mmmM V NAŠI DRf AVI. Dižavni prora.TiH žfk' p.slovuo dobo 1934-1935 je stopil s 1. aprilom v vcljavo. Najprej ga je sprejela skupščina, nato senat in dne 28 .jnarea ga je podpisal kralj s finančnim zakonom vred. Eanovinski proračuni. Ministiski svet je končno sprejel tudi banovinske proračune za poslovno leto 1934-1935, ki so stopili v veljavo, enako kakor državni proračun, z dnem 1. aprila. Proračuni so bili že vrnjeni banskim upra vam v izvedbo. Skupni znesek banovinskih proračunskih izdatkov za poslovno dobo 1934—1935 je določen na 711,932.689 Din. Ta znesek 3«;_a okrog 14,819.000 Din manjši od proračunskega zneska za poslovno dobo 1933-1934, in za 340 milijonov Din manjši od pr-oračunskega zneska za po-ilovno dobo 1930—1931. Banovinski proračuni so se torej v štirih letih.znižali povprečno za 32 odstotkov. — Za posamezne banovine znašajo novi proracuni v milijonih dinarjih (v oklepajih višina proračuna za 1933-34): dravska banovina 115.3 (120), savska 1S9.7 (198), vrbaska 32.9 (34), drinska 66.6, zetska 44.8, dunavska 138.7, moravska 44.3 in vardarska 39.3. Banovinske doklade znašajo v dravski banovini 70, savski 35, v ostalih pa 25 odstotkov z izjemo moravskc, ikjer znašajo samo 10'odstotkov. Dokladc v clunavs-ki banovini so tako nizke zaradi vis-oke davčne osnove, ki je bila. odmerjena leta 1928 V dobi gospodarske ugodnosti, ko je služila za podlago cena pšenice, !ki je takrat znašala 250 Din. V DRUGIH DRŽAVAH. Sprememba fraucoske ustave. Od- bor, ikateremu je poverjena sprememba ustave Francije, je sklenil predložiti parlamentu predlog, po katerem bi dobil predsednik republike pravico, da bi lahko razpustil poslansko zbornico na zahtevo ministrslvega predsednika, ne da bi poprej zahteval pristanek senata. Ta predlog zasleduje cilj: viadi dati dalj.o stalnost, ker sedaj se menjavajo včasih francoske vlade liki vreme. Podaljšanje pogodbe vzhodnih držav o jmedsebojnem nenapadanju. Ruska vlada je pi-edlagala Poljski, Finski in Baitiškim državam podaljšanje pogodbo o ncnapadanju, katere veljavnost bo potekla prihodnje leto. Letonska je že pristala na ponudbo, pa tudi Poljska, Finska, Estonska in Litva so sprejele ruski predlog.