Odgovor
na gosp. dr. Klunovo prašanje v 52. listu lanskih
„Novic".
Po jeziku slovanskem razpada Istra oa kajkavš-čino, ca- in cakavščino in na štokavščino.
Perva sega od Tersta do tarske Vale (vali di torre) ali do izliva buzetskega potoka (fiume Quieto), kakor ga nekteri imenujejo, v morje; še na južni strani te reke pobere sledeče na čakovščino mejne občine: Karojba, Kaldir, motovunske Novake, Zamašk, Grimalda, Draguč, Hum, Dolenja vas pod grajšino Glupoglava (Lupoglav), kakor kmet govori, kake dve uri pred Učko; od ondot se oberne njena meja na severozapad okoli Cičarije na Berkine proti Krajn-skem. Ti Kajkovci se razdelujejo a) na S a vrine, pobrežji okolo Kopra do blizo Opertla in Buzeta, b) na Fućke; vsi drugi dolenji, kakor Cakavci govorijo. Razločijo se eni od drugih mnogo po nošnji in po zrasti. Fućki imajo v svoji besedi mnogo hervatščine, ker so imeli do kasna glagolitske cerkvene obrede; v njihovih cerkvah se najdejo mnogi glagolitski napisi.
Drugi so Ca k ovci po sredi Istre, ter segajo na njeni istočni strani do luke Rabac (porto Rabac), od onde jih eno malo meji Raša, zatem so najjužneje čakavske občine od iztoka na zapad: S. Ivanac, Žmin, Kringa (Corridico), Tinjan, Beran, Terviš in Vižinada. Za S. Ivancem skupa do Terviš je še med što in ča nekdanja meja med Benečići  (republica Veneta)  in   kraljeviči (Austriaci). Ča-
38
kavči na zapadni strani Istre ne segajo posve do morja, ampak onde se meji što s kaj. Pravi čisti Cakavci so samo Pazinci, oni tudi š in ž nekako po poljski izgovarajo š in ž. Drugi grajani v Istri in v Liburnii tudi še ž, š, č mnogo tanje izgovarajo, kakor vanjščaki (Landbewohner im Gegensatze zum Stadter), zato ti njih govor imenujejo> „gospodski."
Najpervi prišniki slovanski od severa so morda cakavci; oni imajo še mnogo staro- in severoslovanščiner n. p. vi mesto iz: vilaz sonca, vireni blago, vikopaj itd., konj palja, galoppirt, palja (pedone) = eines Reiters Begleiter zu Fuss (češ. p al o vati); h er vata =: plašč (i poljski); p o pel (po-palit), za skvarjeno pepel, olita = creva (i češki) itd.; stare besede: zatrep Bucht, p ah lic Flocken, žlebinka Rinnthal, ošterc stimulus. pa k lun, zvaljano testo, paklunača, valjar itd.; imena gorske: Pahornica (pahor, češki Hiigel), Lonščica -zz. log z= lug. D i m bo lak rz fdoboko) Pilonščak, itd. Ista beseda Pazin je bolj po češki napravljena od (pre)-pad = jama, d v %. Se so rodbine tudi s pridevkom Čeh. Tudi govorijo Bouh, poul, Tuonka, češki pul itd; izgovarjajo: vira, san bi, govori san, san piša, pa tudi zdrovje, krolj za zdravlje, kralj.
Treta ješ toka vščina, vse drugo dali do Pulja; ti imenujejo Cakavce Bezjake; akov se ta na onega pozov oglasi: ča? mu se on naruga: Ca k lote! Ako mu se oglasi z o j! mu reče: Joklote! Njim se že na obrazi pozna, da so sini Jugovići; svoje tesne dolge hlače imenujejo benovreke, Cakavci pa gaće. Najzadni prišniki v Istro so Perojci, jedini staroverci v tej deželici; da imajo dva popa in školo, se čuje.
V Liburnii, kar je vladno na Istro spada, bivaja Cakavci, to je: po Beršešćini, Mošćenišćini, Lovranšćini, Veprinašćini, na Voloskem, in na Katavščini, s tem razločkom, da izgovarjajo: bil, govoril, pisal. Oni, posebno stari ljudje, najčisteje hervatski govorijo. Čakavski gradi so najma, j  p o i ta I j a nč e n i.
Ćićarija, čakavski govorec: bia, reka, govori a, je: Klana, Bergud, Mune. Vodice, Jelovice, Dane, Galac, Ter-stenik. Klenonšćak, Raspo-, Račjavas, Lanišće, Bergudac, Podgače, Slun, Brest, Rakitovac.
Jako pokraj nčeni kraji so: Dolenje, Jelšane, Vra-nokračina, Šušak, Novavas, Lisac, Lazi, Studena, Skalnica, Posjak, Lipa, Starad, Šapjane, Rupa, Poljana.
Posve pokraj nčeni (poslovenčeni) Cici so: v Račići, Novem gradu,   Hrusici, Obrovi, Herplji, MarkovičinL
Ki zna bolje, daj bolje i za moj poduk!            J. V.