aktivno delati v samoupravnih organih in reševali konkretno problematiko. Naglašcno pa je tudi bilo, da naj bodo družbeno politično aktivni vsi člani. Na vseh konferencah so člani ZK v precejšnji meri uspeli najti bistveno problematiko in zavzeti ustrezna stališča. Iz vsebine konferenc tudi izhaja konkretna situacija v delovnih organizacijah in na terenu. Omeniti je še treba, da so konference osvojile duh smernic za predkongresno aktivnost Zveze komunistov. Na konferencah so poudarili potrebo po večji usmerjenosti k novim metodam dela. Opazna je bila tudi precejšnja zavzetost članstva Zveze komunistov — in sicer ne samo za ugotavljanje po- sameznih zadev, pač pa tudi za sprejemanje stališč. Ob tem Je bila poudarjena potreba po aktiviziranju članov ZK za delo v samoupravnih organih. Značilna za zadnje volilne konference v osnovnih organizacijah ZK na področju litijske občine je tudi razprava o vlogi komunistov v sedanjem sistemu, zaradi česar zadnje ' volilne konference niso imele pretežno strokovno gospodarskega značaja. Na konferencah pa je bil tudi očitno poudarjen pomen družbeno političnega dela. Ljubljanska veletrgovina »Mercator« je odločno pristopila k modernizaciji trgovske mreže v Litiji. Pred dnevi je bila na Valvazorjevem trgu odprta preurejena trgovina z elektrotehničnim materialom. No sliki; gradbišče nove poslovne — stanovanjske hiše, ki jo gradijo ob Parmovi ulici. Obetajoče v Litiji, drugod pa... V Zasavju ugotavljamo, da obrtna dejavnost ni razvita v zadovoljivi meri. Manjka servisov, manjka delavnic. Kako rešiti ta problem? O tem v zadnjem času večkrat razpravljajo — ne samo upravni organi, pač pa tudi občani. V Litiji se je odločil svet za obrt, trgovino, gostinstvo in turizem pri občinski skupščini za zanimiv prijem: • Ker je čutiti precejšnjo iniciativo za odpiranje zasebnih obrtnih delavnic in gostiln (za obrtne delavnice, predvsem za popravilo avtomobilov, ključavničarstvo in kleparstvo), je svet sklenil, da bo vse tiste, ki bodo na novo začeli s svojo dejavnostjo, oprostil za nekaj časa plačevanja davščin. Tako bodo zasebni obrtniki v kovinski, mehanični, elektrotehniški in mizarski stroki oproščeni plačevanja davščin za leto dni, In sicer zavoljo tega, da uredijo in opremijo delavnice; vsi ostali zasebni obrtniki (vključno z gostilničarji) pa pol leta.1 , V Litiji računajo, da bodo na ta način že v doglednem času uspeli rešiti vprašanja, ki se porajajo v zvezi s pomanjkanjem obrtnih delavnic in servisov. Kako pa drugod v Zasavju? ■ (na) ™T0LP£Ai«s®^ OsnoiHO-sferb za i lovoka! ^56.^ Jtjm ,, loga vseh organov in organi- alkoholika. Vsi so se zgrozili, saj si to vsi želimo. Prav tako bi bilo treba re- 1-4 žISRBlI-f° POROČALI SMO ZE DA JE BILO 9. MAJA V TR- zacij, ki v svojo dejavnost ko so jo videli; bila je never- Spet druga prosilka že ima sevati tudi problem alkoho- Ca . ^KK ih.. * * jn—vi tt tati »ictittd/itmci/a iinr 11 rxTM n hi ic t 1 nn c iililinruicin clrrh 7fl rlnvelf A iotnn n t. Tat on at n a R otrla ip Ha Http nlrnVa io na it tq1a da - 1 im-ra Ven ctirar Vit Vri 1 a m n n - Ko sem stopil na vrt pred njihovo hišo, sem se najprej srečal z ženo ALOJZA ŠINKOVCA, ki stanuje na Vreskovem v Trbovljah in je letos aprila že praznoval svoj devetdeseti rojstni dan Poklicala ga je in že sta se prikazala med vrati. Stopal je počasi — kot bi tipal s koraki — potem pa se je začudeno zazrl vame. Razložili smo mu namen mojega obiska (seveda z združenimi močmi, saj je že dokaj naglušen in je bilo treba skoraj vpiti, da je kaj slišal). — A, od Zasavskega ste? Ja, ja, saj ga beremo pri hiši! Lojze izhaja tz rudarske družine, rodil pa se je pravzaprav v Šentjanžu na Dolenjskem. Ko je bil star 8 let, Je skupno s starši prišel v Trbovlje. Pri 14 letih pa Je očeta ubilo in takoj, ko je končal šolo, je šel delat, da Je tako pomagal svoji materi. Delal je v rudniku, kjer )e v začetku nosil vodo in opravljal lažja dela. Nato pa se je priučil za jamskega zidarja. pa tudi Izven farne je opravljal ta posel. Njegovih 45 let delovne dobe je izmozgalo iz močnega možaka mnogo moči: danes se še spominja rudarskih stavk pri katerih je bil udeležen tudi on, vendar so mu tl časi že močno odšli iz spomina. V svojem življenju se je poročil dvakrat — prvič leta 1903, vendar mu je žena umrla že po dvanajstih letih zakona in mu zapustila sina in hčerko. Drugič se je poročil leta 1920 s Frančiško Jamnikovo. V starih časih je Lojze zaslužil »70 krajcarjev na šiht«, pa še po šihtu v jami je hodil zidarit. da je prislužil še kakšne denarce Vse do 80. leta starosti je še romal s svojim zidarskim orodjem vsepovsod, kjer so ga rabili' potem pa ni mogel več. Leta 1941 je bila njegova družina izseljena tudi v izseljeniško taborišče v Petrinje na Hrvatskem, od koder sta se vrnila v Trbovlje leto dni pred osvoboditvijo. Zdaj presedi vse dneve in išče sončnih strani za svojo revmo. Se pred nedavnim je pilil žage in nasekal drva, letošnjo zimo ga je pa ulovila gripa in mu precej poslabšala zdravje. Končali smo z razgovorom in njegov sorodnik Ivan Tolar si je verjetno oddahnil, ker mi je pomagal pri vprašanjih iri ie moral očancu Lojzetu vpiti na uho. Okrog nas pa je ves čas tekal mali simpatični Lojzetov pravnuček Iztok. (rap) POROČALI SMO ZE DA JE BILO 9. MAJA V TRBOVLJAH MEDOBČINSKO POSVETOVANJE O PRE-VENCIJI SPLAVA IN O KONTRACEPCIJI, KI GA JE SKLICAL ZAVOD ZA SOCIALNO DELO TRBOVLJE SKUPNO S KOMISIJO ZA ODPRAVO PLODU L STOPNJE. Dr. Mušič je govoril o težavnem položaju žensk, ki večinoma v kritičnem trenutku nosijo vso odgovornost, njihovi možje pa se za vse skupaj bolj malo zanimajo in se jim o kontracepciji sploh ne zdi vredno izgubljati besed. Izgleda, da so to še globoko zakoreninjeni stari pogledi o ženskem vprašanju Ženi, ki postaja proizvajalka in enakovreden član družbe, je treba nuditi vso podporo Problem prekinitve nosečno: sti lahko rešujemo le z vzgo jo in s sistematičnim delom Treba je poskrbeti, da bodo vse žene in dekleta doumele, kako škodljiv je splav ženi in družini, kako zmanjša nje no produktivnost in produktivnost njene delovne organizacije. Tovarišica Kovačičeva je govorila o zaključkih konference za družbeno aktivnost žena z lanskega posveta v Beogradu. V družbi, kjer predstavlja delo edino osnovo za upravljanje in razpo laganje z gospodarskimi sredstvi, je vloga žene proizvajalke vse bolj pomembna V novi Ustavi je predpisane zaščita matere in otroka; žena. ki postaja sedaj enakopraven subjekt, v naši družbi, mora skupno z možem odločati o razvoju družine. Reguliranje porodov je v zvezi z porastom kulture in v prid celotni družbi. Kontracepcija pa se ni uveljavila tako, kot bi si to želeli in si bo treba še zelo prizadevati za popularizacijo kontracepcijskih sredstev in za njihovo boljšo kvaliteto. Tovariš Anže/ iz Zavoda za socialno delo v Trbovljah je prav tako govoril o proble mu dovoljenega splava. Res je, je dejal, da mnogoki at odobrimo prosilki zaradi sla bih ekonomskih razmer, vendar s tem nismo še ničesar rešili, saj zaradi tega npr. mož ne bo kar naenkrat prenehal piti in zapravljati denar. Kadai je komisija v dvomih ali naj prošnjo odobri ali ne, navadno ’ odločitev preložijo za teden dni in v tem času poskušajo odpraviti oz. omiliti probleme preko socialne službe v razgovorih s prosilkami in z njihovimi družinami. Nekateri problemi se sicer dajo takoj rešiti, večina pa ne, saj so posamezni problemi tako težko rešljivi, da si mora včasih socialna služba za to prizadevati celo leto ali pa še več. Problem dovoljenega splava ima v Zasavju vsako leto širši 'družbeni značaj in zaradi tega je delo za prevencijo splava postalo na loga vseh organov in organizacij, ki v svojo dejavnost vključujejo skrb za človeka. Pretežna večina . odobrenih splavov je bila izvršena zaradi socialnih indikacij, celih 90 odst. Nemalo ženam so naredili dovoljeni splav zaradi tega, ker so same zaposlene in bi se na ta način močno poslabšal njihov družinski standard, saj bi v primeru rojstva otroka morale zapustiti svojo zaposlitev. Pri nas otroških jasli ni, žensk, ki se ukvarjajo z varovanjem otrok, bo tudi čedalje manj, ker bodo šle raje na delo v nove tovarne (npr. Tovarna polprevodnikov), dobile tako socialno zavarovanje, pravico do pokojnine pa tudi večji zaslužek. To je torej že nekakšen začaran krog — in kje je izhod? V glavnem- v povečanju kapacitet otroških vzgojno-varstvenih ustanov in z ustanovitvijo večjega števila jasli za otroke do tretjega leta starosti. Nekaj dni po posvetovanju sem odšla k tov. Anželu na Zavod za socialno delo, da bi mi opisal nekaj primerov izmed neštetih, s katerimi se ukvarja socialna služba. — Ne morete si misliti, koliko je res teh problemov in kako težak je marsikateri, mi je povedal. Težave imamo tudi zaradi tega, ker nas je v sedanjem sestavu (samo štirje so (premalo in možnos i za preventivno delo skoraj nimamo Pred kratkim je prišla na komisitn pive stopnje ženska V i imp za mo-ža krni',-— r|a ri zakoni izvirajo še iz 1947. leta in jih je razvoj socialne Letos Pred kratkim je poteKe) mesec poklicnega janja mladine. V zvezi s tem scen zaprosila tov. Jelena, referenta Zavoda za zaposlovanje delavcev v Trbovljah, naj mi pove nekaj o prizadevanjih zavoda pa o problemih in težavah, ki nastajajo pri njihovem vsakdanjem delu — Naša komisija, sestavljena iz šolskega učnega osebja in kadrovskih služb delovnih organizacij, si je zastavila obširen delovni program, ki smo ga skoraj v celoti izpolnili, mi je odgovoril — Ze letos smo na posameznih šolah ustanovili nekakšne interne komisije za poklicno usmerjanje, saj je po zakonu" o šolstvu šola dolžna mladino pravilno poklicno usmerjati. alkoholika. Vsi so se zgrozili, saj si to vsi želimo, ko so jo videli; bila je never- Spet druga prosilka že ima sevati tudi problem alkoho-jetno pretepena. Rekla je, da dva otroka, je pa v zelo sla- limza. Vsa stvar bi bila mno-se je mož razjezil, ko je iz- bih odnosih, tako s svojimi go bolj enostavna, če bi bil vedel, da pričakuje otroka in kot tudi z moževimi starši, ki izdan zakon o prisilnem da mu je komaj ušla. Seveda ji celo ne pustijo, da bi ime- zdravljenju alkoholikov. Le-ti je to eden od primerov, ko la še enega otroka. Večkrat bi delali pod nadzorstvom in prosilki takoj, brez nadaljnje- je že zanosila, vendar so ji se obenem zdravili, družina prošnjo. Po drugi strani pa skupaj z možem, ki se s svo- pa bi dobivala njihovo plačo se sedaj vedno pogosteje do- jimi starši povsem strinja, in otroški dodatek, gaja, da ženske že zahtevajo, vselej preprečili porod z mo- Tov. Anžel mi je še povede jim odobre prošnjo kot tivacijo, da je nosečnosti kri- dal, da je za enkrat njihovo nekaj, kar jim samo po sebi va samo ona. Ubogo žensko delo zaradi premajhnega šte-pripada. Ne glede na to jim je neznosni položaj pripravil vila osebja res še zelo otež-ustrežejo vedno in samo le do tega, da je zaprosila za kočeno, vendar pa dobijo v v primeru, če je njihova sterilizacijo. kratkem socialno delavko in prošnja upravičena. Naslednja prosilka je še morda bodo še koga štipen- Spet neka druga prosilka -študentka, če bi rodila, bi se dirali. Tudi si marsikaj obeta- piše, da že ima dva otroka, morala študiju odpovedati, j0 0d novih predpisov, ki bo-nima pa preskrbljenega var- razen tega pa sploh nima za- do verjetno precej spremenili stva otrok in bi samo z mo- gotovljenih materialnih pogo- zakon o skrbništvu, osnovni ževi prejemki družina težko jev. — Prosilka nima stano- zakon o zakonski zvezi in izhajala, kar pa bi se zgodi- vanja, ni poročena, njen part- osnovni zakon o razmerju lo, če bi dobila še enega ner sploh ne namerava skrbe- med starši in otroki. Ker sta-otroka, ker bi v tem primeru ti za otroka, je postopač in morala pustiti službo. Kot že alkoholik. rečeno, je to eden najpogo- Naslednja prosilka živi s službe že zdavnaj prerasel, stejših problemov, skoraj prav poročenim moškim, ki že ima upajo, da jim bo nova zako-tako pogosto pa se pojavlja tri otroke in jim od svoje nodaja omogočila energičnej-tudi stanovanjski problem. precejg nizke plače (21.000 je in obenem uspešnejše po-Resnično težko si je pred- din) daje tri tisoč dinarjev — stopke in s tem v zvezi še hi- stavljati, kako naj si v eno- kar pa je spet zelo skromna trejše in intenzivnejše reše- sobnem stanovanju družina s vzdrževalnina za tri otroke, vanje socialne problematike šestimi otroki omisli še ene- Imamo pa tudi drugačne vseh potrebnih občanov, ga otroka, ko ni nikjer več probleme, mi je rekel tovariš niti toliko prostora, da bi lah- Anžel. Pred kratkim je prišla ko postavili otroško postelji- k nam ženska v četrtem me-co. seču nosečnosti in prosila, da Zaenkrat imajo res težave z naj damo njenega dveletnega otroškim varstvom samo za- otroka kamorkoli v rejo, ker poslene ženske, toda v krat- bi jo njen partner poročil le Obrtno podjetje Obnova iz kem se bo v Trbovljah zapo- v tem primeru, kajti otroka, Radeč je pričelo z adaptaci-slilo na novo precej žensk in ki ni njegov, ne mara gleda- . kaj bo z vsemi temi otroki? ti. Seveda sem ji rekel, naj Prostorov bivše krojaške Nekaj bo treba storiti, da bo- dobro premisli, preden se po- delavnice, ki jo bodo preure-mo lahko vsaki ženski, ki to roči z njim, če ji že zdaj po- dili v sodoben trgovski lokal hoče, omogočili enakopravno stavlja take pogoje, kaj bo manufakturnega značaja ndciefvnvanje v naši družbi, šele v zakonu. — Kaj pa naj Računajo, da bo nova trgo-■iBRBffMnHiHffnHMHHm vendar storim?, je odgovori- vina pričela z delom že v I ouok SO izdali »Pismo la' — ko me Pa drugače ne sredini naslednjega meseca, staršem«, kjer so pregledno na- bo poročil. (a) knzane možnosti izbire raznih poklicev ___________________________________ Po vseh Šolah so organizirali roditeljske sestanke, ki so bili izredno dobro obiskani. — Z razstavo opoklicih smo hoteli nazorno prikazati učencem dejavnosti naših delovnih organizacij In jih tako že pripravljali N. D. ŽIVLJENJE. Trenutki, ki pečejo v sree“ Ko je prebral »Samorast- bi vi mogli odpustiti tiste-nike« Prežihovega Voran- mu, ki vam je odvzel ma- ca, se je na samem razjokal, saj je dobro razumel, kako se počuti »bastard«, i« ko prvič občuti težo življenja pa so njegova pleča prešibka, da bi* zdržal. Včasih so rekli takim materam Nova manufaklurna trgovina v Radečah Slepi so obiskali Kumrovec Pred kratkim je Zveza slepih iz zasavskih revirjev (Trna zaposlitev, je dodal tov. Jelen, bo vel j, Hrastnika in Zagorja) organizirala enodnevni Izlet v In se tako ie vnaprej priprav- Tllo. Že med vožnjo so govorili o življenju, delu in borbi bl”o° oa* razstavi vehko‘lepfh in ,ovari$a ™a> ° NOB in na$i P°vojni izgradnji, uporabnih izdelkov, med katerimi sp vzbujale pozornost pri- že psihološki testi Z razstave o poklicnem usmerjanju, ki |o je pripravil Zavod za zaposlovanje. Tako so v začetku šolskega leta organizirali seminar, ki se ga je udeležilo 84 učiteljev To je bita nekakšna akcija zb organizacijsko delo na posameznih šojah Ker so hoteli mladino se znaniti z delom delovnih orga nizact.t so priredili ekskurzije da so st lahko učenci sami ogledati prol/vodnt proces - v Tr bovhah v Strojni tovarni C e* mentarnl Mehaniki In Rudniku Sti so' pa tudi v* ItlihUo Piedil-nt«o st otitedalt l.esno tndustrt jo In industrijo u«nja tu na koncu še hrastntško Steklarno — vUČence -osmih razredov osnovnih šol smo medlem »e dvakiar anketirali mi je dejal tovariš Jctei Izvedeti smo hoteli, kaj si želijo, kakšni ookliei Jih zanimalo jn kako so nan.ie pripravljeni. Na osnovi prve ankete so ugotovili, da učenci c poklicih zelo malo vedo in zato so organizirali ciklus osemnajstih piedavan.i o posameznih strokah kot npr o kovinski, elektro rudarski lesni in kmetijski Imam pa pieveiftnie težave t vkhučevaniem klel v piolz v od n jo Tu je miselnost delov n ih organizacij . še zelo okorelo zastarela So razna delovna mesta npr v ejektro stroki ali pa v radiomrhahski ki se ceio boli primerna z fr žensko -delovno sile kol pa zn nr>«>ško v»»ntar te žen ške vključujem vanle le z največ io Wnvo Smešno ie da celo v proda1n1nnh s čevlji zahtevalo samo moške nroda 'alce. čeprav vemo 1z izkušen t, da so žonnkc za ta delovna mesta vsaj tako nrtmerr.e kot moški Da bi staršem pomagali in jim svetovali pri izbiri poklica nji- Tita — memorialni muzej in jim omogočili ta prijeten in muzej NOB, osnovno šolo koristen izlet. Cela skupina se je slikala Tovariško srečanje, topel odnos družbe in posamezni- ________ V Kumrovcu je skupina 44 ja ter Okrajnemu odboru Zve- kupne, domiselno izdelane što- članov obiskala rojstno hišo ze slepih v Ljubljano, ki so jfče svetilke). V soboto, 16 maja so organizirali, tekmovanje pod naslovom , . »Spoznavajmo poklice in gospo- maršala lita, hotel m druge dnrstvo v komuni«?* Tekmovale so zgodovinske objekte v družbi na dvorišču Titove rojstne hi-ni^Talania o°i.4nn?h tamkajšnji piedstavnikov in še ob spomeniku, cih o trboveljskem gospodarstvu domačinov. in o pomenu spopada z Orjuno. Prijetnemu vzdušju in raz* umiva uiu^-c lnP)e Bokaza)1 posebej' precelšn" položenjn je poleg osebnega kov do vseh članov zveze orientacijo mladine o vseh teh zadovoljstva udeležencev pri- to bo ostalo vsem udeležen-vp,sJin!2Mh Nastopajočim ekipam pomoglo ludi izredno ugodno cem v lepem spominu. Želja «o 0«0 d!n,i,rJevnpkrf'jih bodonupo“ in lepo vreme Člani zveze so vseh članov je. da bi takih rabili za izboljšanje tehničnega bili. s takim poučnim skupin- srečanj bilo čim več, ker ob pouka na šolah skim izleloro nadvse zadovolj- lakih prilikah lahko vsaj malo stiranje ^miarhne “?$fuje h’,, Tvl^h” vLs^o VsTvmla ?™ab!)o M vsakodnevne te-ob vezno Solante da ji ia?.e sve- l3*1 ° vl,Mh' vmes pa seveda zave m napor pri opravljan pi ruleto in ugotavljalo n lene spo- zapeli tudi več narodnih in »Obnosil _ imamo precet npčr partizanskih pesmi Ob skup lov ml tf se povedni tov Jelen , _ , Radi bt v na*o delavnost vkl |r>. nem kosilu pa so poleg po čili tudi zdravnika k vi bi se .z /dravov «vo)im znancem po- __ ..................... 7froakovlk,m svetovanjem late s|a), pozdravno pismo maršalu kov red ni in invnopravni člani Strokovno pogovorili Tit,, . v„,lilV=mi » n in,,™, n,Zn d,.,»r.n -.-e______ službe in stikih z zdravimi ljudmi. Člani zveze so ponosni, da so s svojim delom poslali ena- Prav^ako nameravalo v do- Tilu * čestitkami ?a. njegov naše družbe ler osebno zado- gicdriem Jo je moj sin!' Verjemi, da se te- ga zaveda ip da te ima celo prijatelji zaploskali.' Usedel Tistega večera je Stane (tako so ga zdaj klicali) zavil s prijatelji v gostilno in prvič v življenju je bil pijan Hotel je pozabiti na vse in utopiti vso grenko vsakdanjost. Svoji družbi je recitiral skoraj vse svoje pesmi in ko je končal 's pesmijo o materi, so mu rad »Pravite, da ga preveč obsoiam? Za to imam svo* je vzroke Vem samo te, ds iN bi mali lahko živela še da-nos pa nosi 8 sem začela s plavanjem pn Rudarju in dosegla tudi nekaj uspehov, t. j. 3 mesto v republiki med pionirkami v disciplini prsno V st bolj In bolj pa sem se nagibala k kolektivnim igram, košat kt m rokometu Ran m/ai ati raje braniš? — £a tdaj mi nekoliko bolj ♦leži« mesto vratarke, včasih pa si tudi brlim zabiti kak gol, ne pa ph "f ) TnliOV L.IL — v ko ugoden potek Ima pazljiva nimo nat, da je »Zagreb« v dru-Trbovljah je bilo sektorsko obramba Rudarja In predvsenj gem polčasu dosegel le en gol. prvenstvo z* štiričlanske VSoETVMiSi * N^rn,^1 so sode,oval, na- ekipe osnovnih sol iz Zasav- na poraz domačinov, pač pa zad- slednji Igralci Rudarja: Marguč, ja. Udeležba je bila proti njih nekaj minut tekme, ko je Kern. Trpin. Ačkun 8, Škrinjar __...______.____. „ K.,; Rudar vodil že z 10:13 ln 13:15 5. Sparemblek 3. Jelen 2, Bašič pričakovanju zelo slana, Kaj- ^er ^ samo prečke Zagrebu po- 2, Berdnik 1. Dornik. Mreža r ln tl iz Hrastnika in Litije ni .... prišla nobena ekipa: iz Zagorja ob Savi pa le ekipi mlajših in starejših pionirjev Prvenstvo naj bi čilo, katere šole bodo kot predstavnice Zasavja sodelovale na okrajnem prvenstvu Ker je bila udeležba tako skromna se ie večina ekin Naslednji dan |e Rudar Skromna, sc Ji v« cina ekip ed|n| pre(lstavnlk Slovenile uvrstila na okrajno prvenstvo brez borbe. Srečali sta Uspelo praznovanje dneva mladosti v Radečah Organizacija ZN, ŠD Pa-pirničar, TVD Partizan in šola Marijana Nemca v Ra- lu mi rju neprijetno presenetil dečah so v preteklih dneh ________________ ________ oba zvezna Ugaša. Kljub utm- organizirali uspešno praznost samo ekipi starejših pio- Cvefjčani Pig^ali za® oto najlc£ vanje dneva mladosti. Orga-nirjev osemletk rvana Can- se in okrog 400 gledalcev te bilo niztrali so lahkoatletsko tek-karja iz Trbovelj in Zagorja »rav kmalu na strani Rudarja. movanje s številnimi nasto-ob Savi. Zmagali so pionirji RudaJe s^boz začel, toda drugi pajočimi, med katerimi so iz Trbovelj z rezultatom 3:1. polčas se je Rudarju »odprlo«, športniki iz tovarne papirja Zmagovalci so postali: faJ'8« ««• %> orimrni «itah«*8a vremena! Četic i ek, 28 maja 10.00 TV v šoli (Zagreb). 11 00 Tečaj francoskega jezika (Beo grad). 17 30 Angleščina na TV (Zagreb) 18 00 Poročila (Zagreb) 18 10 Mendov spored (Zagreb) 19.00 TV obzornik — aktualne teme (Ljubljana) 19.30 Narodna glasba (Beograd) 20 00 TV dnevnik (Beograd) zo 30 Bralko Kreft: Krajnski komedijanti — prenos (l.juhhanai 2Z 00 Poročila (Mubltana). NA KANALU 9 - Sl.JEME 19 00 Po Jugoslaviji (Beograd). 22.00 Poročila (Zagreb) PETEK. 29 MAJA 17.00 Ruščina na TV - 79. tek clja (Ljubljana). 17 30 Angleščina — 98 lekcija (Mubljana). 18.00 Poročila (Ljubilana) 18.05 Srečno vožnjo! (Ljubi lana) 18 30 •Humanizem na tehtnici« II. — poljudno znanstvena oddaja (Ljubljana). 18 50 Glasbeni kotiček: novi posnetki na ploščah Jugotona (Ljubljana) 19 00 TV obzornik (Ljubljana) 19 30 400 let slovenske glasbe (Ljubljana) 20.00 TV dnevnik (Beograd) 20 30 Propagandna oddala (Beograd) iti s s « ■ o,, u . z.iig i eb, 21 45 Jazz na ekranu (Ljubljana). 22 15 Poročila (Ljubi|ana) NA KANALU 9 — Sl.JEME 18 25 Poročila (Zagreb) 18 30 Sovjetski filmi za otroke (Beograd) 1*00 Zagrebški tednik (Zagreb) 22 15 Poročila (Zagreb) SOBOTA. 30 MAJA 161)0 Praga Praška pomlad — do 17 15 (Intervizija) 18 00 Po ročila (Zagreb) 18 05 Gostujejo bolgarski pionirji (Beograd) 19 00 TV obzornik - Naš leleob tekttv - (Ljubljana) 19 20 Serijski poljudno znanstveni film (Ljubljana). 19 50 Ka j bo prihod nji teden na sporedu (Ljubljana). 20.00 TV dnevnik (Beograd). 20 30 Propagandna oddaja (Ljubljana) 20 45 Vaša Popovič: Pri sodniku za prekrške — humoreska (Beograd). 21 45 Dr. Kildare - serijski film (Ljubljana) 22 35 Poročila (Ljubilana) NA KANALU 9 - Sl.JEME 19 00 TV pošta (Zagreb). 19.20 Sprehod skozi čas (Beograd) 21.45 Dr Kildare (Zagreb) 22.35 Poročila (Zagreb) NEDELJA, 31 MAJA 11 anska simfonija; 11.30 Nedeljska reportaža; 13.10 Obvestila in zabavna ela ba; 13.30 Za našo vas; 13 50 Koncert pri vas doma: 14.10 Glasbeni izlet pd romanskih deželah; 35.05—19.00 Spori in glasbo; 16.00 Humoreska tega tedna — v Gosteh pri Sl Mrožku; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Iz- mačimi viža/ji; 13 15 Obvestila tn berite svojo popevko; 21.00 Ob 100- zabavna glasba; 13.30 Kruno Cipci: letnici rojstva R Straussa; 22.10 Pika nogavička; 14.05 Radijska Eola Plesna glasba; 23.05 Klasiki in pio za višjo stopnjo a) Mesto v žici, b) Višja in visoka šola tci poklici v zvezi z njimi; |4 35 Slovenske narodne v različnih izvedbah; 15.15 Zabavna glasba; 15 30 V torek nasvidenje; 17 05 Koncert po Željah poslušalcev; 18.10 Popevke iz Bolgarije; 18 25 Plesni orkester RTV Ljubljana m njegovi solisti; 19 05 Glasbene razglednice; 20 00 Poje zbor RTV Beogiad, 20.20 Radijska igra. Po čem je tesnica; 21 14 Večerne pesmi: 22.10 Glasbena medigra. SREDA. 5 JUNIJA 8 05 Jutranji diverttmenlo; 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb; 9.25 Tako pojo in igrajo v Pragi; 10.15 Glasbeni pozdrav iz Ptnske; 10.45 Človek in zdravje; 10.55 Glasbena medigra; 12.05 Zabavna glasba; 12.25 Popevke v izvedbi'slovenskih pevcev zabavne glasbe; 13.30 Ritmi in razpoloženja, 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo (ponovitev); 14.35 Lahka glasba; 15 15 Zabavna glasba; 15 40 Komorni tboi RTV Ljubljana; 17.05 Chopin — skladatelj — 22 oddaja Od Mallorce do Nohanta — H del; 17.35 lz fonoteke radia Koper; 18 10 Mojstri orkestrske igre; HL05 Glasbene razglednice; M 00 Skladatelj Jan« Matičič Danscs glasba; 23.05 Klasiki in pio nlrji sodobne glasbe — z evropskega vzhoda PONEDELJEK, 1 JUNIJA ti 05 Poje Slovenski oktet; 8.25 Ritmi Latinske Amerike; 8.55 Za mlade radovedneže; 9.25 Pojeta mezzosopranistka Biserka Cveiič in basist Tomislav Neralid; 10.15 Domače skladbe za godalne instrumente; 10 35 Naš podlistek — L Tavčar: Kako sc mi ženimo; 10.55 Glasbena medigra; 12.05 Zabavna glasba; 12.25 Slovenski pevci zabavne glasbe; 13.15 Obvestila .in zabavna glasba; 13.30—1435 Glasbeni sejem (pisani glasbeni spored); ,15.15 Glasba; 17.05 Iz opernega sveta; 18 10 Popevke vzhodnih dežel; 18 45 Pota sodobne medicine; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00— 22 00 Skupni program JRT — studio Zagreb, 22 10 Glasbena med igra: 22 15 Skupni program JRT — studio Beograd — Zabavna glasba »Evropa 64«, program avstrijskega radia, 23.1.5 Popevke se vrstijo TOREK. 2 JUNIJA 8.05 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe pojo; 8.35 Narodne in domače pesmi; * 55 Radijska šola za srednjo stopnjo Bohinjski kot; 9 25 V •/« laktu; 9.45 Uroš Krek: Pel narodnih pesmi; 10.15 Majhni zabavni ansambli; 10.40 Dva odlomka iz opere »Koštana«; 12.05 Zabavna glasba; 12 25 35 minut z do- grotešqucs pour piano; 20.30 Plesni zvvtki; 2l 05 Skupni prc JRT - studio Sarajevo; 22.10 pevkami po svetu; 23.15 Nočni kon- ram PO SPET AVTOMOBIL V SAVI (rap) HRASTNIK — Na ce-■11 II reda za Savo se (e pripetila 18. maja ob 7.15 prometna nesreča. Iz Hrastnika proti Trbovljam je v tem času vozil z osebnim avtomobilom CE 33-23 (znamke fiat 600) voznik Jote Senica (28) Iz Hrastnika 267. Pred hišo št. 77 je prehiteval avtobus LJ 48-83 (SAP — poslovalnica Trbovlje), ki ga je upravljal poklicni voznik Franc Zaletel (36) iz Trbovelj. Iz nasprotne Vtagon v tovorni avtomobil (rap) ZAGORJE. — 8. maja ob 16 10 je šofer Vili Ojsteršek parkiral tovorni avtomobil LJ 11-46, last Splošnega trgovskega pod-Jetla Hrastnik, ob slepem tiru na železniški postaji pred nakladalno postajo Industrije gradbenega materiala v Zagorju Železničar Pavel Kmetič pa je po tiru spustil dva prazna vagona, ne da bi se prepričal, če |e tir prost. Tako Je prvi vagon zadel tovorni avtomobil ln poškodoval blatnik — ter le nastala materialna škoda v vrednosti okrog 10 060 dinarjev. smeri pa je osebnemu avtomobilu pripeljal nasproti tovorni avtomobil L J 29-37 z voznikom Alfonzom Čukom (30), avtomobil pa je last Tovarne pohištva Trbovlje. V tem trenutku sta se avtobus ln tovorni avtomobil ustavila, osebni avtomobil pa je, da bi se izognil trčenju — HRASTNIK Rojstev na domu ni bilo. Poroke: Karol Savrlč, steklar, Hrastnik 73, ln Ludovlka Tovornik, frizerska pomočnica, Hrastnik S; Ivan Hagner, delavec, Studence 76, ln Brontslava Strehar, delavka, Hrastnik J; Jože Repovž, ključavničar, Trbovlje. Retje 5, ln Ana Dolinšek, gospodinjska pomočnica, Hrastnik 46; Janez Mlakar, rudar, Ojstro 28, Trbovlje, In Pavla Rak, delavka, Hrastnik 349, Karel Tabor, uslužbenec, Hrastnik 376, ln Rozalija Vozelj, delavka Hrastnik 376. Smrt: Ernest Urana, upokojenec. Hrastnik 339 — star 66 let LITIJA Rojstev ni bilo. Poroke: Alojz Kozlevčar, km. prehitel avtobus In zavil nazaj na desno stran ceste pred avtobus na močno posuto cesto, kar 'je imelo za posledico, da se je prevrnil in se 21 metrov kotalil v strugo Save. Voznik Senica je bil lažje telesno poškodovan, materialne škode na vozilu pa je za okrog 350.000 dinarjev. delavec, Reka Gozd 21, ln Ljudmila Mahkovec, kmečka delavka, Reka Gozd 3: Jože Pogačar, Zg. Hotič 13, ln Frančiška Bizjak. Sp. Hotič: Marijan Tomažič, elektrikar, Jerebova 2, in Rozi Kregar, delavka Rozmanov trg I; Pavel Perme, uslužbenec, Grblnska 32, ln Ana Zajec, delavka, Riharjevec 6: Janez Burger, Maribor — Smetanova 19, ln Janja Prosen, študentka. Maribor — Smetanova 19. ZAGORJE Rojstev na domu ni bilo. Poroke: Roman Kralj, elektrikar, Zavlne 4, in Olga Jenko, delavka, Izlake 12; Stefan Koporc, delavec. Kolovrat 32. In Danijela Ravnikar, delavka. Kolovrat 35; Stanislav Simončič, mizar, Potoška vas 49. ln Marija Kos. pletilja. Selo 72; Janez Pe-stotnlk. sprevodnik, Loke $5, in Ivana Škrinjar, šivilja, Radež 10; Leopold Regancln, rudar. Loke 43, ln Štefanija Groboljšek, nameščenka, Kisovec 44; Franc Grošelj, delavec, Kolovrat 9, ln Marija Trebušak, delavka. Mlin-še 12; Oskar Lapornik, uslužbenec. Trbovlje, ln Marija Želez nlk, šivilja. Zg. Pristava 9. Smrti: Marija Zupan, upoko Jenka, Loke 47 — stara 75 let: Jožefa Ctrar. roj. Sirk, prevžlt karlca. Tirna 7. e T r b • v I j e Rojstva: Mariji Golčnik, Oreho vica 12 — deklico; Marija Lazar Kolovrat 7 - dečka; Štefanija Ko rošec, Nsža 26 - dečka; Majda Gričar. Hrastnik 68 — dečka; Fran čiške Lavrač Selo 17 — deklico; Marije Ravnikar, Hrastnik 290 — deklice; Merila Stanko, Prešernova 27, Maori# — deklico; Jožefa Agrež 6o! pri Hrastniku 10 — deklico; Vtda Kreča, Scmnik 16 — dekico Marija Gašperin, Nasipi 27 — deklico: Ljudmila Hribar. Semnlk 24 — dečka; Erika Kaste lic. Opekarne 17 — dečka Parokt: Jože Pišek, ključ.. Nasi pl 4$, la Marija Jere, del . Nasipi II; Avvusi Jamšek usl., Leninov trg 18, in Vera Tagič gradb. leh nit, Leninov trg 18; Emil Kmet, strugar. Kol 1 maja 26, m Arna lija Grabelj, del.. Dom In vrt J4, Anion Sehur, rud.. Cesta lončke Ceč 26, In Rozalija Cestnik, kuha rica, C. Tončke Čeč 26. Smrti: Karel Flis upok., Hoh krautova kol 20 — star 70 let; Alojz Flere, upok., Bevško 45 — star 64 let; Janez Ramšak upok., Trg svobode 27 — star 12 let; Viljem Veršnik, elektrikar, Rudar ska 2 a — star H let • Litija Rojstev na domu ni bilo! Poroki: Anion Hribar, del., Birmanski hrib 9, in Ana Tomc, Šivilja, Jablaniške Laze 2; Milan Vrtačnik, TT mehanik, Kresnišjte poljane 48, in Kristina Zupančič, kro-iačica, Kresniške poljane 48. Smrti: Piančiška Bokal— upok., Graška c. 40 * stara 68 l^w Hrastnik Rotstev na domu ni bilo! Poroka: Zlalko Cudovan, steklar. Podkraj 80, in Mihaela Požar, gospodinja, Podkraj 80. Smrt: Štefanija Mejač roj. Pod-menik, upok., Hrastnik "290 — sta ra 79 let. Zagorje Ro/stev ln smrti ni bilo! Poroki: Ciril Urbanija, del., Gorica 6, in Ivana Vozel, del., Zvaru-Ije J; ;ože Lunar, del., Cegclnica 6, in Ivana Vrbovšek, tekstilni tehnik, Naklo 6. »STVARNOST« NOVINARSKA IZDAVAČKA KOČA, ZAGRER PREPORUCUJE TREČE ZNATNO NAD0PDNJEN0 I PR0ŠIRENC „ IZDANJE »KENNEDT-DRAMA D DALLAS 0« Zivotnl put, politika i tragičan svršetak predsjed-nika SAD. Knjiga obuhvača 390 stranica, forma' 12,5 X 18,5 cm sa korlcama u dvobojnom tisku, 68 originalnih fotografija, poseban prilog od 16 strana na papiru za umjetnl tisak sa poslednjim snimkama po-gibije John F. Kennedyja. Jugoslavenski bestseeler! Prva dva Izdanja u nakladi od 30 000 primjeraka razprodana u nepuna dva mjeseca! Cijena 800 dinara Na sve knjige, naručene*putem donje narudžbenice, troškove otpreme snosi izdavač. NIS-32 NARUD2BENICA Ovim neopozivo naručujem kod Novinarske Izdavačke kuče •Stvarnost«, Zagreb, Rooseveltov trg br. 4,........komada knjiga KENNEDV - DRAMA 0 DALLASU Ova edicija može se kupiti 1 A otplatu u dvije ra te, s tim da narudžbentca treba biti ovjtrena od Strane prlvredne organizacije ili ustanove, gdje je radnik zaposlen. Ovjera poduzeča Hi ustanove: Naručilac:------------------------------- Mjesto stanovanja t tačna adresa: ------- Vlastoručni potpts: Gibanje prebivalstva - Svet delovnega kolektiva »ZASAVSKEGA TEDNIKA«, TRBOVLJE sprejme v delovno razmerje — STENODAKTILOGRAFKO - Nastop službe je možen takoj! Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. ProSnje s potrebnimi dokazili o ustrezni izobrazbi in z drugimi dokumenti pošiljajte na na« slov: »Zasavski tednik«, Trbovlje, p. p. 82. SKUPŠČINA OBČINE TRBOVLJE Odsek za narodno obrambo St. 822-3/5 Datum; 16/5-1964 SPLOŠNI POZIV obveznikom-nabornikom V smislu določil I. odst. 56. čl. Zakona o narodni obrambi (Ur. list FLRJ št. 30/55), pozivamo vse obvezni-ke-nabornike, rojene v letu 1946, stalno ali začasno stanujoče v Trbovljah, ki iz kakršnihkoli vzrokov niso prejeli pozivnice za obvezni sistematični zdravniški pregled pred naborom v času od 18. 5. do 13. 6. 1964, da se do 31. 5. 1964 med uradnimi urami zglase v odseku za narodno obrambo Skupščine občine Trbovlje, Leninov trg št. 10, zaradi napotila na že omenjeni pregled. Ta poziv velja tudi za tiste obveznike-nabornike, stalno ali začasno stanujoče v Trbovljah, rojene v letih 1937 do 1945, ki so v preteklem letu bili od naborne komisije ocenjeni kot začasno nesposobni ln se morajo v letu 1964 ponovno podvreči oceni sposobnosti, kakor za tiste obveznike-nabornike navedenih letnikov, ki do sedaj iz kakršnegakoli vzroka niso bili na naboru. Obvezniki-nabornlkl, ki zapadejo navedenemu pozivu, se morajo po njem ravnati, v nasprotnem so po 4. toč. 1. odst. 146 čl. Zakona o narodni obrambi upravno kazensko odgovorni. Odsek za narodno obrambo Tehniška srednja šola Trbovlje, Šuštarjeva kolonija 7 a, razpisuje sprejem učencev za šolsko leto 1964/65: a) strojni oddelek — 30 učencev, b) elektrotehniški oddelek — 30 učencev. Pogoji za sprejem: 1. z uspehom končana osemletka, 2. starost do 18 let, 3. uspešno opravljen izpit iz slovenščine in matematike v obsegu osnovne Šole. Sprejemni izpit bo v primeru, če število prijav-ljencev presega 30 za oddelek. Prijave je treba poslati ravnateljstvu šole do 25. junija in priložiti naslednje: — prijavo, obrazec 1,20, kolkovano s kolkom za 50 din; — rojstni list; — spričevalo o dokončani osnovni šoli; — mnenje šole. Pismeni del sprejemnega Izpita bo 27. junija, ustni pa 29. in 30. junija v prostorih šole. Dne 26. junija bodo kandidati z objavo na šolski oglasni deski obveščeni, če bodo opravljali sprejemni izpit. Ostale informacije prejmejo kandidati v tajništvu šole. Kako, prosim? Nekaj nasvetov za gospodinje v času dopustov Preden odidemo na dopust, ne pozabimo: — izklopiti vseh električnih naprav (kuhalnik, bojler. hladilnik, radio); Se posebej pa se prepričajmo, če smo izklopili likalnik, ker ga po navadi potrebujemo še v zadnjem hipu; — zapreti vseh vodovodnih pip; — umakniti iz shrambe vsa pokvarljiva živila; — poskrbeti za sobne cvetlice V kolikor Jih ne morejo vzeti sosede v oskrbo, si pomagajmo tako, da postavimo cvetlične lončke in zabojčke v večjo posodo z vodo. Ne postavimo Jih na dno posode, temveč Jih po tožimo na tanke letvice. — stanovanje pospravimo, da nas ob vrnitvi ne vznevolji nered in misel na skorajšnje čl Sčenje; — zavarujmo Obleko pred mo til. Ne pozabimo zavarovati tudi preprog in volnene-posteljnine — Izpraznimo ln poribajmo za boj ra kurivo ln vedro za smeti; — poglejmo, če smo zaklenili klet in drvarnico; — preden zaklenemo stanovanje. se prepričajmo, če Imamo vse dokumente, denar ln ključe; — ne Jemljimo na pot hitro pokvarljivih živil. Vsa živila shranimo v primerne škatle. — prtiček za brisanje rok. nekaj obvez, malo Joda, toaletni papir ln osvežujoča kolonjska voda so nepogrešljivi na potovanju. Zapomniti si Je treba tudi to, da marsikomu preobilna prtljaga zagreni potovanje ln počitnice. Zpto vzemimo s seboj le najnujnejše — saj gremo na oddih ln ne nš razstavo. x • j ■ Justi KRIŽANKA ST. 12 VODORAVNO: 1. pregrinjalo, 4. tuje moško ime, 7. mesto na Korziki, 9. trening, preizkušnja, 10. medmet, 11. začetnici našega skladatelja, 12. oblika pomožnega glagola, 13. Ludolfovo število, 14. mesto v Vojvodini, 16. zdravnik specialist, 18. glasilo Zveze sindikatov, 19. tuje žensko ime. NAV-PICNO: 1. ptič s pisanim perjem, 2. naša gora, 3. čistilno sredstvo, 4. kemični simbol, 5. vrsta športa, 6. trenje, 8. kemični simbol, 12. nabreklina, oteklina, 13. vrtnina, 14. časovni veznik, 15. turški plemič, 17. začetnici partizanskega pesnika. Z 2 3 X 5 b 1 » 9 i /0 //' i /; O i 14 /S •t /? n >1 Kt.SU EV KRIŽANKE ST. 11: Sepsa — spretno — Rank — GS — pra— Moa — at — Salk — naglica — klani: — Pomisli, draga žena, tu berem, da je neka žena ubila svojega moža, ker je- med zajtrkom vedno bral časnike... program iir je poiskal revijske režiserje na Broadwayu, kot sta bila na primer »Anderson in George Balanehine (zadnji za študij slonjega baleta). Najet je bil tudi cel roj mladih deklic, ki so bile najavljene kot »Petdeset lepih severnih zvezdic«. V moje presenečenje sem bila jaz ena od njih. Kako smo z ubogim Andersonom preživeli prve dni vaj, sama ne vem. Pričenjali smo ob devetih zjutraj tn ko smo proti šesti uri zvečer prenehali, so bile skore vse zvezdice tik pred živčnim "zlomom. Plemeniti cirkuški konji- se se plašili ob vsakem neznanem šumu in so podivjali, kakor hitro so zavohali kakega tigra. Zebre so zahrbtno brcnile vsakega mimoidočega, kamele pa se niso zadovoljevale same ? brcanjem ampak so dokazovale tudi, da znajo točno pljuvati v cilj. L* žirafe so rade nastopale, morda zato, ker so vse opazovale od zgoraj navzdol. Med vajami za »Cas počitnic« se mi je posrečilo, da sem se izogibala Barbettu. Hvalil se je namreč s svojo sposobnostjo, da lahko vsako, še tako neizvežbano dekle, pripravi za nastop pri zračnem baletu in jaz ga nisem marala postaviti na laž. Toda nekega dne me je le ujel. »Ti še nisi bila gori, ni res?« je vprašal. »Ne — jaz — veste, meni se gori vedno v glavi zvrti...« Naprej nisem prišla, že mi je položil Barbette okrog vratu široko zanko, ki je bila za tilnikom privezana za vrv. Pomignil je nekemu delavcu in ta me je pričel s škripcem vleči navzgor. Zakričala sem kot neumna in se z vsemi štirimi oklenila pred menoj viseče vrvi. »Ovij nogo okrog vrvi,« je ukazsil Barbette. »Ne moreš pasti. Ne oprijemaj se z rokama!« Poizkusila sem. Vrv me je tako boleče režala v nogo, da sem pozabila na ves strah in sem se z rokama spustila. Zatem sem zagrešila napako, da sem pogledala dol in takoj se je ves šotor pričel vrteti okrog mene. Z rokami in nogami sem se oklenila vrvi ter še tako držala z vso močjo Barbette je lahko prosil, kolikor je hotel — nisem se dala pregovorili, da bi se z rokami spustila ali da bi se kakorkoli premaknila s tega položaja Končno je zavpil: »Naj jo nekdo, v božjem Imenu, privede deli« Poljubni so bili trije mo'ni možje, da so me spravili dol, a ko sem spet stala na trdnih tleh, sem vedela, da sem bitko dobila. (Se nadaljuje!) »To sl .povedala tako, kot da se s tem strinjaš,« se je razjezile Mili. »Zaradi tega se mi zdi "bolj človeškli včasih me je kar strah njegove popolnosti.« »Nikoli si ne bi mislila, da ima lahko človek, kakršen je on, omadeževano preteklost,« Ctska reče brezskrbno: »Saj se ne bo treba tebi poročiti a in jim I« »Prava sreče,« odgovori Mili z nekoliko pre tiranim olajšanjem , Ciske se je vsedla na naslonjalo Milinega na slonjača ,hi vprašala. »Koliko pa je star otroki Ali je ifantek ali punčka?« »Kako te more to zanimati?« *Kje pa si ' Izvedela 'to novico?« »Svet je majhen. Moja prijateljica je bila letos na dopustu db Bodenskem jezeru. V istem kraju je tudi Andi nekoč pred leti preživel dopust. Po naključju je nekoč omenila gospodinji v zvezi z nema Andljevo trne to tako izvedela za otroka Podrobnosti nisem marala poslušati. Dejstvo, -da je Andi nezakonski oče, mi je zadostovalo « ■Ciskto pogled |e bil ves zasanjan. »Andi ima ■otroka. !Ne morem verjeti Otroke Imam tako ns-da«, IJe mekle z glasom polnim nežnosti. »Tl bi ga *e k sebi vzela, če bi ti ga njegova meti pr epust tlel« »"Zakaj pa ne, otrok ne more nič za to, če njegov oče ne poroči materel« » Verjetno ni bila vredna njegovega stanu ...« »'Sramuj se, Mili, kakšne neumnosti pa govorišl Cie mu "je bila dosti dobra za prijateljico, bi mu morala biti dobra tudi za ženoi posebno še, ko je pričakovala njegovega otroka!« ljudi. Kdo ve, koliko je morala sirbta pretrpeti. Kaj ti veš, kako trdo Je včasih življenje. Nikoli ti ni bilo treba skrbeti za vsakdanji kruh, pri tebi je šlo vedno vse gladko, brez ovir « »To, da mi je mož umrl, si pozabila?« Zdi se mi, da ga nisi imela preveč rada,« je zamrmrala Ctska. »Danes sl nemogoča,« zakliče Mili, skoči pokonci ter se napoti proti vratom, da bi brez pozdrava zapustila sestro. Toda radovednost je premagala jezo. »Kaj boš sedaj storila? Jasno, de ga boš poklicala na odgovor!« »Kakšno pravico pa imam do tega,« odvrne Ciska. »Vprašala ga bom, da, ter ga prosila, da mi pove vse, kar ve o svojem sinu ali hčerki.« Tik preden so lepili trgovine, se je Ciska spomnila, da mora kupttl še nekaj stvari. Odhitela je preko ceste. Mračilo se je že, ko se je vračala s steklenico mleka v eni ln polno vrečo živil v drugi roti Pred vrati na njeno dvorišče je stal Andrej pl Hain. Operila je, da je oblečen v novo elegantno obleko. S temnim klobukom je bil videti prav slovesen »Kako lepo, da sl prišel,« se ga je razveselila Sele njegov očitajoči pogled Jo Je opomnil, da ima še sedaj na sebi platnene hlače in čevljarski predpasnik. Hvaležna mu je bila, da je opustil karajočo pripombo. »Daj meni, da tl pomorem,« je kratko zahteval Ni mogla zadržati smehljaja, ko je stopal pred njo i steklenico m Jek a ln štruco kruha v rokah Ko sta prispela, mu je ponudila ustnice v po- zdravni poljub, toda on se Jih te le bežno dotaknil. Opazila je,‘da je nervozen. Na stol je položila zanj blazino ln ga zaprosila, da za trenutek sede, ker se bo šla preobleč, »Raje bi se prej pogovoril s teboj,« je mračno odgovoril. »Kaj se je pa zgodilo?« je vprašala. Spomnila se je razgovora s sestro. »Tako potrti si videti Si mogoče govoril z Mili?« »Da, in neizmerno mi je neprijetno, kei je o tem govorila s teboj,« Je spregovoril s spremenjenim glasom. Ciska je potegnila pručico k njegovemu stolu in ga prisrčno vprašala: »Gotovo si tisto dekle zelo ljubil?« *V »Oh, ljubil,« je posmehljivo zategnil, »poletna pustolovščina je bila, nič drugega.« Ciskine obrvi so se namrščile: »Toda ona Je vendar dobila tvojega otrokal« •»Tega ji ne bi bilo trebai ponudil sem ji denar, da bi se ga iztrebila, a ona je hotele Imeti otroka.« »To je lahko razumeti. Dobiti otroka od moža, ki ga ljubiš, je za ženo največja sreča v življenju« »Neumnost!« S tem me je hotela prisiliti v poroko. Toda zmotila se je!« »S tem te je hotela navezati nase, kei te je ljubila,« je oporekala Ciska. »Ni je treba zagovarjati, saj ne veš, kako je 'bilo,« ji je vpadel v besedo. Ciski se je zdelo, da se ji je mož, i katerim se je nameravala čez tri mesece poročiti, nenadoma odtujil. Njegov ozki inteligentni obraz, ki ga je tako ljubila, se ji je zazdel brezizrazen kot maska. »Ali kdaj vidiš svojega otrtika?« ge je boječe vprašala. »Svojega otroka,« je spet posmehljivo zategnil besedo. »Nikoli ga nisem videl Marija ni marala imeti nobenega opravka več z menoj. Tudi vsako pomoč zase ali za otroka }e odklonila.« »2akaj je nisi poročil?« »Marija Honeit je bila servlrka v hotelu Kako sem si mogel naprtiti tako breme za vse življenje?« (Se nadaljuje) NAPOVED HIDROMETEOROLOŠKEGA ZAVODA SRS VREME Sprva še nestalno vreme, proti koncu tedna je možno, da se bo vreme ustalilo. Znatne otoplitve ne bo. C ED NIIC Ustanovljen decembra 1947 — Glasilo občinskih odborov SZDL Hrastnik, Litija, Trbovlje, Zagorje ob Savi — Ureja uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik Marijan LIPOVŠEK 42-urnl delovni teden Nagrada v Trbovlje Mladina iz trboveljske Strojne tovarne se Je aktivno vključila v okrajno tekmovanje za dvig produktivnosti — Osrednji komisiji je bilo predloženo 36 predlogov; vrednost izboljšav dosega 50 milijonov din — Med posamezniki se je najbolj izkazal Štefan Kovač, ki je sam zbral 31 predlogov. (ma) TRBOVLJE — Ko je Štefan Kovač zbral sam kar Okrajni komite Zveze mladine 31 predlogov. Slovenije v Ljubljani razpisal Posebno pozornost so v tej okrajno tekmovanje mladine akciji posvetili zmanjšanju za dvig produktivnosti, so izmečka in racionalni porabi mladi v Strojni tovarni Tr- odpadnega materiala. Uspeli bovlje skrbno proučili propo- s0 _ 0b sodelovanju tudi zicije tekmovanja in se potem drugih proizvajalcev — da se dogovorili, kako se bodo je izmeček zmanjšal. V tek-vključili v tekmovanje. Dogo- m0vanju za dvig produktiv-vorili so se, da bodo v tekmo- nosti so si mladi iz Strojne vanju namenili posebno po- tovarne Trbovlje izmenjali zornost izboljšanju tehnolo- izkušnje z mladino iz ljubčkih postopkov, racionalni jjanskega Litostroja in mari-porabi odpadnega materiala, borske Metalne, sicer pa so izboljšanju terminsko-lanser- prenašali izkušnje na ostale ske službe, kontroli varjenja mladinske aktive v trbovelj-ter izboljšanju delovne disci- skih delovnih organizacijah, pline in medsebojnih odno- __________________________________ Mladi iz trboveljske Strojne tovarne sodijo med najboljše organizacije Zveze mladine na področju ljubljanskega okraja v tekmovanju za dvig produktivnosti, in to upravičeno. Zato tudi pričakujejo, da bo prišla v Trbovlje ena od razpisanih nagrad — morda televizijski sprejemnik ali pa radijski sprejemnik z gramofonom. »Seveda pa bomo naša prizadevanja še naprej usmerjali za dvig produktivnosti,« poudarjajo mladi iz Strojne tovarne Trbovlje zdaj, ko je okrajno tekmovanji zaključeno in pričakujejo objavo doseženih uspehov. In prav je tako! Mladina naj bi bila v vseh delovnih organizacijah nosilec pobude za dvig produktivnosti! O vključitvi v tekmovanje so razpravljali mladi prav v vseh oddelkih tovarne. Po oddelkih so imenovali tudi podkomisije, ki so potem zbirale predloge. Skupaj so te podkomisije zbrale okrog 150 predlogov, osrednji komisiji (komisiji strokovnjakov) pa je bilo nato predloženo v obravnavo 36 predlogov. Nekatere od teh predlogov so že osvojili pri delu v STT. Vrednost teh izboljšav dosega 50 milijonov din. Omeniti velja še, da je v tej akciji mladinec V OSPREDJU ČLOVEK IN SAMOUPRAVNE ODLOČITVE (Nadaljevanje s prve strani) da je ustanovitev oziroma opustitev nekaterih investicij nujna posledica usmeritve k hitrejši rasti našega standarda. Seveda pa moramo pri takih tolmačenjih znati občanom pojasniti, da vsaka naložba ni nesmotrna. Zato pa v zadnjem času tako poudarjajo, da bi moral imeti človek-proizvajalec in občan nepo- srednejši vpliv pri odločanju o investicijah, da se ne bi čutil odtujenega investicijskim odločitvam. Sicer pa lahko boljša informiranost občanov o vseh važnejših dogodkih prispeva tudi k večji pripravljenosti občanov za reševanje posameznih vprašanj, zraven tega pa še k boljšemu razumevanju odločitev. "vr" Ustavno določilo 42-urnega tedenskega delovnega časa pomeni prav gotovo velik korak k izboljšanju standarda naših delovnih ljudi. S tem da bomo uvedli 42-urni delovni teden, moramo rešiti tudi naloge, ki se pojavljajo v zvezi s tem. Izstopa zlasti vprašanje povečanja proizvodnje, ki jo bo treba ob prehodu na 42-urnl delovni teden povečati za približno 15 %>. Delovne organizacije bodo morale začeti temeljiteje obravnavati naloge, ki se pojavljajo v zvezi s prehodom na skrajšani delovni teden. Proizvodnjo bo — kot smo že zapisali — treba povečati za okrog 15 “/o; vendar mnogi ugotavljajo, da bi bilo mogoče z izboljšanimi in bolj proučenimi tehnološkimi postopki povečati proizvodnjo še v večji meri, s tem v zvezi pa povečati tudi produktivnost posameznika. Omenimo naj, da vpliva na povečanje produktivnosti zlasti: O povečanje psihofizične delovne sposobnosti naših delovnih ljudi, zboljšanje zdravstvene kondicije delavcev In več časa za odmor in rekreacijo; • povečanje intelektualnih sposobnosti ljudi, kar je odraz povečanja prostega časa in s tem več časa za študij in strokovno izpopolnjevanje; • izboljšanje delovnih pogojev pomeni hitrejši porast produktivnosti dela kot posledice pove-* čfine psihofizične in tol1« telektualne delovne spdw sobnosti ljudi; • povečanje in zbolj-t Sanje pogojev za splgšnt porast kulture in večja vključevanje naših ljudi v družbeno politične iti druge organizacije, da $ tem izpolnjujejo vloga upravljalcev. Delovne organizacije v Zasavju so v večini primerov že pristopile k proučevanju problematike v- zvezi s prehodom na skrajšani delavnik. omenttram 5 Posebne komisije, ki so jih Imenovali samoupravni organi, so začele s proučevanjem tistih vprašanj, ki pogojujejo uvedbo 42-urnega delovnega tedna, tako ekonomskih, tehničnih, psiholoških, socialnih itd. Z ozirom na specifičnost proizvodnje v nekaterih delovnih organizacijah in težave z uvedbo 42-urnega delavnika proučujejo v nekaterih delovnih organizacijah možnosti, da bi najprej uvedli 45-urni, pozneje pa 42-urnl delavnik. Vse kaže, da bo pri nas že kmalu 42-urnl delovni teden stvarnost, zlasti še, ker že lansko leto, posebno pa še letos, delovne organizacije močno povečujejo proizvodnjo in produktivnost dela. Ti dosežki pa predstavljajo eno od osnovnih zahtev pri uvajanju skrajšanega delovnega tedna. -rok- Marko je prišel k direktorju: >Ce ne dobim še 20 točk, odpovem službo! s Direktor je nekaj časa razmišljal, nato pa je odločil: tNaj ti bo, Marko, da boš ostal pri nasl Take strokovnjake rab’mo! s bo. Če ne bo tako, kot je treba (namreč z višjo postavko), bom šel pa h konkurenci. Potem pa .. .< •nci. Potem pi_____ Jakob še dobro ni izgovoril grožnje, ko ga je direktor že pomirjeval: >No, no, Jakob, če je ž-' tako, pa naj bo. Če si imel že doslej višjo postavko hHHMH Delavci, ki so za to čez čas izvedeli, so kot mojster Janez, jo boš imel pa še se posmihali. Marko, pa strokovnjaki Ka- sedaj!< kp pa to, da mu potem že vedno sredi Jakob, pa Jakob, so spet govorili o meseca zmanjka ma ‘eriala (Marko nam- istem kolektivu. Tudi brez njega bi šlo, reč dela o nabavni službi neke zasavske vendar — težje brez Janeza. delovne organizacije). -------- —-------- Marko in Jakob sta bila zadovoljna. Ko je Jakob, mojster, izvedel, da so Mesečni osebni dohodki so se iima zoi-Janezu zvišali osnovo, ker si je prizade- šali, ne da bi o tem razpravljale ustrez-val povečati proizvodnjo, zmanjšati iz- ne komisije in ne da bi karkoli storila meček in vpeljati nekatere nove faze pri za to. delu, se je pridušal: V kolektivih imajo le v nekaj primerih sMejduš, moram nad direktorjaU izdelana merila za nagrajevanje admi- Rečeno, storjeno. nistrationega in tehničnega kadra, pone- sTovariš direktor, postavko mi boste kod pa osebni dohodki tega kadra celo zvišali Kot mojster si ne morem dopu- niso vezani na prodajo Zato so taka iz-stiti, da bi imel Janez večjo postavko siljevanja"še oedno mogoča. Kako dolgo kot jaz, saj sva oba istočasno prišla o pod- bo to še trajalo? (ek) jetje in imava oba enako šolsko izobraz- Seja skupščine občine Trbovlje (Nadaljevanje s prve strani) nočišča tujcev, ki bodo v vse večjem številu prihajali k nam. Kljub nekaterim težavam ne bi smeli odstopati od urbanistične zasnove nadaljnjega urejevanja Trbovelj, ampak pospešeno delati na pripravah za ureditev bodočega Trga revolucije. Skupščina je ob koncu razprave sklenila, da se naj ustanovi ožje predsedstvo skupščine, ki bo skupno s stanovanjskim skladom proučilo razne predloge in Izdalo poročila o posameznih, najvažnejših problemih, kot npr. o gradnji hotela, o obsegu poslovnega dela v bodočem centru, o zgraditvi kotlarne in o financiranju komunalne ureditve. V zvezi z razvojem se v celotnem zasavskem bazenu pojavljajo podobne težave. To naj nam bo kažipot k tesnejšemu sodelovanju samoupravnih organov vseh naših delovnih organizacij. Na razpravi so odborniki govorili o vprašanju komunikacije v Zasavju, o problemu šolstva, ki je že zelo pereč — sklenili so ustanoviti poseben sklad za šolstvo, v katerega se bodo stekale dotacije vseh treh komun, o pomanjkanju stanovanj za prosvetne delavce in o zasavski cesti, ki bo odigrala važno vlogo pri sodelovanju in združevanju na gospodarskem in družbenem področju vse treh komun. »ZASAVSKI TEDNIK«, Trbovlje — Uredništvo In uprava: Trbovlje, Trg revolucije ll/II — telefon 80-191 — poštni predal 82 — žiro račun pri SDK v Trbovljah 600-18-606-1 — Naročnina: posamezna številka 20 dinarjev, mesečna 60 dinarjev, trimesečna 180 dinarjev, polletna 360 dinarjev in letna 720 dinarjev — Poštnina: plačana v gotovini. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Stavek, klišeji in tisk CP »Mariborski tisk«, Maribor. Stojan BATIČ: Rudniške sence, lignit (1964) Z razstave revirskih umetnikov v počastitev 40-letni.ee zloma Orjune v Trbovljah. iaiavjki GLASILO SZDL ZASAVJA TEDNIK OB 40-LETNICI ZLOMA ORJUNE ,jgg * 1824 Ta hip me prevzamejo težki občutki. Žal ni več med nami tovarišev, ki so aktivno stali v prvih vrstah takrat, ko smo odbili pohod Orjune na Trbovlje. Dolga je plejada borcev, ki so potem padli v NOV. V tem dejstvu je dokaz o neizčrpnih virih trboveljskega proletariata, ki je dal v zgodovini delavskih bojev nešteto primerov junaštva, dal veliko število borcev, ki so se v boju za delavske pravice nadpovprečno povzpeli. Tisto spomladansko nedeljo se je v Trbovljah odigral dogodek, ki po svoji zgodovinski pomembnosti ni bil pomemben le za trboveljski proletariat. To je bilo v tistem času, ko so začele po prvi svetovni vihri silnemu revolucionarnemu sporu sile popuščati. V neuspeli dvomesečni stavki je delavstvo doživelo težak poraz. Sledili so odpusti in preseljevanje najaktivnejših in najbolj revolucionarnih borcev v Francijo. Oslabljenemu delavskemu gibanju je začela groziti nevarnost fašizma, ki se je takrat porajal v Evropi in tudi pri nas. Začeli smo misliti, kako bi se uprli Orjuni, kako bi reagirali na posamezne izpade, ki jih je Orjuna uprizarjala na delavsko gibanje. Nas vse je prevzela globoka zavest, da je treba postaviti proti fašističnim izzivanjem in pohodom nekaj več kot samo idejno povezanost, da bo treba organizirati analogno polvojaško borbeno organizacijo, ki naj učinkovito odgovori na fašistične provokacije. Za 1. junij, ko je Orjuna napovedala pohod na Trbovlje, je dobila zagorska revolucionarna mladina dolžnost, da pripravi odpor. Tokratno skojevsko pokolenje si je bilo enotno v tem, da je treba dati odpor za vsako ceno. Z nastopi mladincev smo priredili takrat veliko predvolilno zborovanje, na katerem je bilo nekaj tisoč rudarjev. Med množico je bilo razpoloženje deljeno. Medtem ko so bili nekateri oportunistično nastrojeni, je na drugi strani vladala čvrsta odločnost, da je treba odbiti in razbiti pohod Orjune na Trbovlje. Mladini je ob pomoči nekaterih revolucionarnih tovarišev uspelo, da je potegnila množico rudarjev za seboj. Ta množica proletariata je potem na zgodovinskem mestu pri Povšetu presekala cesto, po katerj je prišla Orjuna. V spopadu in naskoku je odbila pohod in fašistično Orjuno razpršila. MIHA MARINKO Revolucionarni flelavshi ra/refl Zasavja na čelu s Komu I nislKno partijo {e I. VI. 1024 zlomil iaSislKno ORHJNO j Ignac in Antonija n sta klonila % Kot žrtev fašistične Orjune Je padel pod streli v Trbovljah tudi Albin Fric pa tudi življenjska zgodba njegovega brata Ignaca, enega izmed obtožencev na procesu v Celju, ko je bil soobtožen organizacije oboroženega napada na Orjuno, je tragična in boleča. Ignac Fric je sodeloval v spopadu. Za 1. junij 1924. je bil sklican zbor Neodvisne delavske partije, posvečen občinskim volitvam, ki naj bi bile 8. j linija. Njegovo ime je bilo tudi prvo na volilnem spisku pa tudi predsedoval je temu zboru. Njegova zgodba pa je krik bolečine... Po Albinovem pogrebu so Ignaca Frica orožniki odpeljali v zapor pa tudi za tem so še prihajali k njegovi ženi Antoniji ih Jo spraševali po možu, češ da je ušel iz zapora — premetavali so stanovanje. Tudi 7. junija so spet prišli in zahtevali, naj zbere vse stvari pokojnega Albina Frica in jih odnese na orožniško postajo. Branila se Je, da ne more nositi, ker Je bila bolna in tudi otrok ni mogla pustiti samih... »Naj nese, kdor hoče!« Orožnik Jo Je sunil s puškinim kopitom v rebra, da se je opotekla in vztrajal pri svojem. Sam Je poklical neko drugo žensko iz hiše in ji zabičal, da mora paziti na otroke, dokler se ona ne vrne. Antonija je bila tako slaba, da se je komaj držala na nogah, a nobena prošnja ni pomagala. Nesti je morala koš z vsemi stvarmi v najhujši vročini v Trbovlje. Počivala je med potjo in se potem tudi s težavo vrnila domov. Tudi hišniki so Jo začeli preganjati iz stanovanja. Po treh mesecih so Jo nasilno preselili v staro barako z enim samim prostorom. Kadar Je deževalo, je teklo v ta zatohli prostor, pohištvo je bilo natrpano, ker ni bilo veliko prostora. Ker ni mogla več vzdržati, Je decembra 1924. odšla k svojim staršem na Siri. Kurjavo je nosila iz nasipa in nekega dne, ko Je spet nesla koš s premogom, je padla in st Izvila nogo. Z muko se Je privlekla domov, kjer je ležala šest tednov brez zdravniške pomoči. NI Imela denarja pa tudi ne ubolnega lista; Antonija je bila zapuščena. Tri mesece Je redno dobivala podporo, prinašal ji Jo je Jože Gorjanc, ki je bil pravi poštenjak Ko pa Je le-ta zbolel, se mu je javil Franc Zagorc, da ji bo on prinašal denar. Kar sam Je podpisal nakaznico, denar pa je porabil zase. Kasneje je povedal, da je bil v nujni potrebi in da njo pač lahko starši preživljajo. Takole pripoveduje naprej Antonija; »Ko se je 'mož vrnil iz zapora 7. februarja 1925, sem komaj ob palici hodila. Zato tudi nisem mogla v Celje na sodno razpravo, šli so pa odborniki Jože Gorjanc, Franc Slapšak in še več drugih. V naslednjih dneh je mož pričel iskati službo pa je ni dobil nikjer. Orožniški načelnik Mislej ga ja nagovarjal, naj gre k njim, da bi jim nosil informacije o svoji stranki. Tega pa ni hotel sprejeti. Nekega dne je tudi mene poklical orožniški načelnik in mi rekel, naj ga kot žena pregovorim, naj stopi v njihovo službo. Rekel je, da služba ni težka pa bomo lahko živeli. Delati mu ne bo treba, ampak bo šel v gostilno, pil kake četrt lijra vina in poslušat o čem se ljudje pogovarjajo...« Cez mesec dni je že prišel izgon iz trboveljske občine za vso Fricovo družino. Tudi njenega očeta Franca Pfeiferja, ki je delal pri rudniku, so odpustili ter mu rekli: »Dokler Frica ne Izženeš Iz rudniškega stanovanja, toliko časa ne boš dobil službe!« Oče je btl pred upokojitvijo, zato so se domenili, da bosta odšla v Krško, kjer je Imel njen oče nekaj malega zemlje in slabo hišico. Takoj naslednjega jutra — to je 25. marca 1925. leta sta od-šla^v Krško, kjer sta tudi vnaprej ostala. Tudi tu so bile na sporedu hišne preiskave Iz tedna v teden — celih deset let. Kjerkoli je Ignac dobil zaposlitev, je delal le kakih 14 dni pa je že oroiuištvo zvedelo zanj in so ga morali odpustiti. Zato je prehodil veliko sveta. 1934. leta je dobil Ignac službo cestarja, .saj pri nobeni preiskavi niso ničesar našli. Ko so kasneje 1941. leta Nemci zasedli Krško, so domačini njenega moža prijavili kot komunista in je bil zaradi tega zaprt 7 dni, nato pa so vso Fricovo družino izselili v nemško taborišče. 1942. leta so Inaca zopet odgnali v policijske zapore v Breslau, kjer je bil zaprt kake tri mesece kot komunist. Vsa ta sumničenja pa niso imela močnih dokazov, zato se je srečno vrnil Iz zapora. 1915. leta pa se je vsa družina vrnila iz Nemčije, Ignac se |g zaposlil. pri rudniku v Trbovljah, kjer je delal vse do upokojitve, a je že kmalu zbolel za. rakom in 28. marca 1951 za vedno zapustil svojo družino. To je njihova življenjska zgodba, ena izmed tistih, ki jih ne smemo pozabiti... Priredil: K. P. 1. JUNIJ občinski praznik Trbovelj . i —ii— 7 n cnnmin na 1 luni $ 1Q74. kiP Na občnem zboru organizacije ZB NOV Trbovlje 19 aprila 1953 — to rej pred enajstimi leti — je bil spre jel predlog za LOMO Trbovlje, da sprejme odlok o proglasitvi 1. junija za občinski praznik Trbovelj v spomin na 1. Junij 1924, ko je b;l v revolucionarnih Trbovljah zadan smrtni udarec porajajočemu se fašizmu. Od 1951 leta naprej praznulejo v Trbovljah občinski praznik nadvse slovesno skupno s proslavljanjem pomembnih delovnih zmag. Ob 18-letnlci ustanovitve OF Slovenije — 1951. leja — pa je Zveza borcev mesta Trbovlje odkrila spomenik žrtvam Orjune. Janez KNEZ: Osvobojeno ozemlje (1962) Z razstave revirskih umetnikov v počastitev 40-letnice zloma Orjune v Trbovljah. 20 let mn je bilo Ol) obeh straneh ceste je bila množica, v zraku pa je bilo čutiti veliko pričakovanje in napetost. Potem je množica vzvalovila. v sebi je skrivala morečo d. Nekdo je zakli- venskegu rodoljuba. Ze v letih pred tem dogodkom je bil član Zveze delavske mladine Jugosla- tesnoho in cal: — Ze gredo! Na ovinku se je prikazala prva skupina orjunašev z zastavo na čelu. Med množico je stal tudi dvajsetletni mladenič Karel; ti trenutki so bili zanj veliko spoznanje. ki' pa so mu dali tudi tragični pečat. Skupina orjunašev pa so ioni pečat, hkupma orj n naje bila čedaljo bliže, takrat so zadoneli kriki: »DOL Z ORJUNO! DOL S FAŠISTI!« Zupanc iz Trbovelj se je pognal prvi v orjunaško zastavo, a je obležal mrtev sredi ceste. Naprej sč Karel ni več spomnil. Stal je sredi največje gneče in streljanja in v tistem hipu ga je zadela krogla v glavo. Na desni strani nosu ga je zadela od strani ter se prebila pri levcin ušesu spet ven. V mlaki krvi je ležalo na cesti mlado telo dvajsetletnega fanta iz Trbovelj... To je bil Karel RAZBORŠEK. ki je ostal pri življenju in danes stanuje na Neži 23 v Trbovljah. V spopadu z Orjuno je izgubil levo oko. Tudi v njem je biln že v mladosti prava, zavest slo- Karel RAZBORšEK vije, ko so se sestajali na ilegal nih sestankih. Ko se je začeli formirati Orjuna, ki je bolela zlomiti revolucionarno delavsko gibanje in prevzgojili mladino. Nato so (udi oni pomagali prešo vzvalovile tudi njihove vrste, prečili razvitje orjunaškegn prapora v Trbovljah. In Orjuna je doživela zlom! Spominja se, da se je znašel v ambulanti, kamor ga je prinesel rudar Marko G tabornik iz Trbovelj. Na operacijski mizi je pred dr. Janezom Janšlerlejem pravkar ležal neki ranjeni orju-naš. Vendar ga je zdravnik takoj pastil in prislopil , h Karlu. Bil je vendar naš človek... Zdaj je rudarski upokojence. 1956. leta pa je po 79-letncm delu v jami doživel nesrečo — poškodoval si je tudi levo nogo. R. P. Politično zgodovinski okvir spopada med komunisti in nacionalisti v Trbovliah 1. junija 1924 Notranje politična napetost med takratnimi slovenskimi strankami, ki se je v tem spopadu stopnjevala do vrhunca, je le še starejšim rodovom bolj medlo znana, mlajšim pa komaj dostopna, saj nas od njenega časa ločijo že 4 desetletja, ne da bi imeli o takratnem dogajanju že kakšne bodisi zgodovinske ali spominske prikaze, iz katerih bi mogli črpati prave predstave o njem._______________________________________________________ Naslednji politično zgodovinski okvir se ne opira na študij virov, ki bi zahtevali dosti časa, marveč zgolj na lastno spo- v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev (SHS ali tudi »Eshaeziji«) s prepovedjo KPJ in komunističnih organizacij sploh že konec leta 1920 (»Obznana«f, silno poostreno s sankcijami zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi sredi leta 1921. Revolucionarno delavsko gibanje pa se je v zmanjšanjem obsegu nadaljevalo in samozavest delavstva v industrijskih središčih ni upadla; gibanje si je kmalu zopet pridobilo legalne možnosti' za nove delavske organizacije, ki so se z razliko od socialnodemokratskih imenovale neodvisne. KBf. .:' ■ ziumje političnega stanja v času pred prvojunijskem spopadom in po njem; omogočila pa mi ga je okolnost, da sem ohranil prepis spominskega prikaza, ki sem ga sestavil leta 1954 ob deseti o.,letnici trboveljskega spopada v kaznilnici v Sremski Mitro-vici kot čtivo za komunistične sozapornike. Iz tega prikaza sem posnel le nekaj najbolj svojskih značilnosti tistega časa, ko so se medstrankarski odnosi pri nas deloma prav močno razlikovali od poznejših, dandanes bolj znanih, in bi zaradi tega lahko pri-šlo do neumevanja ali do krivega umevanja bodisi dogodkov ali izjav obtožencev, prič in zagovornikov ali smisla dokumentov s procesa. __________ Gotovo je dandanes npr. odmev boljševiške revolucije — da najprej začnem z njim — že toliko za nami, da komaj lahko pripišemo bralcu potrebno umevanje, v kolikšni meri je usmerjal takratno delavsko gibanje in opredeljeval tedaj tako razširjeno miselnost revolucionarnega proletarca, ki je v letu 1924 še z le malo zmanjšano vnemo silila na dan v številnih družbenih tresljajih širom po Evropi in dobršnem delu ostalega sveta. Se se ni bil polegel tisti prvotni »revo lucionarni val« po prvi svetovni voj ni, v katerem so množice upale, da boljševiška revolucija ne bo ostala omejena na Rusijo ali Sovjetsko zvezo, čeprav je v vrsti držav reakcija medtem že strla vzpon delavskega gibanja. Na poseben način — s po močjo terorističnih tolp — je bilo to doseženo v Italiji, drugje pa z ukrepi državne oblasti, npr. v Jugoslaviji ali - kakor se je imenovala uradno — Vendar pa se je težišče politične krize v novi državi preneslo drugam: v narodnostno vprašanje. Proti hege-monističnemu sistemu, ki ga je uzakonila centralistična vidovdanska ustava leta 1921, so se elementarno strnile najširše hrvaške in slovenske ljudske množice okrog Radičeve Hr-vatske republikanske seljačke stranke z njenim geslom »hrvaške mirotvorne republike« v federativni državi in okrog klerikalne Slovenske ljudske stranke z njenim geslom slovenske avtonomije v Jugoslaviji. Ob nasprotje med kapitalistično državo in revolucionarnim proletariatom je stopilo v ospredje nasprotje glede na narodnostno ureditev in obliko države. Obe ti dve nasprotji sta ravno v letu 1924 ustvarili silno kritično notranjepolitično stanje v državi. V njem je prvojunijski spopad v Trbovljah pred-stvljal pomemben dogodek zlasti v slovenskem merilu. V slovenskem okviru moramo pri pregledu takratnega političnega stanja izhajati od nasprotja med obema krščanskima strankama, ki se je od nekdanjega liberalno-klerikalnega docela premaknilo k vprašanju centralizma ali avtonomije, »jugoslovanstva« ali slovenstva in hkrati silno priostrilo Nasproti avtonomistični ič, mn -------------! Ob 10-letnici ustanovitve OF (leta 1951) so v Trbovljah odkrili spomenik žrtvam Orjune Slovenski ljudski stranki, ki je bila pri vsem svojem nezmanjšanem klerikalizmu sicer vseskozi krekovsko meščansko-demokratična (šele desetletje pozneje se je odprla potem vse bolj napredujoči klerofašistični preusmeritvi), je stala kot vse bolj klavrna in osovražena podružnica centralizma, od katerega je v svoji politični onemoglosti edinole pričakovala pomoči, liberalna stranka pod' vodstvom »mladoliberalne« dr. Žerjavove skupine, ki se je dokopala tudi do nekih postojank v sicer pretežno tujem velekapitalu in ki je bila čvrsto zvezana z vodjem Srbov na Hrvaškem in takratnim pretendentom za vodilnega politika v centralistično urejeni državi Svetozarom Pribičevičem, hkrati enim izmed pobudnikov ostrega protikomunističnega kurza (nekaj let pozneje se je prelevil v predstavnika meščanske demokracije in v doslednega nasprotnika monarhomilitaristič-ne diktature kralja Aleksandra, v čemer mu pa slovenski liberalci niso sledili). Sele poleg obeh meščanskih taborov sta se uveljavljali v političnem življenju pri nas tudi obe delavski stranki, in sicer v prvi vrsti prepovedana KP, ki je že konec 1921 imela svoje legalno glasilo »Delavske novice« in legalizirane »nedtivisne« sindikate rudarjev, železničarjev in drugo, v letu 1923 pa tudi legalno »Neodvisno delavsko stranko Jugoslavije«, v drugi vrsti pa socialnodemokratska stranka, ki se je začela po odhodu svojih prvih voditeljev v letu 1921 — Antona Kristana v kraljevo službo v Belje, Albina Prepeluha, ki je izven socialističnega okvira formiral posebno avtonomistično skupino, in Etbina Kristana, ki se je vrnil v Združene države Severne Amerike — nezadržno drobiti (od matice z glasilom »Naprej« se je odcepila ljubljanska organizacija z glasilom »Zarja« in mariborska z glasilom »Enakost«). KP je tembolj veljala kot predstavnica slovenskega delavstva, ker v Primorju socialistov sploh ni bilo in je Komunistični partiji Italije pridruženo slovensko delavsko giba- • nje zlasti v Trstu in na Goriškem predstavljalo močan faktor ob liberalnih in klerikalnih narodnjakih in bilo v prvih vrstah protifašističnega odpora (leta 1924 je bil izvoljen v rimski parlament komunist Jože Srebrnič). Odnose med slovenskimi strankami v Jugoslaviji najbolje ilustrira stanje v ljubljanskem občinskem senatu. Pri volitvah leta 1921 so sicer prišli vanj kot najmočnejša stranka liberalci ali »demokrati«, toda vse druge skupine so si združene izvolile najprej narodnosocialističnega in nato socialističnega župana, ki ga pa na prošnje liberalcev beograjska vlada ni potitiila, marveč je raztegnila tudi na slovenska mesta srbski večinski sistem pri občinskih volitvah, po kate- ZASAVSKI TEDNIK rern )e lista i relativno večino glasov dobila absolutno večino odbornikov. Liberalci očitno niso računali z možnostjo enotne volilne liste cpozicio-nalnih slrnnk od klerikalne prek socialistične do komunistične. A ko je nepričakovano prišlo.prav do takšne enotne opozicijske liste, ko- so krščanski socialisti kot predstavniki Slovenske ljudske stranke prav tako kakor socialisti (»Zdrjani«) sprejeli od komunistov predloženi demokratični komunalni program, so se liberalci, ko so nenadoma stali pred tako mogočnim nasprotnim blokom, razcepili tako, da se je »staroliberalno« krilo zvezale z narodnimi socialisti in prepustilo »mladoliberalno« vodstvo gotovemu porazu, a se je pri tem tudi samo uračunalo, kajti pri volitvah decembra 1922 je zmagala »kleroko-munistična« lista »Zveze delovnega ljudstva« z okrog 3500 glasovi nad 3000 glasovi staroliberalcev z narodnimi socialisti in 1800 glasovi mlado-liberalcev. Kolikor bolj se je politični položaj v državi osredotočal okrog vprašanja narodnostne ureditve, toliko bolj so se socialistični in komunistični glasovi pri volitvah omejevali zgolj na organizirane delavce, medlem ko so množice po deželi in po predmestjih naravnost podprle poglavitno opozicijsko stranko, to je, v Sloveniji Slovensko ljudsko stranko, ki je zato pri volitvah v narodno skupščino marca 1923 z absolutno (60%) večino glasov In mandatov poslala nesporna predstavnica slovenskega naroda, medtem ko je liberalni tabor rešil le par man dalov, obe delavski listi'— ena mešana komunistično-socialistična in druga samo socialistična — pa sta pri 12 % glasov ostali brez mandata Samo poznanje teh okvirnih dejstev o medstrankarskih odnosih omogoča pravilno umevanje zapletov in razpletov, ki so nastopili z nadaljnjo zaostritvijo političnega položaja v državi tako s strani opozicije, kakor tudi s strani hegemonističnih političnih sil. Se leta 1923 je odšel v inozemstvo nesporni predstavnik skoraj vseh Hrvatov Stjepan Radič, ki ni priznaval brez hrvaške privolitve sklenjene vidovdanske ustave in je preko evropskega javnega mnenja skušal oslabili hegemonistični režim Jugoslovanska demokratska stranka, ki je sodelovala pri sprejemu vidovdanske ustave, se je začela razhajati v dve krili: Davidovičevo, ki se |e nagibalo k sporazumu Jreb »plemen« — srbskega, hrvaškega in slovenskega — In Pribičevičevo, ki |e odklanjalo sleherno popuščanje radičevskeinu federalizmu in slovensko klerikalne mu avtonomizmu ter priporočalo vla do »močne roke«. To |e bilo Izhodišče za notranjepolitično akcijo »Or ganlzacije jugoslovanskih nacionali stov« ali »Or-Ju-Ne«, ki so jo ustano vlil že leta 1922 nekateri Pnbičevi čevl pristaši v Dalmaciji In nekateri Žerjavovi pristaši v Sloveniji, kjer se ni v ničemer odmaknila od mladolibe ralcev in od Pribičevičeve politične linije. V Sloveniji je »Or-Ju-Na«, kakor je razvidno Iz njenega glasila, tedni ka »Orjuna«, ki je začel izhajati v Ljubljani v začetku 1923. močno na vezovala na narodnjaško iztočilo pro tinemških in prolilaških narodnostnih bojev v preteklosti In na nasprotstvo do klerikalizma do ostankov avstria kantslva, do nemškega razgovarjanja po ulicah In po javnih prostorih v mestih, brž pa je prehajala v izvedbo organizacije po fa.šistovskem zgledu v teroristično udarno silo zoper vse Franc KOPITAR-Silvo; Bilka, monotopija (1%2) Z razstave revirskih umetnikov v počastitev 40-letnice zloma Orjune v Trbovljah. »državi sovražne« življe, zoper vse nasprotnike »integralnega« jugoslovanstva ali »separatiste«, avtonomiste, federaliste, republikance, interna-cionaliste, ki so ji bili vsi skupaj enako zavrženi »defetisti«, in ki jim je pripravljala z enakimi sredstvi enako usodo, kakršno so priredili fašistovski skvudristi »anaclonalnim« socialistom, komunistom in demokratom v sosed nji Italiji. Prvi nastopi terorističnih nacionalistov pri nas sicer niso bili uperjeni proti komunistom ali delavstvu nasploh, vendar je velo Iz njihovega pisanja in govorjenja tako strupeno sovraštvo zoper le domnevno »anacio-nalne« življe, kakršno je bilo dobro znano iz sosednje Italije in od fašističnih gibanj drugje Tudi če komunisti ne bi hoteli biti najbolj udarna sila v boju proti hegemonistlčnemu sistemu, k čemur jih je obvezovalo spoznanje, da ne smejo prepustili narodnostnega vprašanja v državi meščanski opoziciji, so se zaradi neposredne ogroženosti morali postavili po robu pohodom nacionalistov na vojaške vaje skozi delavska predmestja; začeli so s tem odporom v Šiški, kjer je najprej v vrsti spopadov z nacionalisti, ki so morali od nehati, zrasla organizacija »proletarskih akcijskih čet« (PAC), ki le trajala do prvojunijskega spopada v Trbovljah. Do hujšega napada nacionalistov je prišlo septembra 1923, ko v Ljubljani na Delavskem domu (na se danjem Novem trgu) ob rojstvu pre stolonaslednika (poznejšega kralja Petra II.) ni bilo zastave; pridrli so demonstriral in tudi streljat pred ta dom. ne da bi bili vendar spričo znatnega števila delavcev, pripravljenih k obrambi, poskusili vdreti van) Nobe nega dvotoa ni moglo biti, da |e šlo pri n)ih za sistematsko posnemanje metod italijanskih fašistov In da Je bila dolžnost proletarcev v Jugoslaviji bol) krepko kljubovati podobni ne varnosti. V zasavskem premogovnem revirju )e prišlo do hujše zaostritve med delavci In nacionalisti, ko so se ti med veliko rudarsko stavko poleti 1923 dali na razpolago kapitalistične- mu podjetju, za različna dela zgolj iz tako sovražnega prezira do »objestnih« stavkajočih rudarjev; tam je šlo za izrazito malomeščanski odpor do tako narasle delavske samozavesti in strnjenosti, ki je v industrijskem kraju obsojal malomeščansko vrhnjo plast v politično brezpomembnost. Po zlomu rudarske stavke, ki so ga delavci v nekt meri pripisovali tudi na rovaš stavkokaznega ravnanja nacionalistov, in po množični emigraciji v Francijo aktivistov, ki jih Trboveljska premogokopna družba po stavki ni hotela več sprejeti na delo, so nacionalisti v zasavskem revirja začutili neko oseko revolucionarnega gi banja in opozarjali nanjo svoje vodstvo, ki je začelo prirejati v revirju posebne »delavske« shode in na njih razvijati tipično fašistično socialno demagogijoi upalo Je, da si bo z njo pridobilo med delavci pristaše, ki bi jih potem zlorabilo v teroristične na mene nad delavsko večino po zgledu fašistov, ki so nezaposlene oblačili v uniforme in plačevali kot profesionalne napadalce. Nacionalistom pa se Je ves ta napor docela izjalovil; na njihovih shodih so delavci odobravali le izvajanja komunističnih govornikov, ki so izražali iskren gnev proti mogočni premogokopni družbi in z lah koto razkrinkavali čudni nacionali zem teroristov, nastopajočih proti delavcem — komunistom. Tudi v Ljub ljanl so spomladi 1924 priredili nacionalisti »delavski shod« proti brezposelnosti, na katerem so udarjali po tujih delavcih, ki otjjedajo kruh do mačim, In po Zidih, češ da bogatijo namesto domačinov; malo uspeli shod so motili komunisti, ki so na njem najprej tvdi prišli nekoliko do bese de, potem pa so ga demonstrativno zapustili. V Trbovljah sklicani »delavski shod« sploh ni hotel poslušati nacionalističnega govornika, ampak le popularnega komunističnega »gro movnika« Alojza Sedeja fkl je bil julija 1924 obsojen pred celjskim sodiščem na 13 mesecev ječe). In vendar je »OtJuNa« napovedala veliko razvitje prapora svoje trboveljske podružnice, ki dotlej še ni pridobila nobenih delavskih članov, najprej za — 1. maj 1924, kar je pomenilo najhujše mogoče izzivanje; spričo tega se je takoj pojavila neizbežnost spopada, ki pa se ni zmanjšala niti potem, ko so nacionalisti preložili svoje razvitje prapora, sprejeto v vednost kot kazensko ekspedicijo, na J. junij. Slovensko revolucionarno delavsko gibanje se je v obdobju Neodvisne delavske stranke Jugoslavije silno okrepilo, medtem ko se je razsulo med socialisti naravnost katastrofalno stopnjevalo. Leta 1924 ni bilo skupnih prvomajskih proslav v znamenju »enotne delavske fronte« ln so se komunističnih shodov udeležile večtisočglave množice (v Ljubljani nad 2000, v Trbovljah okrog 5000), socialističnih shodov — če ne štejemo njihove trdnjave v Mariboru — pa le po nekaj stotin. Umljivo Je narasla akcijska volja v »proletarskih akcijskih četah«, da ne morejo prekrižanih rok sprejeti pohoda oboroženih nacionalistov v »rdeče gnezdo« sredi Slovenije, k akciji pa je navajal ludi ves politični razvoj od spomladi 1924. Predvsem je omeniti okolnost, da se je Stjepan Radič, ki v Zahodni Evropi ni našel prave zaslombe, odločil za potezo, s katero Je hotel za-strašiti beograjske centraliste, namreč za obisk v Moskvi ln pridružitev hr-vatske republikanske seljačke stranke k 1.1. Rdeči kmečki Internacionali, kar je v teku maja 1924 tudi Izvedel. Takrat so se končno odkrito razcepili Davidovlčevl srbski demokrati in Priblčevlčevi srbsko-hrvatsko-sloven-ski »demokrati«, ki so kot »samostojna stranka« stopili v dotedanjo sarao-radikalsko vlado ter Jo spremenili v vlado P-P, to Je Pašiča ln Pribičeviča, nato so Radičevskl poslanci začeli prvič prihajati v beograjsko narodno skupščino, da bi tam podprli opozicijski blok, ki so ga sestavljali Davido-vič, Korošec in Spaho v prizadevanju, da bi zrušili P-P vlado In njene načrte, da bi * »močno roko« spravila opozicijo v defenzivo. V tem naelektrlziranem ozračju je pohod nacionalistov iz vse Slovenije in iz dela Hrvaške v Trbovlje 1. junija 1924 zadel ob odpor delavcev, ki se niso hoteli pustiti terorizirati... Nujno pa je treba očrtati vsaj v skopih besedah politični razplet po trboveljskem spopadu, ki vsekakor ni ustrezal pričakovanjem komunistov, kolikor so pri njih določelia pričakovanja sploh bila. Se istega 1. junija zvečer so po vrnitvi iz Trbovelj izvedli nacionalisti v Ljubljani večurne protikomunistične demonstracije (z demoliranjem stanovanja enega vidnejših voditeljev Neodvisne delavske stranke dr. Milana Lemeža) in tako začeli ero hujšega terorja Naslednji dan so listi objavili o spopadu le izkrivljena poročila »Or-Ju-Ne« in patrulje nacionalistov so po vsem mestu izsiljevale iazobešanje žalnih zastav (z izjemo Delavskega doma, ki ga kljub pret- Mladina je bila vselej Partij najbl žja. Udeležena pri mnogi,h akcijah, ki jih je organizirala Partija v boju za pravica delavstva, se je zbirala v organizaciji SKOJ, ki je nb strani ilegalne Partije skrbela za samostojno izvrševanje niene naloge. U. KONGRES KPS njam niso naskočili). Šele po velikanskem pogrebu treh v Trbovljah padlih nacionalistov 4. junija, je prinesel klerikalni dnevnik »Slovenec« svoje poročilo z nepotvorjenimi podatki o spopadu in razkril umor zajetega talca Franca Fakina iz Zagorja Nacionalistični tisk je obdolžil ko muniste, češ da so oni ubili Fakina, in sicer zato, ker da je nacionalistom razkril, kako 'so z denarjem pridobivali delavce za udeležbo v spopadu z »Or-Ju-No«. Glasilo Neodvisne de lavske stranke, tednik »Glas svobode«, ni moglo več iziti, ker se ga ni upala tiskati nobena tiskarna zaradi pretnje nacionalistov, da jo takoj poženejo v zrak, če bi se tega lotila. Samo kot zasilni in le enkratni nadomestek za zatrti slovenski legalni komunistični tisk je prišla bratska zagrebška »Borba« s slovensko stranjo; o kakšni pripravljenosti KP, da bi skušala obdržati stik z množicami z ilegalnim tiskom, ni bilo govora. Jako se je nujno vsa kampanja proti »Or-Ju-Ni« po 1. juniju osredotočila v tisku slovenske -ljudske stranke, zlasti v njenem dnevniku »Slovencu«, ki mu vse nacionalistično teroriziranje kolporterjev ni prav nič škodilo, kajti najširše ljudske množice na podeželju in po mestih so se strnjeno usmerile proti terorističnemu »odredu« osovraženega hegemonističnega režima. V Ljubljani so se nadaljevali spopadi delavcev z nacionalisti vse do nove »Obznane« z dne 12. julija 1924, ko je- notranji minister razpustil Neodvisno delavsko stranko in Neodvisne sindikate. Medtem ko so takoj po 1/juniju aretirali poleg le nekaj Ljubljančanov v zasavskem premogovnem revirju številne mladince, ki so bili na sumu, da so se udeležili spopada v Trbovljah, so prišli tedaj v zapore še številni, zlasti skoraj vsi vodilni funkcionarji Neodvisne delavske stranke v Ljubljani in v, mnogih drugih krajih, tako da je bilo komunističnih aretirancev na področju Slovenije več sto. Tudi ko je nekaj tednov za tem P-P vlado zamenjala vlada dotedanje opozicije bloka Davidovič-Korošec-Spaho, so ostali komunisti v zaporih še tedne in tedne preden so jih izpustili, toda z izjemo »prvojunijske« skupine v Celju. V iste celjske zapore pa so privedli še nacionalistične aretirance zaradi 1. junija, osumljene umora Franca Fakina in požiga Rudarskega doma; kakor hitro »Or-Ju-Na« ni imela več vlade za svojim hrbtom, so na mah prenehale njene parade in ves njen teror. Brž ko je Davidovičeva vlada v nekaj mesecih izvedla »pomirjenje« v državi, jo je zamenjala druga vlada P-P, ki je imela nalogo izvesti nove parlamentarne volitve in spraviti na kolena Radičevo Hrvatsko republikansko seljačko stranko. »Or-Ju-Na« je bila medtem tako oslabljena, da ni več mogla igrati prej zamišljene in Janez KNEZ: Ostanki ceste, olje (1963) Z razstave revirskih umetnikov v počastitev 40-letnice zloma Orjune v Trbovljah zlasti s 1. junijem začete teroristične vloge. Ni ji pomagala okolnost, da je nova vlada takoj >po izvedenem celj-skejn procesu zoper komunistične obtožence izpustila vse, zaradi prvoju-nijskih dogodkov v Trbovljah zaprte nacionaliste, proti katerim je proces »abolirala« s kraljevim odlokom. Za zaključek vse notranjepolitične akcije »Or-Ju-Ne« v Sloveniji mora-, mo imeti razbitje Koroščevega volilnega shoda v Ljubljani pred skupščinskimi volitvami v februarju 1925; rezultat tega razbitja in vse te libe-rale politike je bila edinstvena zmaga dr. Antona Korošca (s 4366 glasovi) v tradicionalno liberalni Ljubljani, kajti v odporu proti izmaličenemu neslovenskemu narodnostnemu nazoru in proti fašistovskim metodam njegovih najbolj vnetih izpovedovalcev, so se pridružili klerikalcem (ki so pri prejšnjih volitvah dobili v Ljubljani 2.814 glasov), poleg Volivcev iz delavskih predmestij tudi ne tako maloštevilni svobodomiselni intelektual- ci zaradi »polarizacije«; če ne volimo dr. Korošca, zmaga eksponent P-P režima, predstavnik večjega zla! ^ KP iz vse politične bitke navzile okolnosti, da je bil njen delež v obdobju nacionalističnega nasilja največji, ni izšla okrepljena. Bržčas noben modrec ne bo mogel izračunati takšne politične taktike, s pomočjo katere bi se KP mogla v takratnih okolnosti spraviti v ospredje. Velike dovčerajšnje revolucionarne nade so začele veneti in so zvenele še bolj, ko je v letu 1924 prišlo do sporazuma med radičevci, ki so se odrekli republikanskemu programu, in radikali. Posledica takšnega razpleta je bila v Sloveniji silno globoka kriza KP, s katero je njeno dotedanje vodstvo ICiril Štukelj, Alojz Sedej in drugil začelo ravnati kot z zgolj eno izmed socialističnih skupin brez specifične ga revolucionarnega poslanstva, ne da bi jo bilo vendarle mogoče »likvidirati«. Doktor Dušan Kermavner na odpor. Zbirali so se v Toplicah v gostilni »Pri Kovaču«. Kdorkoli je dobil kje kak star revolver, je prišel do Ivana. »Ga bom že popravil,« je bil njegov odgovor. Lgpo število orožja je popravil za proletarske akcijske čete. Nekega dne se je oglasil k nje- Zdaj že ?1-Ietni Ivan BOŽJAK iz Zagorja je bil kmečki sin, ki so ga dali učit za kovača. Ko se je izučil, je 1909. leta krenil po svetu. Po vrnitvi je potem, ko je delal v rudniku, odslužil vojake in srečno prebil I. svetovno voj-no, se je približalo tudi leto 1921: začel je pot slovenskega komunista. Za komunizem so ga navdušili Zagorjani: Jože Marn (padel v partizanih), njegov brat Lojze Marn in Franc Zaman (oba živita nekje v Rusiji) ter Franc Farčnik. V tem je IVan videl svojo pravo pot; skupno z ostalimi je sodeloval pri vseh volitvah, propagandnih dejavnjstih; 1, maja so postavljali slavoloke. Zandnrji so sicer zahtevali, da je treba odstraniti »vse, kar je rdečega« pa so rdeče trakove zamešali med vejevje, kadar je šla mirno patrulja. Ze tega leta je postni Ivan član komunistične stranke, zato ni čudno, da ga najdemo spet v stavkovnem odboru v rudarski stavki leta 1923, ko so ga nato skupno z ostalimi aretirali in odgnali v celjske zapore, kjer je »odsedel« 42 dni, nato pa so jih izpustili. Po vrnitvi domov je bil brez zaposlitve. Približal se je tudi čas črnih or-junaških uniform, ki so hotele postati ob svoji fašistični dejavnosti »gospodje«. Zato so v Zagorju organizirali proletarske akcijske čete in se pripravljali Ivan BOŽJAK mu tudi Miha Marinko in Ivan mu je napravil palico, s katero je lahko tudi ustrelil. Ta njegov edinstven izdelek je celo našel svoje mesto v muzeju. Uporabil je cev vojaške puške, ki jo je črno pobarval, pri držaju je bil skrit sprožilec, v cevi oziroma palici pa je bil 9-milimctrski naboj avstrijskih repetirk. Tako je bila palica hkrati tudi puška z enim nabojem. Tistega t. junija Je zgodaj zjutraj zagorska skupina, v kateri je bil tudi Ivan, krenila proti Trbovljam, v Potoški vasi pa so poklicali še Franca Fakina. Potem, ko se je vnelo streljanje, so se porazgubili na vse kraje in ko jo je (zaradi izgovora) prima-hal v Zagorje s staro harmoniko, je --krepko »potegnil« žandarje, da je bil v hribih pri nekem kmetu — ni pa še vedel, da Franca Fakina ne bo nikoli več med njimi. R.P. Siračuii z orjunaši v Trbovlfah Mnogo let je že od tega, kar se je komunistično delavstvo z orožjem v roki zoperstavilo pohodu fašistične Orjune na rd*eče Trbovlje. Spopad v Trbovljah je fašizem razkrinkal, pri slovenskem in hrvaškem ljudstvu ter v ostalih pokrajinah pa je izzval masoven odpor in aktivnost. Na kratko — fašizem je želel nevihto, doživel pa je poraz. Prvega junija 1924. leta sem bil sam v Trbovljah in sem ta oboroženi spopad neposredno opazoval Še več. prisostvoval sem mu kot član Pokrajinskega komiteja Komunistične partije Jugoslavije za Slovenijo. V naših komunističnih vrstah je bila nevarnost fašizma zelo hitro in pravilno ocenjena. Ko smo čitali ita lijansko poročilo in poslušali žive priče, ki so prihajale iz Julijske Krajine, smo si dobro zapomnili, kaj vse delajo fašisti. Spremljali smo tudi pisanje tržaškega »Dela«, glasnika slovenskih komunistov Slovenskega Primorja, kjer so bile podrobno opisane političnem in na propagandnem področju.-Proti fašizmu je pisala »Proletarska mladina«, prvi glasnik slovenske delavske mladine, ki je pričela po odločitvi kongresa SKOJ izhajati 1. decembta 1922. leta. O tem smo poročali tudi v dopisih, ki smo jih pošiljali v Trst in ki jih je objavljalo »Delo«. Komunisti v Jugoslaviji in Julijski Krajini so se znašli na isti fronti in so tovariško pomagali eden drugemu, ne glede na mejo in na umetne ovire. Kot povsod v svetu je tudi jugoslovanskemu fašizmu botroval nacionalizem. Da bi prikrile svoj resnični Sprevod Orjune na poti proti Trbovljam. mnoge slavne bitke v Trstu, Marezi-gih in Solkanu. Občudovali smo junaštvo delavcev in kmetov Julijske Krajine, ki so odbijali fašistične napade. Istočasno pa smo se ob njih tudi učili. Cim pa se je leta 1922 pri nas pojavila »Organizacija jugoslo vanskih nacionalistov« ali skrajšano Orjuna, smo takoj uvideli, da je to poskus prenesti k nam metode in cilje italijanskega fašizma. Gledali smo prve orjunaške marše, poslušali smo njihove govore, čitali njihov časopis, ker — ptice poznamo po glasu, še bolje pa po krempljih. Ugotovili smo. da govore po tuje, čeprav s slovenskimi besedami in da so naši sovražniki, čeprav se na vso moč zavzemajo za »nacijo«. Opozorila in nauki iz Julijske Krajne niso bila zaman. Hvala našim prijateljem iz Primerjal 2e v avgustu 1922. leta so na kongresu Zveze komunistične mladine Jugoslavije, kt je bil v Ljubljani, slovenski delegati predlagali, da bi osnovali delavsko samoobrambo proti fašistični nevarnosti. Ta predlog so tudi osvojili. Borba proti fašizmu se je pričela na značaj, so fašistične organizacije i, koriščevale nacionalne težnje in na cionalistične zablode. V Jugoslaviji so se od 1922. do 1923. leta pojavile razne fašistične organizacije: Srnao (Srbska nacionalistična mladina), Hanao (Hrvaška nacionalistična mladina) in druge. Med njimi se je najbolj okrepila Orjuna. Uživala je pomoč dvora, generalnega štaba in velikih kapitalistov. Hitro se je oboroževala in že v oktobru 1922. leta — istega meseca, ko je Mussolini prišel na oblast — je mobilizirala svoje oborožene čete po vsej Jugoslaviji in obvestila vlado, da je pripravljena na »akcijo«. Leta 1923 je Orjuna resno »napredovala«. Razvila je širokopotezno agitacijo, istočasno pa se je posluževala tudi terorističnih metod. Prišlo je do prve preiiive krvi. Orjunaši so napadli delavske domove in ustanove in ovirali kmečke prireditve. Spregovorile so bombe in revolverji. Orjuna svojih namer ni prikrivala Njen zagrebški časopis je napadal prav vse, kar Je bilo v opoziciji do Septembra 1923. leta ]e tudi slovenski časopis »Orjuna« pisal, da je Orjuna teroristična organizacija, ki ne misli, tia bo karkoli dosegla s kitaro in z gumijastimi kroglicami na volitvah, ampak samo s pomočjo terorja, to je z revolverjem in bombo. Po drugi strani pa je Orjuna po vzoru italijanskih in nemških fašistov poskušala uporabiti tudi«socialnn demagogijo: da bi prodrla med delavstvo, je začela ustanavljati t. i. »delavske Orjune«. To so še posebno izvajali v rudarskih revirjih ob koncu 1923. Jn v začetku 1924. leta po porazu delavcev v velikem štrajku 1923 leta, ki mu je doprinesla tudi Orjuna s svojimi stavkokazi v korist Trbo veljske premogokopne družbe. Jugoslovanski fašizem je postajal v resnici nevaren. Propagandi proti fašizmu je morala slediti resnična obramba delavstva. Orjunaši so izzivalno obkoljevali Delavski dom v Ljubljani, iskali so pretepe po ulicah v Šiški... in naleteli na odpor! S pomočjo Zveze komunistične mladine je Partija v aprilu 1923. leta organizirala delavske obrambne odrede, ki so se imenovali proletarske akcijske čete ali skrajšano PAC. Delovati so morale ilegalno, vanje so se vključevali komunisti, mladinci in delavci, ki niso bili člani KPJ. Vodi 10 ljudi so se združevali v majhne »pokretne« brigade po poedinih okrajih ali okrožjih: Brigadam je načelovalo posebno vodstvo, ki si je nadelo ime Vrhovna komanda. Organizator teh čet in njihov vrhovni komanda! je bil Franjo Vulč, znan pod psevdonimom Vlado Čete so bile v glavnem oborožene s hladnim orožjem — z bokserji, palicami in pendreki; imeli so tudi dolo čeno število revolverjev z zelo ome jeno količino streliva. Urili so se skrivaj po gozdovih in poljih, javno pa kot redarji na delavskih zborovanjih, zabavah in predstavah. Disciplina je bila vzorna. Tako so na pri "r člani PAC po napornem dnev Lepak za mladinski shod 25. junija 1924 v Trbovljah nem delu odšli v Delavski dom, kjer so dežurali vso noč. Orjunaši so občutili moč odpora, saj Delavskega doma v Ljubljani kljub številnim poskusom niso mogli obvladati, niti niso mogli prodreti v njegove prostore. Prav tako pa je bilo tudi v drugih delavskih centrih. Legalni partijski list »Glas svobode« je sistematično in vztrajno tolmačil fašistično nevarnost in vodil boi bo proti njej. Politično delo in obramba s pomočjo prvih. vojaških formacij slovenskega delavstva sta zagotavljala uspeh. V planih reakcije je bila' Orjuni namenjena posebna vloga udarne pesti proti Komunistični partiji. Ta akcija bi morala biti istočasno tudi signal za začetek splošne hajke proti KPJ. Orjuna je sprejela to asocialno dolžnost in se zato odločila izvesti svoj pohod na rdeče Trbovlje na dan 1. junija 1924. leta. Pod izgovorom, da bo na svečanostih v Trbovljah razvila svojo zastavo, je Orjuna pripravljala obsežno akcijo in zbirala moči po vsej državi, da bi udarila na znano trdnjavo komunizma To je predstavljalo politično izzivanje jugoslovanskega delavskega razreda. Fašizem je,drzno naznanil, da se priprav- , oo režima Zahteval je likvidacijo »pro-tidržavnih elementov« in odkrito pisal: »Kri mora teči po celi Jugosla vlji« Gesla, na kateri je prišlo pred 40-leli do oboroženega spopada med delavstvom zasavskih revirjev in fašistično Orjuno. s. 8kin * Fr)c \ * o«Hg ;j. - -j i , » .i , a.. ... ■». VJF *% . *8* feMsUtrm«# neradi v fi Orjunaši so med spopadom ujeli Franca Fakina, rudar:a iz Zagorja, ga odpeljali v Zgornje Trbovlje, kjer so ga imeli zvezanega med slovesnostjo ter ga pretepali in pljuvali nanj. Po hudem mučenju in zasramovaiju so Fakina odpeljali v kamnolom in ga tam ustrelili. ©O lja na pohod. Delavstvo s Komunistič no partijo kot avantgardo je to iz zivanje sprejelo. Za našo Partijo je bila v tem tre nutku odločujoča pripravljenost poli ličnega odpora proti fašističnemu po hodu na Trbovlje. Ker je bil ta pohod najavljen približno mesec dni in pol prej, je bilo dovolj časa za agitacijo in za mobiliziranje delavskega ljud stva. Danes lahko tečemo, da je bila ta naloga^ izpoln-ena Vse prvomajske proslave 1924 leta, ves naš tisk in vsa naša vsakodnevna majhna in ne-upadljiva praktična dejavnost, vse je bilo usmerjeno v odpor Orjuni. Po-lgg ilegalne Komunistične partije je udarni mesec. Takoj po masovni in zelo borbeni proslavi 1. maja so se vrstili zbori: 18. maja zbor Neodvisne delavske partije in zabava »Vesne«, J5. maja zbor delavske mladine in 1. junija ponovno zbor Neodvisne delavske partije, posvečen občinskim volitvam, ki naj bi bile 8. junija. Skoraj ves mesec sem bil sam v Trbovljah, Zagorju in Hrastniku. Vsak dan sem se sestajal s člani Komunistične partye in mladinci v prostorih delavskih organizacij ali pa v bližnjih gozdičih. Najtemeljiteje smo se pripravljali na mladinski zbor v Trbovljah. Letake za ta zbor; ki smo jih v 2003 primerk-ih dobili iz ljubljanske tiskarne, smo 'skrbno, od roke do roke, širili po celem revirju in jih lepili na javnih mestih. Na dogovorjeni dan, 25. maja, so se zbrali mnogoštevilni mladinci in mladinke iz vseh treh rudarskih revirjev. Celo Trbovlje so prebudili s petjem pesmi »Varšavjan-ka«, »Bandiera rossa« in drugih, z rdečimi zastavami in z govori na zboru. Klic mladine. »Borba proti fašiz'-mu, zob za zob!« — je glasno odjeknil med rudarji in ustv.aril borbeno razpoloženje teden dni pred prihodom orjunašev. Prav zato tudi ni čudno, da so pozneje.^ žandarji in sodniki vneto napadali nas, udeležence in govornike na mladinskem.zboru, ki je bil proglašen za »enega največjih hujskaških zborov v poslednjih treh letih«, zaradi česar je treba »pričakovati porast komunističnega gibanja«. Političnim pripravam je bilo. treba pomagati tudi z resnično obrambo, z vojaškim odporom. Pokrajinski komite Komunistične partije v Ljubljani je odločil da se je treba z orožjem upreti pohodu Oijune na rdeče Trbovlje. V ta namen je bil odrejen pododbor treh članov Pokrajinskega komiteja: Jakoba Zorge, Ivana Baznika in mene. Za vse nas je odlgčitev Partije predstavljala zakon. Te naloge smo se takoj oprijeli. Nobene ovire nismo priznavali. Na razpolago so nam bile proletarske akcijske čete. Četudi je organizator in komandant teh čet Franjo Vulč-Vlado še v septembru 1923v leta odpotoval na šolanje v Sovjetsko zvezo in čeprav čete niso bile tako močne, kot v poletju in jeseni 1923» leta, so vendar predstavljale zanesljivo podporo in dobile nalogo, da y pripravijo na pot v Trbovlje, trbo- akrat obstajala tudi legalna Nečd zisna delavska partija Jugoslavije in azen ilegalnega SKOJ še legalna" Zveza delavske mladine Za okrepitev lelavskih vrst so bile izkoriščene vse nežnosti teh organizacij. Prav take m nam pomagali Neodvisni sindika I, ki so tudi bili pod našim vplivom Posebno energična dejavnost se je azvila v rudarskih revirjih V Trbovljah je bil mesec maj naravnost veljska če(a pa, da kompletno sodeluje v, akciji. • ... Zelo nas je skrbela preskrba z orož-jem; orožja »je bilo malo, komaj tretjina borcev je iniela stare revolverje z želo malo streliva. Potrebna popravila orožja je vršil naš kovač v Zagorju Ivan Bož jak Kljub vsem naporom nismo mogli dobiti v naš skromni arzenal več orožja kol samo tri ročne bombe. Ce bi bili naši bor- ci tako opremljeni kot orjunaši, ki so vsi po vrsti imeli moderne pištole in streliva na pretek, bi bil odnos po moči,.bistveno drugačen. Kljub pomanjkanju orožja svojega plana nismo menjali, ker smo smatrali, da je odločujoča politična stran' akcije, ne pa vojaška. Plan odpora je počasi dozorel. Orjunaši so nameravali priti v Trbovlje iz dveh strani: iz Ljubljane in iz Zidanega mosta. Zbrali naj bi se na železniški postaji in potem odšli po cesti v središče Trbovelj, še prej pa bi šli skozi delavsko naselje. Tu, v delavskem naselju, jim je treba torej po planu zapreti pot in jih zaustaviti, če pa si bodo poskušali z orožjem v roki nasilno izsiliti prehod, jim je treba prav tako odgovoriti z orožjem. Zapiranje ceste so morale izvršiti akcijske čete. V pomoč Trbovljam naj bi prišli borci iz Ljubljane, Zagorja in Hrastnika. Odrejeno je bilo, koliko borcev bo prišlo, po kateri poti na mestu, ki ga bomo odredili. Tako smo čas spopada z Orjuno diktirali mi, ne pa nasprotnik. Za kraj in čas spopada smo vedeli že nekaj dni prej, nasprotnik pa tega ni vedel V tem je bila naša prednost! Za nas je bil kraj spopada primeren tudi z drugih gledišč. V tem sektorju se je cesta zoževala in se vila med hišami vzdolž kamnitih in lesenih ograj Orjunaši so po cesti morali vpasti v zasedo, iz katere so imeli svobodno pot edino nazaj. Za naše skromne čete pa je bila ozka cesta za obrambo mnogo primernejša. Za nami se je cesta razširila v majhen trg, od koder bi se lahko umaknili v tri smeri, obstajal pa je tudi četrti izhod za umik — v smeri Rudarskega doma in naprej v naselje. Ta izhod se je nahajal takoj za linijo, ki so jo na cesti zasedle naše čete. Z lastnim umikom smo morali računati iz več razlogov, od katerih bom omenil samo dva. Prvič: bili V spopadu l Orjuno so bili ranjeni bojevniki proletarskih akcijskih tet Karel Razboršek iz Trbovelj ter Mirko VVeinber^er, Ludvik Fain in Ivan Hlebec iz Zagorja ob Savi. in kje naj bi se zbrali. Po teh navodilih je določen del Ljubljančanov že na predvečer 1. junija odpotoval v Zagorje in od tam peš v Trbovlje. Drugi del Ljubljančanov je prišel v Trbovlje s prvim jutranjim vlakom — preden so dopotovali orjunaši. Tovariši iz Zagorja in Hrastnika so morali v manjših skupinah in po raznih poteh peš preko hriba čimptej prispeti na cilj Akcijskih čpt za zapiranje ceste je bilo malo. Zato je bilo treba ogromne mase, ki naj bi ustavila kolone orjunašev, ki bi jih lahko prišlo tudi nekaj sto in to z orožjem. Kako naj bi konkretno izvedli to nalogo? Za 1. junij smo poskušali sklicati v Trbov-' ljah zbor. Zakaj ne bi sklicali volil-cev, ko pa so občinske volitve pred vrati? Odgovarjajoč predlog smo postali sreskemu načelstvu v Laško. Predpostavljali smo že, kaj nam bodo odgovorili. Toda, čudo, zbor so nam odobrili. S tem je bilo rešeno vprašanje zbiranja. Navodilo se je glasilo: Vsi na zbor pred Rudarski dom! Oblast nam je sama »pomagala« in legalizirala zbiranje. To potezo oblasti smo si tako razložili: v vsakem drugem slučaju bi oblast naš zbor prav gotovo prepovedala in s tem poskušala preprečiti morebitne incidente. Tokrat to vsekakor ni bilo narejeno po višjem ukazu. Zaključek je bil jasen: oblast ne cijskih čet bodo morali zapTeti cesto smo slabo oboroženi, in drugič, kar je bilo še važnejše, morali sim) upoštevati tudi vlogo žandarmerije, ki bo prav gotovo nastopila proti nam, ne pa proti Orjuni. Zato pa smo .morali Čete so dobile navodila po predvidenem planu Razen tega so vsi tovariši iz PAC dobili tudi posebne direktive, kako se naj obnašajo po opravljeni' akciji: ne smejo dovoliti, da bi padli v roke žandarjem; z mesta borbe se je treba takoj umakniti desno in levo od glavne doline na poti, ki preko hriba in skozi gozdiče vodijo v Zagorje in Hrastnik; napotili se morajo domov in orožje skritir v nobenem slučaju ne smejo priznavati udeležbe v oboroženem spopadu; prav tako ne smejo priznati svojega pripadanja ilegalnim organizacijam. Kolikor ne bi mogli prikriti svoje prisotnosti v Trbovljah, bi m&ali v slučaju aretacije ali zasliševanja odgovoriti: »Da, bil sem na zboru v Trbovljah.« Pričakovali smo, da.ibo oblast za spopad obdolžila nas komuniste In mladince in zato smo že vnaprej mislili na položaj,, ki bo nastal naslednji dan po 1. juniju. Hoteli smo ohraniti naše kadre in v žandarmeiijskih pisarnah in sodniških dvoranah zmagoslavno zaključiti svojo atelje Pozneje smO ta cilj popolnoma do- preprečuje zbiranja delavstva, noče segli. Tako je prišel 1. junij 1924 Bil . 1., ^ 4; t cnn_ • . 1_____•< ___________U------- razdvajati nasprotnikov, ker želi spo pad in pomaga pri izzivanju fašistov. Situacija je postajala vse resnejša. Sedaj si je bilo treba zagotoviti prednosti, ki so se nam nudile z zborom pred Rudarskim domom "Zbor bi se moral končati ravno pri prihodu orjunaške povorke v okolico Rpdar-skega doma. Borci proletarskih ak- je lep nedeljski' dan. Orjunaši so se z vlakom pripeljali na železniško postajo v Trbovlje. Prišli so iz vseh O o krajev Slovenije! največ pa jih je bilo iz Ljubljane. Pridružili so se jim še mnogoštevilni gostje iz Zagreba, Beograda in Splita. Med njimi je bil tudi znani fašistični izzivalec Andželovič. V povorki, ki je štela nekaj Sto ljudi, so šli z železniške postaje po cesti proti Trbovljam. V tem času je trboveljsko delavstvo zborovalo pred Rudarskim domom. Zboru je prisostvovalo približno 500 delavcev. Predsedoval mu je rudar Ignac Fric, glavni govornik pa je bil Slavko Klinc, študent iz Ljubljane in znan komunistični delavec. Drugi govornik je bil trboveljski rudar Albin Erjavec, spo soben mladinec. Cim so zaslišali godbo iz orjunaške povorke, so zbor zaključili in borci so zaprli cesto, nedaleč od Rudarskega doma. Nadaljnji dogodki so se razvijali tako rekoč po lastni logiki in nezadržno. Ulica je bila polna ljudi, prav tako pa tudi trg, kamor se je vila cesta. Balkoni in okna rudarskih hiš so bili polnj ljudi. Pred linijo pa, ki jo je zavzelo 60 do 70 borcev, ni bilo nikogar, ulica je bila prazna. S spodnjega južnega konca se je pojavila fašistična kolona Najprej je korakala godba Dravske divizijske oblasti. Takoj, ko so na ulici zagle dali črno maso. so godbeniki utihnili Izglodalo je, kakor da se je čas ustavil Končno so se zastavonoše povsem približali Telesa so se našla prsi ob prsi. Tedaj se je iz prve vrste delavcev izprožila žuljava roka zidarja Jožeta Zupanca iz Trbovelj, zgrabila kopje orjunaške zastave, ga naglo potegnila k sebi in s pomočjo druge roke prelomila z močnim udarcem preko kolen. V tišini je odjeknilo lomljenje lesa V tem trenutku so se zaustavile uniformirane kreature zastavonošev in kot po komandi izvlekle iz žepov pištole. Molče so jih uperili na Zupanca in istočasno, kot avtomati, ustrelili nanj. Strel je presekal zrak in Zupanc se je smrtno zadet zgrudil na zemljo. Vse to se je zgodilo bliskoma. Streli so razbesneli ljudstvo. V tem trenutku se je razvila bitka. Borci PAČ so nasprotnika napadli z noži. Fašisti so streljali Naši borci so zavzeli položaje poleg hiš, za ograjo in odgovorili s streli iz revolverjev. Med obema taboroma je na cesti nastal prazen prostor, kjer so ležali mrtvi. Ko pa sta eksplodirali tudi dve ročni bombi, ki smo ju vrgli med orjuna-še, — so se ti umaknili. Vendar je bila rezerva streliva rdečjh borcev izčrpana Moralo je priti do umika, kot je bilo tudi predvideno. Cesta je bila v hipu izpraznjena. Tedaj pa so na poprišče stopili iz zasede žandarji, da bi »v imenu za- Siovenska priloga „Borbe* :>*>**< *** x- X-y< Av*: »x>»» ■>*: : wx< > • ***' Franc Fakin Albin Fritz Jakob Ocepek Iv&nJRozin« 4-tebii rejenček St * *■> ■>■»>-«■! *#**. «• >> "♦kr* *♦ M*x /#* <.^x*kz **»«.>***. **««•*< fefe*« w *«*» **-( ^.«MW «00«. »< **«• >y.*1»sx X-> *t w . »*C** .. ......Mlin »nActv*..-. M >hN» 4* Mk ******> mdto ittttSm *»<•> X k Vx »» *«*-*«* ">* *«*•*«* *■> >*•** < *>.-»:». *■*«•<* t Sia»a jwSlm irtvvm tvaktije-j Neodvtena Delarsk* Street* jttgo*f#vij» Zreš* Redaretth Dekrver Netni Strokovnih Orp»niiv»cij Oborožen napad Orjuue na rudarje Hazjarjeni od spopada so orjunaši pod zaščito orožnikov^ izvajali nasilja nad delavstvom ter obkolili Rudarski dom, središče zasavskih komunistov, ga znotraj demolirali, polili s petrolejem in ga zažgali ter ga nekaj časa stražili, da se ni dalo gasiti. Zgorel je skoraj ves inventar sindikalne organizacije, gorele so tudi knjige — med njimi Mileta Klopčiča »Plamteči okovi«, ki je izšla nekaj mesecev prej s posvetilom V. 1. Leninu. Iz mase je odjeknilo: »Dol s fašisti, smrt orjunašent, živele rdeče Trbovlje!« To je bil pravi vihar glasov, ki pa je hitro prenehal. Mimo so namreč prišli godbeniki, vojaki in podoficirji Z njimi nismo imeli nobenega opravka »Pustimo Jih naprej!« — je rekel nekdo. Godbeniki so poslušno šli skozi špalir z instrumenti pod roko Prav oni pa so se razbežali na vse strani takoj, ko so se zaslišali prvi streli Približno 150 metrov za godbeniki so korakali orjunaši. V prvi vrsti so bili zastavonoše. Nosili so zastave, ki so jih držali zelo visoko. Zatem je, odmaknjena 10 do 15 metrov, prihajala glavnina: nekaj sto izurjenih, oboroženih in uniformiranih ljudi. V tišini, ki je nenadoma zavladala, je zlovešče odmeval ostri korak or-junašev Korakali so prav proti živemu zidu delavcev. V tem trenutku se spopada ni dalo več preprečiti. 8 I ZASAVSKI TEDNIK kona napravili red«. Tokrat so se orjunaši pod zaščito žandarjev ohrabrili, se ponovno uvrstili v povorko in odkorakali dalje v mestni del Trbo velj, proti cerkvi in gostilni. Žandar-jem so odvzeli ujetega borca Franca Fakina, rudarja iz Zagorja, in ga kas neje v kamnolomu ubili. V spopadu je iz vrst delavcev pad lo pet žrtev: Jože Zupanc, Albin Fric, Jakob Ocepek, Ivan Rosina in Franc Fakin, mnogo pa je bilo ranjenih. Orjunaši so izgubili troje svojih voditeljev. Od- Rudarskega doma smo se skupno z borci hrastniške čete umaknili proti koloniji Terezija. S hriba smo gledali, kaj se odigrava na glavni cesti, kjer je bil spopad. Stali smo na poti, nekateri pa so sedeli tudi na kamenju poleg poti Videli smo, ka ko so orjunaši vstopali v Rudarski dom. Kmalu se je skozi okno prikadil dim, v notranjosti pa se je pojavil ogenj. »Zažigajo! Prav tako kot fašisti v Italiji! Zločinci! Zažigalcl!« — smo razburjeno kričali. Po glavni cesti so se sprehajale Slovenska priloga zagrebške »Borbe« je objavila imena delavskih žrtev x spopadu i Orjnno v Trbovljah. okrepljene patrulje žandarjev in ščitile uniformirane bandite. Hrastniški mladinci so bili besni 'od srda. »Poj dimo nazaj in rešimo Rudarski dom!« — so govorili Franjo Kozar, Aleks Kaplja in drugi. Komaj smo jih zadržali. Bilo nas je premalo za ponoven na- pad na Orjunaše Nismo imeli več skoraj nobene municije, pa tudi , o vlogi žandarjev si nismo delali nikakršnih iluzij. Žandarji bi proti nam uporabili puške Ne samo, da ne bi rešili Rudarskega doma. ampak bi O o Potrebna je bila peljali še 16 njegovih tovarišev iz Hrastnika — članov Zveze delavske mladine. Ivan je b*l obsojen na mesev dni zapora, ven- jeki volj ena a Tudi KOLARJEV Ivan iz Hrastnika je prehodil življenjsko pot, ki je bila tesno povezana z zavestjo o delavskih pravicah in komunizmu. Danes je star že 64 lef in včasih rad poseže v spomine iz svoje mladosti, ki je bila burna in težka. V Hrastniku so ustanovili »Vesno«, ki je bila pod okriljem komunistične stranke, v tem društvu pa so bili organizirani vsi napredni ljudje tega kraja. Ivan je bil tajnik tega'društva. Tudi v Hrastniku so se pripravljali na zlom fašistične Orjtine. Ivan je sicer ostal doma skupno s predsednikom društva »Vesne« — Alojzom Jerehičnikom, da M le-ta ne bila kompromitirana, čeprav je nato dočakala tudi to usodo, med njegovimi prijatelji, ki so odšli v Trbovlje, po sla bili tudi njegovi sestri Rozalija In Anica Kolar. Rozalija je. bila celo ranjena v roko. ko je trgale orjunoško zastavo. Potem ic videl, da so iz Trbovelj pribežali čez hrib v velikih gručah, med njimi je bilo tudi nekaj Orjua šev, pa še godbeniki dravske divizije, ki so igrali po Trbovljah v času velikih dogodkov. Vendar ca je žandorinerijo 3. junija aretirala, češ, da je bil ob spopadu v Trbovljah. Sledil je preiskovalni zapor v »Starem piskru« v Celju, kamor so pri- Ivnn KOLAR dar ni ničesar izdal. Ni bil stonj njegov vzgojitelj France Klopčič, ki mu je pokazal pravo pot, po kateri naj hodi. Tudi 1923. leta ga je spet čakala zaporna kazen 7 tednov zaradi propagande komunističnega gradiva. Bil je izdan Na razpravi ni ničesar priznal Kasneje je bil 1928 leta spet Ivan tisti, ki je po Hrastniku raztrosil lepake, vendar inu spel niso mogli ničesar dokazati Potrebne je bila jeklena volja... Njegova dobra prijatelja Frnnc Kozar lil Aleš Kanto slu kasneje padla v partizanih. Vse tri zveste prijatelje so hoteli pridohiti-z.a Orjuno že leta 1923 pa jim ni uspelo. Ruje so imeli skromen kos črnega kruha kol cel hlebec belega. Tudi Ivan ni klonil. Bil je z vsem srcem revolucionar, ki ni pozabil slovenskega porekla. R. J*. IHMMMMMMHMOimtNmMMHHtMMM«' oo Imeli še več žrtev. Razen tega jedro naše akcije ni bilo v reševanju voja-ško-obrambnih nalog, ampak v politični ofenzivi. Kmalu so prispeli gasilci in pogasili ogenj v Domu. Vendar so se na zidovih še dolgo potem poznali sledovi požara — čme proge nad vrati in okni. Zatem sem s Hrastničani odšel naprej v Hrastnik. Pozno zvečer sem se odpeljal z vlakom v Ljubljano. Na železniških postajah v Trbovljah, Litiji in Ljubljani so besneli orjuna-ši in vzklikali: »Smrt komunistom!« Približno ob desetih sem prispel v Delavski dom v Ljubljano. Spominjam se, kako radostno me je dočakal Ivan Baznik, upravnik doma in član Pokrajinskega komiteja. Trboveljsko delavstvo je branilo svojo dolino, svoja prebivališča in svojo kulturo pred nasilneži, ki so ga hoteli podvreči tuji volji. Po vseh sednje celice, in nadstropja. Nastopila je druga etapa naše borbe — borba proti oblasti v njenem »čistem« liku sodnega aparata. Tudi v tej borbi je bila zmaga na naši strani. Nihče od ujetih ni izdal ničesar, nihče od rudarskega delavstva v Trbovljah, Zagorju in Hrastniku pa tudi nikjer drugje — ni nikogar prijavil. Vsa čast in hvala proletarcem! Po nekaj mesecih, ko smo izvedli gladovni štrajk, smo sedeli na klopeh v sodni dvorani. Držali smo se ponosno in zmeraj zavestno tudi politično odgovarjali na vprašanja. »Da, komunisti smo in nastopali smo proti fašizmu!« smo izjavljali na sodišču. Toda o udeležbi pri spopadu niti besedice. Sodišče o naši krivdi ni imelo nobenih dokazov. Bili smo zadovoljni, ker smo vedeli, da so ljudje z nami. Na koncu je prepričljivo spregovoril advokat dr. Henrik Tuma. Dva meseca pred tem ga je italijanski fašizem im ■I« . -V-" Celjski »Stari pisker«, kjer so b'li zaprti številni Revirčani. obloženi organizacije spopada na Orjnno 1. junija 1924 v Trbovljah. čič, dva mlada rudarja iz Trbovelj — prvi na dve leti, drugi pa na petnajst mesecev. Po spopadu sta se oba hvalila, da sta bila v akciji in da sta ubijala orjunaše. Priče so njune izjave potrdile. V resnici pa sploh nobeden od njiju ni sodeloval v direktnem spopadu, nobeden ni bil Skojevec niti član PAČ. Navdušena nad tem, da sta prisostvovala borbi proti Orjuni, sta naredila napako, da sta se hvalila. Mi smo na procesu ugotovili, kako je s tem, vendar pa sodniku nismo mogli povedati, da nista kriva, ker bi v tem slučaju morali govoriti tudi o naši organizaciji. Razen tega pa sploh nismo mislili, da bo sodišče ta dva mladeniča obsodilo na podlagi tako pičlih dokazov. Vendar pa je bilo sodišče zadovoljno, da je Godba Dravske divizije, ki je korakala na -gelu sprevoda Orjune. ljudskih predstavah je bila ta obramba pravična in sveta. Delavstvo je fašiste upravičeno dočakalo s svincem. Kmalu je v znak solidarnosti tudi uvedel enodnevni splošni štrajk zagrebški proletariat. Proti fašizmu in vladi so^se povsod razvijale žolčne debate. In tako je vlada čez mesec dni in pol padla. Prvi val fašizma je bil odbit. Pot mu je preprečil delavski'razred. Fašizem si ni izvojeval masovne osnove in prav zaradi tega mu je za vselej onemogočena zaslomba ljudstva. Za te uspehe pripada zasluga Komunistični partiji, katere ugled Je neskončno porastel. 2. junija sem bil aretiran v zgradbi Delavskega doma v Ljubljani. Odpeljali so me v policijski zapor, kjer sem cela dva dneva spal in se odpočil od preslanih naporov. Potem so po mene lice so . ma zvezali-----r-,------------— vlekli na železniško postajo id takoj spravili v vagon Spotoma sva $6 dogovorila, kako se bova branila, posebnih skrbi pa nisva imela. Po kratkem postanku na žandarmerijski postaji v Trbovljah, kjer naju je žan-darski oficir zmerjal in nama pretil, na kar pa se seveda nisva ozirala, so naju ponosno odpeljali na vlak in naju končno spravili v Celju z vlaka. Za nama so se zaprla vrata slavnega »Piskra«. Znašel sem se v samici, Vendar sem kmalu izvedel, da Je Precejšnje število znanih rudarjev, članov KP in mladincev, napolnilo eo- pregnal iz Gorice in zato je na sodišču tudi lahko jasno povedal, kaj pomeni fašizem. Njegov govor se je pretvoril v resno obtožbo Orjune in režima. Ko pa Je priznal, da je tudi sam komunist, čeprav ne organiziran, je naš triumf dosegel vfhunec. Dobili smo izrazito, političen proces. Sodišče Je moralo priznati svoj poraz: nas vse je oprostilo obtožbe, da smo uporabljali orožje. Izrekli so le nekaj manjših kazni za drugostopenjske prekrške. Qbsojena sta bila samo dva: Ivan Strojin in Ivan Ber- V CELJU — 20 OBTOŽENIH ZA ORGANIZACIJO SPOPADA Z ORJUNO Po prvojunijskih dogodkih 1924. leta v Trbovljah so zaprli precejšnje število delavcev iz Revirjev in Ljubljane, Dvajset so jih prepeljali v zapore v Celju in jih obtožili organizacije oboroženega napada na Orjuno. 1. junija 1924 v Trbovljah. / Obtoženi so bili: Franc KOKALJ, rudar iz Zagorja; Franc LIPUSEK, steklar iz Zagorja: Karel HUDOMALJ, ključavničar iz Zagorja; Josip MARN, rudar iz Zagorja; Engelbert WEINBER-GER, steklar iz Zagorja; Josip SITAR, steklar iz Zagorja; Albin ERJAVEC, delavec iz Trbovelj; Ivan JANC, rudar iz Trbovelj; Ignac FR1C, rudar iz Trbovelj; Ivan STROJIN, rudar iz Trbovelj; Ivan BERČIČ, rudar iz Trbovelj; Via,- -slav KLINC, študent iz Ljubljane; France KLOPČIČ, viso-košolec iz Ljubljane; Ivan HLEBEC, steklar iz Zagorja; Mirko WE1NBERGER, steklar iz Zagorja; Alojz KOBILSEK, rudar iz Trbovelj; Josip SLUGA, delavec iz Zagorja; Franc KOZAR, kurjač iz Hrastnika; Mile KLOPČIČ, književnik iz Zagorja; Antonija CEC, kontoristinja iz Trbovelj. Bili so pri; Neodvisni delavski stranki Jugoslavije, Zvezi delavske mladine Jugoslaviji, »Vesni«, ki je propagirala komunizem, anarhizem, terorizem ter pripravo in izvršitev napada na Orjuno v Trbovljah. lahko vsaj ta dva kaznovalo zaradi uporabljanja orožja, ker, je morale) pred režimom z nečim dokazati, da stoji na straži. Sodniki pa so verjetno kljub temu prav dobro vedeli, ha kako šibkih argumentih sloni ta oB« sodba. Ker so bili vsi obtoženi osvobojeni, je bil državni tožilec od besa ves iz sebe in je najavil protest. Mane so kot glavnega obtoženca še pridržali v zaporu, medtem ko so ostali tovariši in tovarišice v veseli povorki zapor zapustili. Čez teden, dva, so izpustili tudi mene. Državni tožilec se je premislil, Da bi se lahko odločitev sodišča spremenila, ni upal, razen tega pa mn verjetno tudi niso dovolili, da bi prosil za novi proces, ki bi režimu prinesel samo nov politični poraz. FRANCE KLOPČIČ v (Iz zbornika »Cetrdesel godina«) Ie ' J7''i _________J Stojan BATIČ: Rudarska katedrala, bron (1902) Z razstave revirskih umetnikov v počastitev 40-letnice zloma Or j une v Trbovljah. J ■ Danes se redkokje sliši parola: »Delu čast in oblast!«, zato ker < ► je to geslo pri nas že uresničeno in zaradi tega spada v preteklost. J 3 Toda pred vojno so se s temi besedami tovariši med seboj po-* ‘ zdravljali. 0 »Delu čast«, — je rekel pri srečanju prvi. 3 J »... in oblast!« — je odgovoril drugi. < > s tem geslom so komunistični govorniki na zborih zaključevali 3 [ svoje razprave. Ponoči so te besede tajno pisali po zidovih. Z nji- < * hovo pomočjo so se komunisti spoznavah med seboj. Starejši tova- < > riši se še tega spominjajo. Ta pozdrav je veljal vse do začetka na-31 rodnoosvobodilne vojne proti okupatorju, ko je odstopil mesto geslu 33 »Smrt fašizmu — svobodo narodu!« 3 3 V ostalem pa se danes malokdo spominja avtorja pozdrava 1J »Delu čast in oblast!« Ni ga več med nami. Padel je med prvimi < > žrtvami reakcionarnega režima stare Jugoslavije. j; To je bil Franjo Vulč, s psevdonimom Vlado, komunist in junak 1 * našega delavskega razreda in naše Partije. Žabjek — del stare Ljubljane. Velika, mračna hiša, v kateri so živeli reveži. Tu so stanovale družine, samci podnajemniki, delavci in majhni uslužbenci. — Nisem bil razvajen, ker sem celo mladost preživel v delavski koloniji in podstrešnih dijaških sobicah, pa mi je bilo vendar tesno pri srcu, ko sem nekoč vstopil v mračno hišo na Žabjeku in ko mi je udaril v nos čuden duh stanovanjske kasarne. Tu sem namreč obiskal Alojza Kusolda, kovinarja in dolgoletnega komunista, ki ga mnogi poznajo pod imenom Vasja in kot komisarja bolnice na Krvavicah. Obrambna četa bolnice se je proslavila v času Narodnoosvobodilne vojne. Alojz Kusold je bil že starejši člo vek. Tudi on je bil v ruskem ujetništvu, od koder se je vrnil 1921. leta kot član Partije. Pri nas mladincih je bil posebno priljubljen zaradi svojega velikega tovarištva. • Kusold ni bil sam v svoji siromašni sobici kjer je stanoval. Predstavil mi je Franja Vulča, s katerim sta skupaj stanovala. Rekel mi je: »To je tovariš, o katerem sem ti pravil.« Vulč je bil tako širok v ramenih, da je izglodal manjši, kot je bil v resnici. Imel je atletske mišice, obnašal pa se je mirno in skromno V temnih in globokih očeh se je opažala dobrodušnost. Tega Vulča je Alojz Kusold uvedel v Partijo. Zaradi svojih bogatih življenjskih izkušenj in sprejemljivosti za nove, koristne ideje, se je Franjo Vulč zelo navdušil za našo literaturo. Z vsem žarom se je oprijel načel Oktobrske revolucije in postal komunist. Nadel si je psevdonim Vlado. S,Partijo se je zvezal na življenje in smrt. To je bilo ob koncu 1922. ali v za-četu 1923. leta. Vlado je kmalu dorasel vsemu. Ko so se 1923. leta pričeli množiti obračuni z nastopajočim fašizmom, so bile v Sloveniji osnovane proletarske akcijske čete, ki smo jih skrajšano imenovali PAČ. To je bila prva vojaška organizacija slovenskega delavskega razreda Spomladi 1923. leta so se osnovale brigade tudi v Ljubljani, rudarskih revirjih in na Jesenicah. Na sedež vrhovne komande PAČ je Partija tedaj postavila Franja Vulča-Vlada. Kaj so delale te proletarske akcijske čete? Kako so se formirale? Kako je bilo z njihovim oboroževanjem? Takoj je treba pripomniti, da je bi- umni BORBA DELAVSKEGA RAZREDA SLOVENIJE PROTI FAŠISTIČNI ORJUNI, BORBA, KI JO JE ORGANIZIRALA NAŠA PARTIJA. SODI MED NAJSLAVNEJŠE STRANI V ZGODOVINI NAŠEGA DELAVSKEGA GIBANJA PRED NARODNOOSVOBODILNO BORBO. MIHA MARINKO - II. KONGRES KPS la to seveda ilegalna organizacija, v njo so se pa vključevali ne le člani KP in SKOJ, ampak tudi simpatizerji, pripravljeni na obrambo pred fašizmom." Najmanjša edinica je bil vod desetih ljudi. Koliko vodov je sestavljalo brigado, mi ni znano; ohranjen je le dokument o brigadi v Zagorju, ki je imela 12 vodov. Oboroženi so bili z »bokserji«, pendreki in podobnimi predmeti, ki so jih lahko skrili pod obleko ali maskirali v obliki iz-prehajalne palice, ki so bile takrat v modi. Borci so zbirali ali kupovali pištole in strelivo. Če je bil kakšen revolver pokvarjen, ga je popravil Ivan Božjalči kovač iz Zagorja. Vodi in čete so se urili na izletih v naravo, v času službe na delavskih zborih in mov in drugih družbenih prostorov, prireditvah, ob čuvanju delavskih do-podnevi in ponoči po ustaljenem redu, prav tako pa tudi ob priliki zaščite nekaterih funkcionarjev, ki so jih ogrožali Orjunaši. Služba v PAČ je bila prav tako privlačna kot nevarna. Bili smo vedno pripravljeni na borbo, vendar smo se vselej, ko smo počivali, radi smejali, posebno • rudarji, znani po svojem smislu za humor. Zadonele so pesmi »Naprej, ti mlada garda!«, »Internacionalna« in »Varšavjanka«. Takrat se je pojavila tudi pesem, ki je zasmehovala Orjuno. ~Njen tekst je_se-stavil Vulč po melodiji »Vinci« — Gabrščekovi porogljivi pesmi iz Gorice. Tekst pa je takšen: Po Ljubljani smo hodili, smo orjunce spat podili. Dol z njimi, dol z njimi, nočemo jih večl Saj Ljubljana je proletarska, brez proletarcev Ljubljane ni. Obvezen medsebojni pozdrav pripadnikov akcijskih čet je bil naslednji: dvigniti je bilo treba desno roko s stisnjeno pestjo do čela in vzklikniti — »Delu čast!« — čemur je sledil odgovor: »...in oblast!« Kadar je ta pozdrav odjeknil iz čete ali povorke, je posebno daleč zadonelo «... in oblast!« Zanimive so tudi uredbe, ki so jih izdajale komande proletarskih akcijskih čet. Ena od ohranjenih se glasi (točno po originalu); Komanda prve brigade PAČ v Zagorju. Uredba št. I., dne 21. aprila 1923. Zaradi fašistične nevarnosti in pa zato, ker je treba preprečiti diktaturo ... Spopad z Orjuno leta 1924 je nedvomno eno najsvetlejših poglavij v zgodovini slovenskega in jugoslovanskega delavstva. Trbovlje so takrat zadale smrtni udarec porajajočemu se fašizmu. Partija in SKOJ - ta predvsem je izvedel to akcijo - sta živela v ilegali, a njun vpliv je bil tako močan, da sta mobilizirala borce iz vseh treh naših dolin za obračun z Orjuno. Poudariti je treba, da je bil to čas, ko nemški nacizem še ni bil na oblasti in ko ni bilo za komuniste pri nas drugih perspektiv kakor brezposelnost, zapor ali smrt... MILE KLOPČIČ, za »Zasavski tednik« buižoazije z morebitnim uvajanjem fašizma, kot tudi zato, da bi se izvršile priprave na odločen boj, odreja komanda brigade naslednje: 1. Predlagani tovariši se potrjujejo v komandni sestav komande mesta v Trbovljah. 2. Potrebna je hitra organizacija revolucionarnega proletariata po vodih (12). 3. Osnovanje špijonaže (tako, da se Milan RIJAVEC: »RATAJ«, olje (1958) Z razstave revirskih umetnikov v počastitev 40-letniee zloma Orjune v Trbovljah. Ki ZDAJ VEM Nemirno sem se prestopal po kuhinji In pogled mi je vedno znova uhajal skozi okno. Z očmi sem spremljal oblačke dima, ki jih je veter sukljal s »ciglanskega dimnika«. Tako nepopisno rad bi bil zunaj, pa kaj, postrani sem pogledal mater. Nisem se ji upal reči. Spet sem nekajkrat premeril kuhinjo. Zdaj se ji je pa že čudno zdelo, da sem tako nemiren. »Tak, povej no, kam te pa že spet tako vleče?« me je vprašala s ponarejeno začudenostjo. Kajti dobro sem vedel, zakaj smo dobili ta dan prej zajtrk kot običajno. Tudi njo je vleklo tja kot mene, pa je zaradi male Francke, ki se je že vse jutro drla, morala ostati doma. »Saj veš, mama, kam bi rad šel!« cem se opogumil. Materi ni bilo všeč: »Kaj pa še! Takole smrk-lovje bo hodilo na shod! Da se mi ne ganeš od doma!« Bolj ko se je kazalec na uri približeval osmi, bolj sem bil nemiren. Nazadnje nisem več zdržal. Preveč sem bil radoveden. Toliko so govorili o tem shodu in sprevodu. Ta me je predvsem zanimal. Tiho sem se splazil skozi vrata in že sem. tekel v dolino. Besede: shod, sprevod, Orjuna, zastava, so razgibale mojo otroško domišljijo in mislil sem. da bi me bilo konec, če bi moral ostati doma. Živo se spominjam, kako sem se tisto jutro pre-rinjal med delavci v Rudarskem domu. Vedel nisem ničesar, razumel tudi ne, o čemer govorijo. Tu in tam sem spet slišal besede o Orjuni in zastavi. NI mi šlo v glavo, kaj je tu narobe. Stegoval sem se na prstih, da bi videl govornike. Počasi se je tudi vame naselilo pričakovanje nečesa velikega. Prerinil sem se skozi množico in si poiskal mesto, od koder bi najbolje videl na cesto. Čeprav nisem ničesar vedel o tem, kar so pripravljali, sem vendar čutil nekaj nevsakdanjega, nekaj pre-nasičenega v ozračju. Okrog desetih sem pa le dočakal »sprevod«. Množica je vzvalovila in se strnila. Zelo sem bil razočaran, ker so mi zakrili ves razgled. Samo godbo sem slišal. Nekdo spredaj je zaklical: »Pleharji so že mimo!« Zatem nisem slišal ničesar in naenkrat — streli! Nisem mogel doumeti, kaj se dogaja tam spodaj. Streljajo se! Nepopisen strah me je zgrabil. Tekel sem, kolikor sem mogel. Skril sem se v najbližjo drvarnico In trepetajoče čakal, kaj bo. Čez nekaj časa so streli potihnili in splazil sem se ven. Nenavadno tiho je bilo. Na cesti sem zagledal belo zdravniško haljo. Nekaj morečega, strašnega Je leglo name. Šele kasneje, ko sem dorasel, sem razumel, čemu sem bil takrat priča. Zdaj vem, kaj je pomenil 1. junij 1924 v Trbovljah, kaj streli in kaj zdravniška halja/ To je bil prvi odkriti spopad med delavci in fašisti. Orjuna ni hotela priznati, da je v tej bitki izgubila, toda vsem je bilo jasno, da je bil to prvi korak v prazno. Zastava ni ponosno zaplapolala, kot so pričakovali. Bila je kakor krvava krpa, v katero si je morilec obrisal roke. Kri nedolžnih pa ni tekla zaman. V srcu mnogih je vzbudila upor proti fašizmu. Zdaj tudi vem, kaj so pomenile rdeče rože na' grobovih žrtev. Pokazale so, koliko rdečega cvetja raste na vrtovih naših ljudi. Niso ga populili, ko so Jim grozili zapori In zasliševanja. Skrbno so ga gojili. In ko je izbruhnila revolucija, so si ga zataknili v gumbnico. Borili so se za ta rdeči cvet in za zemljo, na kateri je rasel. M. P. pošlje preudarnega tovariša v Orjuno in k »orkancem«). 4. Premiki naših čet morajo ostati v najstrožji tajnosti. 5. Redno pošiljanje obvestil o situaciji. 6. Takoj je treba začeti z rednimi vajami: a) na prostem: vaje z orožjem, pošiljanje straž, napad, obramba; b) v zaprtih prostorih: najpotrebnejše nastopne vaje, v dvojnih vrstah, levo, desno, na levo krog, — Komanda brigade bo tedensko izdajala uredbe vsem aktivnim podrejenim četam. — Tovariši! Mednarodni fašizem se mrzlično pripravlja! Ne smemo zaostajati, zmaga bo našal Naj živi avantgarda proletariatal Naj živi poplava rdečih! — Za komando prve brigade PAČ — tovariš Horvat. Naknadno: Čez nekaj dni bo proslava bojne taktike PAČ. V septembru 1923. leta je Franjo Vulč-Vlado emigriral: Partija ga je poslala na šolanje v Sovjetsko zvezo. Povsem tiho se je poslovil od nas. Dneva, ko so se 1. junija 1924. leta v ostri borbi z Orjuno v Trbovljah najbolj izkazale Proletarske akcijske čete, Vulč ni doživel. ____________________________A A ZASAVSKI TEDNIK | 11 I I I I Ob praznovanju 40-letnice zloma fašistične Or-june čestitajo vsem občanom Trbovelj in vsem Zasavčanom SKUPŠČINA OBČINE TRBOVLJE, OBČINSKI ODBOR SZDL TRBOVLJE, OBČINSKI KOMITE ZKS TRBOVLJE, OBČINSKI KOMITE ZMS TRBOVLJE OBČINSKI SINDIKALNI SVET TRBOVLJE OBČINSKI ODBOR ZZB NČV TRBOVLJE ter vse druge družbeno politične organizacije ii? društva. Čestitkam se pridružujejo skupščine občin in občinska vodstva družbeno-političnih organizacij in društev občin HRASTNIK, LITIJA IN ZAGORJE OB SAVI. TO? lliSvl Trbovlje — Delavski dom (pročelje) — maj 1964 A A . V Sovjetski zvezi je bil več kot dve leti. Potem se je vrnil v domovino in pričel z ilegalnim delom/ v Beogradu. Toda, žal, njegova dejavnost ni dolgo trajala. Padel je v roke režimskim rabljem. 16. januarja 1926 leta so ga aretirali. Dva dni kasneje je imela beograjska policija polne roke dela. Aretirali so mnogo partijskih voditeljev, članov KP in Skojevcev. Glavnjača se je neprestano napolnjevala. Sele čez dve leti smo izvedeli, da Je bil Franjo Vulč, ki je živel v Beogradu pod psevdonimom Stanko — proletarec iz Slovenije, ubit na policiji in ni spregovoril niti besede Naš Vulč, naš Vlado, naš Stanko, Je bil na zverinski način ubit v Glav-njači. Polomili so mu roke in noge, truplo pa so zašili v vrečo in ga kol paket vrgli v Donavo. Vest o tem zločinu je prvič prodrla v javnost ob koncu 1927 leta po zaslugi novinarja Otokarja Keršovanija. Beograd, sodna dvorana, 15. februar 1928 leta Na zatožni klopi sede komunisti V teku je eden procesov, na katerem se obtoženi niso samo branili, ampak tudi napadali režim Glav njače In obtoževali rablje nečloveške ga mučenja. Takrat so se o' Vulču-Stanku slišale te besede: .... za vzor nam služi primer lova riša Stanka Njega je policija aretirala in mučila, da bi izdal ostale tovariše (z njim je bilo zaprtih še 150 starejših komunistov) in ga silili, naj podpiše izjave proti njim. Toda, kljub vsem mukam in mrcvarjenju, tovariš Stanko ni popustil. Videl sem ga v celici št. 2, pretepenega, s polomljenimi udi in rebri. S krvjo na ustih mi je šepnil: .Silili so me, naj podpišem izjave proti vam ostalim, pa nisem mogel in nočem!’ — Raje je v strašnih mukah umrl, kot pa da bi izdal svoje soborce « Trinajst dni kasneje je V Narodni skupščini stare monarhistične Jugoslavije opozicijski poslanec Sava Ko-sanovič tudi obtožil vlado za smrt tovariša Vulča. Časopisi so vsepovsod razširjali vest o tem zločinu. Naš glasnik »Enotnost« je pisal o Vulču, objavil njegovo sliko in spomine nanj. Partija je na delavskem zboru v Ljubljani in ob mnogih drugih prilikah ,'počastila spomin izgubljenega tovariša. Ne vemo točnega datuma smrti Franja Vulča-Vlada. Prav tako ni niti groba z njegovimi posmrtnimi ostan ki. 2e osemintrideset let ga ni med nami, toda spomin nanj še ni ugasnil Njegovo ime ne bo nikoli izbrisano iz spiska narodnih junakov. France KLOPClC Trbovlje — Kcšeiovo — maj 1964 Kolektiv ŽELEZNIŠKE POSTAJE Trbovlje priporoča svoje transportne usluge, hkrati pa čestita delovnim organizacijam in občanom Trbovelj za občinski praznik - 1. junij in 40-letnico zloma Orjune in jim ob tej priložnosti želi še mnogo plodnega dela in delovnih uspehov za dobro naše Socialistične federativne republike Jugoslavije. Trbovlje — Trg revolucije — maj 1964 I PODJETJE ZA PTT PROMET Trbovlje najprisrčneje čestita za 1. junija - praznik Trbovelj in praznik Zasavja Ob praznovanju 40-letnice zloma fašistične Orjune in prazniku občine Trbovlje čestita delovni kolektiv Splošnega gradbenega podjetja »Zasavje« Trbovlje