Naročnina: Za tiLzemstvo z dostavo mesečno Din 5, četrtletno Din 15, polletno Din 30, celoletno Din 60; za inozemstvo Din 60 in poštnina posebej — Oglasi po ceniku. SOCIALIST Izhaja vsak petek popoldne. Nefrankirana In nepodpisana pisma se ne sprejemajo. Sedei uredništva in uprave Ljubljana, Vidovdanska cesta štev. 2, pritličje. Štev. 33. Glasilo Socialistične Stranke Jugoslavije Ljubljana, dne 15. avgusta 1924. II. leto. Delo za socialistično stranko. Vsaka politična stranka je družba duševno enaKo mislečiii ijuch in večinoma tudi socialno enako čutečih. Le ijudje z enako duševnostjo in -Miakimi interesi morejo tvoriti 'močno stranko ali politično organizacijo. Vsekakor moramo razumeti pod izrazom duševnosti notranje prepričanje in poznanje bistva dotične stranke. Stranke, ki jih ne vodi taka duševna sila, nimajo bodočnosti ter se razlete lahko vsak hip kakor prazne sanje v nič. Vsaka politična stranka si snuje tudi organizacijo, da si potom nje ustvarja to duševno silo in čuva z njo načela ter program. V organizaciji stranka vzgaja v načelih svoje nove in utrjuje svoje stare pripadnike zato, da so zmožni voditi politični boj kot celota in tudi kot posameznik. To dejstvo in ta veliki cilj se v našem socialističnem pokretu v Sloveniji prepogosto zanemarja in zlorablja v tri-vijalne in surove demagoške boje, v za-plotniške osebne boje. In tisti, ki te boje vodijo, tisti se s tem junaštvom bahajo, lažejo, denuncirajo in prikazujejo to delo za — socializem. Resni sodrugi so pričeli zmajevati s svojo glavo nad nadaljevanjem takega rokovnjaštva, zato se delavstvo hoče preko takih lopovov združiti in ustvariti res močno socialistično stranko. Vodilna sila socialistične stranke sme in more biti le globoko poznanje in prepričanje o pravosti naukov socializma. Izven teh meja je socialistična stranka nemogoča. In ker je v našem delavstvu mnogo socialistične zavesti, je naravno tudi mogoča močna socialistična stranka. Socialistična organizacija ni pralnica, v kateri se naj perejo gate in srajce posameznih oseb, socialistična stranka ni vojska generalov, ki bi drug proti dragemu intrigirali, kdo bo prvi in kdo zadnji, 'socialistična stranka mora biti marveč sila skupnosti, sila ideje, sila prepričanja, sila inteligentnosti in akcije za propagando novega svetovnega naziranja, ki edino more preroditi človeško družbo in z njo družabni red. In če hočemo okrepiti to notranjo silo svoje stranke, moramo imeti takt, ki vodi pokret v tej smeri. Kdor pa hoče kidati izmišljeni gnoj, denuncirati in slepariti delavstvo, ki je često v svoji dobrosrčnosti prelahkovemo, naj gre kidat gn0j v j1]ev ajj pa ge bolje, naj se draži s pocestno druhaljo zločincev, ker le tja spada. Socialistični pokret je torej prav resna stvar, ki se ne da razširjati z ro-ovnjaštvom in tudi ne s terorjem. So-^!a ‘8tična stranka je v prvi vrsti delav-iiotarazredna stranka, ki ima namen talistični * druŽbo proti kapi‘ tudi ni oblek« ‘fT ^ Ka ah škorenj, ki bi jo člo- sveta, ker smatra prejkoslej, da je bil razpust občinskega sveta protizakonita vek oblekel, pa bi že bil prepričan so- 2. Zahteva, da se v vse občine uve- cialist. To danes mnogo premalo upo- de zopet čisti proporcionalni volilni red z volilno pravico za vse preko 20 let števamo, zato tudi tako malo delamo za socialistično prepričanje, iza poznanje socializma. Le prepogosto se dogaja, da govorimo pač o disciplini, se pridušamo, da mora vsak naš pristaš ubogati statut, če ne pa dobi tako v zadnjico, da bo zletel na mesec; dogaja se tudi, da skušamo oblatiti in ogrditi svojega domnevanega nasprotnika, in če vse to nič ne pomaga, pa mu pokažemo pest in obljubimo batine ali pa mu zapretimo, da mu odrobimo glavo, če ne stare, državljane obeh spolov. 3. Zahteva, da se volitve v avtonomnih občinah in onih s preko 10.000 prebivalci odgode dotlej, dokler se uvede za te občine čisti proporcionalni volilni red. Krajevna organizacija je sklenila to resolucijo z ozirom na krivični volilni red, ki je bil ljubljanski občini nasilno diktiran. Enako kakor Ljubljane, se bo držal jezika za zobmi. Vse to ni so- tiče vprašanje volilnega reda tudi Tr- cializem. In zakaj delamo tako? Zato delamo tako, edino zato, ker se nismo poglobili v bistvo socialistič-nega pokreta, ker smo prežieti buržuj-skega terorja ter se ne zavedamo, da le ideja, duševni preporod zmaga svet. Tega se ne zavedamo in iz te nezavesti izhaja vse zlo, ki je sedaj že nekaj let morilo naš socialistični pokret. Socialistični pokret ne more biti torej produkt medsebojnega terorizma, ne produkt rokovnjaškega obrekovanja, ne produkt programatičnih paktov z meščanskimi strankami in koncesij bur-žuaziji za usluge, marveč le produkt dela za razširjenje socialističnega prepričanja in poglobitev znanosti socializma. S takim delom le se more stranka utrditi, s takim delom se okrepi in utrdi ona idejna sila, ki jo nosi s seboj zavest in prepričanje. Ta zavest se krepi in utrjuje v vzdržnem ofenzivnem boju z meščanskimi političnimi strankami. In ta boj je čisto nekaj dragega, kakor pa boj, ki ga vodijo nekateri, ki pravijo, da so »socialisti«. Sodrugi! Ako začnemo delati tako, bomo najbolj dokazali, da smo zreli za socialistčni razredni in politični boj. Kdor se hoče boriti za socializem, je dobro došel, kdor pa meni, da bo sleparil med delavstvom z raznimi bajkami, preko tega mora iti celoten pokret. Mi smo socialisti in se bomo bo- bovelj, Celja, Maribora in Ptuja. Tudi te občine volijo pri bodočih volitvah, če belgrajska vlada ne stori svoje dolžnosti, po tem volilnem redu. Ob tej priliki zlasti opozarjamo, da je bila prva programna točka prejšnje večine občinskega sveta v Ljubljani prav prva zahteva po pravičnem volilnem redu. Zato pričakujemo, da bo sedanja vlada, ki naglaša, da hoče popraviti storjene grehe, izpolnila to malenkostno zahtevo, ki jo lahko reši v nekaj tednih in ako bi le ne šlo tako hitro, pa že razpisane plitve odgodi za nekaj tednov. Ta naša zahteva je načelna in gospodje, ki sede v vladi imajo moralno dolžnost, da jo izpolnijo, ker so to zahtevo glede avtonomnih mest kot pro-gramno točko sprejeli takrat, ko se je bilo nasilstvo nad občinami izvedlo. Delo socialistov v viški občini. Pri zadnjih volitvah na Viču se je rastoča razredna zavest našega delavstva lepo izkazala. Napredovali smo za več kakor sto glasen-. Naš klub posega krepko v občinsko politiko, četudi ne more prevzeti za njo sam odgovornosti, dokler nima večine. , Ob otvoritvi občinskega sveta je podal naš klub na zapisnik sledečo izjavo: Zavedajoč se popolnoma težke in odgovorne naloge, s katero nas je poverilo 275 volilcev občine Vič, izjavljamo pred vsem, da nastopamo svoje nam odkazano mesto z najresnejšo voljo, žrtvovati vse naše skromne sile in izkušnje v dobrobit prebivalstva občine na sploh. Vedno in pri vsaki priliki nam bo zvezda vodnica blagor in procvit naše občine in njenih občanov. Da smo posegli v volilno borbo, je globoko utemeljeno v dejstvu, da je naša občina po pretežni večini delav-sko-kmetska, s katerim dejstvom računati je naša trdna volja. Ne stopamo v občinsko svetovalnico kot ozkosrčni strankarji, temveč kot občani, ki imamo interes na tem, da se naša občina in nje uprava modernim razmeram in potrebam časa odgovarja- i-v . . joče razvija, pri čemur pa bo seveda 1 28 socialistično svetovno naziranje, liara da bomo inidi d o5mi d_ ne pa igrali soldatke ljudem, ki iščejo vsem interese sloj ki nas šilja v samo blato, da se po njem valjajo, ka- občinski svet. kor umazani prešiči. v logični posledici He konstatacije . ?m. razni°tnvanju sem napisal izjavljamo izrecno, da nimamo namena tudi nekaj prostaških prispodob. Toda, sodrugi, vse to je še prelepo in premilo napisano. Če si predočimo ci|j in resnobo našega dela, šele potem vidi- zanašati v občinsko posvetovalnico in občinsko upravo partizanstva, da pa odklanjamo na dragi strani vsak kompromis in da se ne bomo odzivali mo- Sem s čistim proporcem za občinske volitveI V nedeljo dopoldne dne 10. t. m. ie imela krajevna organizacija v Ljubljani dobro obiskan sestanek članov SSJ Na sestanku se je razpravljalo 0 organizacijskih vprašanjih in o bodočih volitvah za ljubljansko mestno občino. Pri tem se je naglašala tudi potreba razširjenja našega tiska. Po temeljitih in decentnih razpravah je z ozirom na aktualno vprašanje ljubljanskih občinskih volitev sklenilo članstvo soglasno naslednjo resolucijo: člansko zborovanje krajevne skupine SSJ v, Ljubljani dne 1. avg. 1924 sklene: 1. Soglaša s tem, da je s. dr. Perič prevzel mesto vladnega komisarja, ker ki0nkoklpi«!ikrSki S° lebitnim poskusom za ustvarjenje ka- „ ..s | 18'» Pa kljub temu lahko kršnih koli večinskih blokov, ampak ZZ) Z Prletermt * Ple- bomo urejevali svoje postopanje od slu- 1 ° ~ ™ čaja do slučaja po stvarnih razlogih. Iz , . " 1 . °..lia nas PraP°r: razredni tega vidika izhajajoč, vabimo tudi osta- . j in sociaizem, pa bomo kmalu opa- je klube, naj osvoje slična načela in zili, kako beze z naše ladje okužene poteni smo prepričani, da bo naša pred- podgane. stoječa poslovna doba občini v korist, o sem zapisal zase, pa tudi za vas, celotnemu občinskemu svetu pa v čast. sodrugi in Sodražice! Novoizvoljeni in z današnjim dnem posle prevzemajoča občinski sveit 'ima vršiti svoje posle v težavnem časovnem razdobju, ko sta ojačala povojna doba in podvojena izkoriščevalna volja na eni strani vse slabe strani našega gospodarskega reda, na dragi strani pa vrgla široke mase v obupno duševno znafi to imenovanje le vpostaviitev v prejšnje stanje ter zahteva obenem, da se v slučaju, če se imenuje sosvet, vanj imenujejo vsi člani bivšega občinskega razpoloženje. Vsaka na tem mestu iz- ' ražena beseda in napravljena gesta bo našla izven te dvorane zaslužen odziv, kajti kontrola nad našim delom bo stroga in neizprosna. Zavedajoč se tega dejstva, smatramo za svojo dolžnost, da izjavimo pred prehodnim k rednemu poslovanju, da smatramo rešitev in uresničenje sledečih zadev nujnim in da se bomo potrudili, da jih izvedemo ali vsaj pripravimo in sicer: 1. Vzdrževanje občinskih cest, trgov itd. 2. Ureditev obcestnih jarkov v smislu zahtev higijene in sporazumno s sosednimi faktorji, ki so si nadeli to nalogo, predvsem z mestno občino ljubljansko in Društvom za osušenje barja. 3. Razvoj šolstva s posebnim ozirom na praktično izobrazbo delavskih, kmečkih in obrtnih slojev. 4. Izdatnejšo oskrba občinskih ubožcev in bolnikov. 5. Ustanovitev )Ln vodstvo podjetij, ki naj omogočijo občini vpliv na regulacijo najnujnejših življenjskih potrebščin. (Kruha, mesa itd.) 6. Akcije, ki naj omogočijo občini resen boj proti stanovanjski bedi, bodisi z lastnimi sredstvi, bodisi s podporo institucij, ki so si to nalogo nadele. Pri vseh teh zadevah, ki so nujne, bomo sodelovali. Vendar pri izvedbi nismo mogli prevzeti glavne odgovornosti, ker v občinski posvetovalnici nimamo večine in tudi nismo izšli iz volilne borbe kpt stijanka, ki ji je naložena po Številu glasov glavna odgovornost. Izvajajoč iz tega vse posledice, smo predložili obema kluboma svoje mnenje, kako želimo urediti medstrankarsko razmerje v tej posvetovalnici in razdeliti odgovornost za občinske posle. . Ne moremo predvideti, v k liko bosta oba kluba od nas predlaganim smernicam sledila, izjavljamo pa, da ■ 01110 poskusili delati brez ozira na to v soglasju z v tej izjavi podanimi načeli. * S to izjavo smo položili temelj za medstrankarsko razmerje v našem občinskem svetu, kjer nima nobena stranka večine. JP r a v « Schichtovo milo z znamko,Jelen1 je najboljše in v upor?^: lajcenejše milo na svetu. Pri nakupu pazite na ime ^chicht« in na znamko »Jelen«. Schichf R. Silaba: Za prvo Madnarodno Palavsko Olvmpiado. Politični pregled. Z brzimi koraki se bližajo dnevi, ko bodo morali delavski telovadci in športuiki, združeni v Mednarodni zvezi za telesno vzgojo in šport, polagati račune o svoji tehnični dospelosti na prvi Mednarodni Delavski OlVmpiadi, ki je določena za bodoče leto. Priprave sa to slavnost socialističnega 'delavstva šo V polnem teku. Ne skrbi za njo le centrala Internacionale j s sodrugoma Bri-douxom in Devligeroni, glavno se brigajo za njo nemški sodrugi, katerim je poverjena služba rediteljev, (kajti prireditev se bo vršila v Nemčiji y Frankfurtu. Od 24. do 26. aprila letos se je lani vršila konferenca Mednarodne Zveze, ki jo res lahko zovemo konferenco dela. se je požel graditi stadijon za Qjyny)i^dp, ki bo dosegla prih. leto v a^usl^ sVpji' i rhu^ec. Konferenca je obravnavala v Frankfurtu načrt, obsegajoč 18 tpČk in delovala od ranega jutra do poznega večera. Bilo je veliko delo, najti soglasje med 40 delegati, ki so zastopali osem različnih, dežela in različno misleče delavstvo. To se je posrečilo po zaslugi predsednika s. Rridouxa in konferenca je povsem uspela. Zastopane so bile: Belgija, Finska, Francija, Lotarinška, Nemčija, Avstrija, Švica in iz Češkoslovaške, češka in nemška telovadna zveza. Opravičena je bila Italija, Jugoslavija, Poljska in Anglija. Na seji izvrševalne-ga odbora izveze, ki je bila pred konferenco, je podal zvezin tajnik s. Dev-leger naslednje poročilo: Zveza občuje pismeno s 516 deželnimi zvezami, kopni sta se v zadnjem času pridružili Turčija in Luxemburg. Zveza ima da-n,es 1,200.000 članov. Delovati bo treba se za razvoj telesne vzgoje na Holandskem ter v Angliji, kjer se goji glavno le Špor^. Obžalovati je razkol, izvršen po komunistih v zadnji dobi na Francoskem. Tu imata danes od prejšnjih 13.000 članov vsaka organizacija le še po 3000 članov. Izgubljenih je skupno 7000 članov. Delegat iz Češkoslovaške poroča o izgubi 50.000 članov, ki so jih komunisti z razkolom odvedli. Zveza D. T. E. raste venomer ter je dosegla v zadnji dobi že 1000 enot in 100.000 članov. Ali o komunistični Federaciji in njenih 1200 enotali ni nič čuti in te so danes za delavstvo izgubljene. — Že danes govore komunisti, le še o 980 enotah, kojih obstoj pa je zelo 'dvomljiv. Po poročilu se je obravnavala točka, ali naj se pozove na 01ympiado tudi Rdeča Športna Internacionala, ki jo tvorita odcepljeni Zvezi Francije in Češkoslovaške. V teh zvezah je delavstvo obojega političnega prepričanja. Poročevalec s. Devlieger pravi, da komunistom ni mogoče podati prijateljske roke, dokler so med njimi izdajalci in naši sovražniki. Pošten komunist je med nami pozdravljen. Ako hočejo z nami delovati, naj se nam pridružijo in postanejo člani naše Internacionale. — Edino tako je sodelovanje mogoče. Zastopnika Nemčije ss. Wildung in Gel-lert priznavata težkoče dela s komunisti, a sta vendar za obnovljenje stikov z Rusijo. Francoz s. Guillevic je zji sodelovanje z Rusi pod gotovimi pogoji, ki naj jih vsaka zveza ugotovi sama. Zastopnik Češkoslovaške, s. Silaba pa sc postavlja odločno proti vsakemu sodelovanju ter navezanju stikov z moskovsko Internacionalo. Čehi so v tem dosledni ter pravijo, da se hočejo komunisti vriniti v lucernsko Internacionalo ter to razbiti in s tem onemogočiti prvo Mednarodno Delavsko 01ympiado. Predlagajo, da se smejo 01ympiade udeležiti le one organizacije, ki so včlanjene v lucernski Zvezi. Končno je bilo sprejeto proti glasovom Čehov, da se vrši sestanek z zastopnikama R. Šp. I., ki sta že čakala v Frankfurtu, dasi nista bila od nikogar pozvana. Razprave so se prvi dan končale ob 9. uri zvečer. Konferenca se je nadaljevala drugega dne in poleg 40 delegatov, so bili navzoči, še tehnični delavci vseh vrst gimnastike, športa in lahke atletike. Na dnevnem redu je bilo poročilo s. Wildunga iz Berlina k točkama 1. Ustanovitev lista Mednarodne Zveze in 2. Razpis davščine za fond Medn. del. Oljrmpiade. Izdajanje mednarodnega glasila je nujno ne le radi 01ympiade saqie, nego tudi z ozirom na mednarodne stike. Njega izdanje je zakasnila svetovna gpspodarska kriza, zlasti v Nemčiji. List se bo izdajal v Eferlmtt in prinašal bm poročila iz svetovnega telovadnega in športhega življenja delavskih teftovadnih organizacij; izhajal bo v nemškem, francoskem in češkem jeziku ter v esperantu. Če bo treba še v drugih jezikih. Za esperanto bo nujno izdelati potrebne tehnične izraze. Vsaka zveza ima dojžnost, se naročiti ria toliko izvodov lista, kolikor enot ima. List na 16 straneh bo veljal Kč. 1.60. — Prva številka izide meseca julija 1924. Za pridobitev osnovnega 01ympiad-nega fpnda bodo izdelane posebne ofy.Ujipiadn? znamke v vrednosti 1 čsl. krone. Vsaka zveza mora prodati toliko ziiUUtk, kolikor članov ima. Manjše zveze naj skrbe za številno razprodajo znamk izven svojega članstva. Ob številu 1,200.000 članov upa Zveza, da nabere za 01ympiadni fond 1,500.000 Kč. Dalje se je obravnavalo vprašanje dveh avstrijskih zvez, telovadne in športne. Teldvadna zveza je članica nemške zveze v Lipskem in tvori njeno 16. in 17. okrožje; športna je pa še samostojna ter združuje sekcije nogometašev, težko atletiko in turiste. Deluje se za spojitev teh dveh zvez in njih pristopa k Internacionali. Za enkrat so pogajanja še v teku. Na prošnjo AjLzacije-Lptaringije i za nje priznanje kot samostojno organizacijo, se je odgovorilo negativno. Ona pripada sedaj Franciji in je deželna organizacija. Njen delegat je prisostvoval dalje kot gost. Višina prispevkov za Internacionalo se je na novo uredila. Vzeta je kot osnova 400 del dolarja, kar znaša 7 para za člana na leto (oziroma 7 vinarjev, 7 centesimov itd. Vedno državna edinica). Prememba je bila sprejeta soglasno. V olympiadni odbor so bili izvoljeni: predsednik s. Bridoux, tajnik s. Devlieger, blagajnika s. Zimmermann in Niemann (Nemčija). Revizija računov in blagajne je bila poverjena Osrednji komisiji za tel. vzgojo in šport v Nemčiji (s. Wildung). Med poldnevom se je konferiralo s komunistoma Lieskim in Ellrodtom, ki sta po svojih poverilnicah zastopala Rdečo- Športno Internacionalo, torej francosko in češko zvezo. Razpravljalo se je dve uri in rezultat je bil enak ničli. Komunistoma ni šlo za sodelovanje ter zgraditev enotne fronte, hotela sta se le vriniti v plenum konference ter z nekoliko frazami onemogočiti njeno delo. K sreči so jih delegati spoznali in jima dali vprašanje: ali so za delovanje na temelju sklepov in osnov Lucernske Zveze. Po negativnem odgovoru je bilo razpravljanje s komunistoma prekinjeno ter odloženo do prihodnje seje iz-vrševalnega odbora Medn. Zveze. Ne more se zanikati, da se je s komunistoma od Lucernske internacionale preveč prijazno postopalo (hamburška politična Internacionala jih je brez besedi odklonila.) To se je pa zgodilo proti glasovom Češkoslovaške, ki gospode iz Moskve predobro poznajo: njih namen ni nič drugega, kakor rušiti vse, kar je socialno demokratičnega ter vzbujati medsebojno sovraštvo in prepire. — Pri razpravi o udeležbi R. Šp. I. na 01ympiadi so bile odobrene smernice, sklenjene opoldne. Proti bo glasovali zopet Čehoslovaki, ki so proti vsakemu sodelovanju z današnjimi komunisti. Glede zleta, ki ga prirede čeŠko-nemške D. T. E. v Karlovih Varih je predlagal s. Miiller iz Ustja na Labi, da se nanj pozovejo vse zveze, tudi komunistična. Čeh s. Silaba pa je stavil protipredlog, da se pozove le člane Lucernske internacionale. Ta predlog je bil sprejet z osmimi glasovi proti dvema. (Čehi se pa vseeno ne udeleže tega zleta. Op. prev.) Prihodnji mednarodni kongres je določen za mesec september 1. 1925 v Pariz. Tretji dan zborovali tehnični delavci. »Velik govor« Svetozarja Pribičeviča. 0 vladni deklaraciji, ki sicer ni vsebovala velikih problemov z ozirom na položaj v državi, je govoril tudi gospod Pribičeyič. »Jutro« imenuje ta govor »velik govor«. In če nestrastni politik prečita deklaracijo vlade fn pa Pribičevičev govor, najde prvi hip velikansko razliko med obema. Glavni akcent vladne deklaracije je sporazum. V koliko bo sporazum med vladnimi strankami mofjoč in iskren, to je š(a odprto vprašanje. Nedvomno je pa resnica, da doslej besed o sporazumu v vladnih deklaracijah še nismo čitali. V tem pogledu je deklaracija sedanje vlade markantna. Pribičevič pa je nastopil v svoji izjavi povsem drugačno pot. V svojem govoru je navajal vse diference verske, politične, geografične in plemenske, da še bolj poglobi in hujska na razkol in nesoglasje med pokrajinami in plemeni v državi. Resen politik v takem govoru ne more najti i državotvorne« misli, pač pa zlobno razkrajalno tendenco državne misli. Čas bo tudi Pribičeviča naučil, da terorizem tudi naše države ne bo konsolidiral, pač pa sporazum. In »Jutro« pravi, da je bil to »velik govor« Pribičeviča! To je pa res iskrena državotvornost! Radič zopet doma. Ker so se izpre-menile politične razmere in se je Radič naveličal popotnega življenja po svetu, jo je nenadoma primahal v Zagreb. Zendarji mu prestopa granice niso zabranili in njegovi čovječanci mu slovesnega sprejema niso pripravili. Samostojnim demokratom bi zmanjkalo skoro gradiva in snovi za pobijanje vladne večine. Sedaj pa gulijo Radiča in — »Narod« že ve povedati, da bo vlada padla v treh dneh. Radič se bo sedaj naspal, spočil, potem pa bo znova začel politizirati, mirotvoriti, hujskati in čovječaniti. Kakor vedo povedati, ga v Rusiji ni zadela kap, pa tudi ne srečala pamet. Londonska konferenca. Po povratku iz Pariza se je sestal francoski ministrski predsednik Herriot s predsedniki posameznih na konferenci udeleženih delegacij in jim sporočil sklepe francoskega ministrskega sveta glede izpraznitve Porurja. Herriot je izjavil, da se francosko javno mnenje najbolj vznemirja nad vprašanjem o razorožitvi Nemčije. Vsled tega je Herriot predlagal, da se še pred zaključkom londonske konference francoska in nemška delegacija medsebojno porazgovorita, tako, da bi medzavezniška vojaška kontrolna komisija lahko začela zopet delovati. Macdonald je Herriotov predlog odobril. Na ta način bodo še v Londonu razpravljali o razorožitvi Nemčije. Londonsk^i konferenca poteka zeljo ugodno iu si vsi obetajo najlepših rezultatov. Angleško-ruska pogodba. Pogajanja med Anglijo in Rusijo so se ugodno končal* in obe državi sta sklenili medsebojno pogodbo, ki baje zadovoljuje oba dela. V angleškem parlamentu so Sicer konservativci vlado zaradi pogodbe vehementno napadli. Odpor konservativcev je umljiv. Vsaj se nad pogodbo razburjajo oni, ki so še pred tremi leti mobilizirali proti sovjetski Rusiji. Sedaj pa naj Anglja nudi Rusiji sredstva za obnovo in za ojačenje sovjetske vlade. Odpora konservativcev ni zmanjšalo niti dejstvo, da je Rusija priznala v pogodbi obveznost plačil za predvojne dolgove in priznala tudi obveznost, da odškoduje socializirano lastnino angleških državljanov. Po tej pogodbi bo dobila sovjetska Rusija od Anglije 30 milijonov šterliugov, ki jih bo porabila za gori označene plačilne obveznosti in za obnovo ruskega gospodarstva. Službena objava sovjetske Rusije o sklenjeni angleško-ruski pogodbi. Sovjetski komisa1rijat za zunanje posle je objavil službeni komun,ike o sklenjeni angleško-ruski pogodbi. V tem komunikeju povdarjajo, da se je s pogodbo priznalo stanje izza oktoberske revolucije, kot nove oblike političnega in družabnega reda ter novega gospodarskega sistema. To , pogodbo smatra sovjetski koinisarijat za enega naj večjih uspehov v zgodovini odnošajev sovjetskih republik do kapitalističnega sveta. Sestanek med Herriotom in Strese-manaom. Po Herriotovein predlogu sta se sestala nemški zunanji minister Stresemann in Herriot na posvetovanje, na katerem naj bi se rešila še sporna vprašanja, o katerih razpravlja londonska konferenca. To posvetovanje pa je pokazalo, da obstojajo med obema delegacijama precejšnje diference glede izpraznitve Porurja in glede bodoče trgovinske pogodbe, ki jo zahteva Francija. Homatije v Bolgariji. Kakor poročajo sofijski časopisi, naraščajo stalno čete 'upornikov, ki se uspešno bore proti četam Cankove vlade. Komunistične in zemljoradniške čete imajo tem večje uspehe, ker jih dejansko podpira kmečko prebivalstvo. V okolici Plovdiva, Varne in Stare Zagore izgleda, kakor da bi se pokrajina nahajala v vojnem stanju. Uporniki nastopajo brezobzirno proti pristašem vladnega režima. Vlada se je odločila, da z mobiliziranimi četami energično nastopi proti upornikom. Tedenske vesti. Sodrug H. Silaba star petdeset let. Tajnik čsl. Zveze D. T. E. s. R. Silaba je slavil 31. julija t. i. svojo petdesetletnico. Silaba, velik prijatelj naših enot ter velik naš podpornik, je bil rojen 1. 1874 v Kosmonosicich. Po poklicu tipograf je prehodil mnogo sveta in se leta 1890 vrnil nazaj na Češko. Tu se je tedaj pripravljala ustanovitev delavskih telovadnih enot in Silaba je bil med ustanovitelji. * letu 1903, ko se je vršil ustanovni občni zbor D. T. E. in sc te štele že 31 enot, je Silaba vodil javni nastop na otoku Velike Benetke v Pragi. Tedaj je bil Silaba izvoljen za tajnika Zveze, katero mesi j je obdržal do svojega odhoda na Dunaj v 1. Tu je ostal do konca svetovne vojne, in od 1. 1919 že zopet vodi tajništvo Zveze D. T. E. v Pragi. Kake boje je imel od tedaj pa do danes ter kako težak položaj, more povedati le on, ter z njim se boreči sodrugi. V boju je obstal ter Zvezo ohranil pred komunisti. Od 1. 1922 je Silaba član izvrševalnega odbora Lucernske Internacionale. Delavska olympijada v Pragi 1. 1921 in mnoga druga dela nosijo znake njegovega truda. Napisal je tudi krasen spis »Zgodovina telesne vzgoje«, ki je izšla v 1. 1921. — K mnogim čestitkam vseh sodrugov se pridružujemo tudi mi jugoslovanski enotarji ter kličemo s. Silabi: Še na mnoga ja leta! C. K. Občinske volitve v Mariborski oblasti. Zadnjo nedeljo so se vršile občin- ske volitve v Mariborski oblasti. Kdor primerja sedanji izid z volilnimi rezultati v letu 1921., vidi, da se je omejil socialistični proletariat takrat zgolj na one občine, v katerih živi in stanuje industrijski proletariat. V takih občinah so dosegle socialistične kandidatne liste lepe, ponekod celo prav lepe uspehe! Tako je zadovoljiv izid v Rušah, razveseljiv izid na rdeči Muti, v Šoštanju, Slovenjgradcu, na Bregu pri Ptuju in drugod! Številčne izide volitev bomo priobčili, ko bomo dobili zanesljive podatke. Za danes samo: uspešno so izvedli volilni boj sodrugi tam, kjer žive in delujejo organizacije. Uspešno so izvedli volilni boj sodrugi tam, kjer so šli preko Bemotovih traparij in foparij na dnevni red! Izid volitev pa kaže tudi: veliko je še neobdelanega polja. Veliko je še delavstva, ki voli meščanske stranke, ki ga še ni združil razredni boj — v rdeč veletok. Naj bodo te volitve za vse glasen menento: po- gumno in vztrajno na delo za socialistične, rdeče občine! Iz preiskovalnih zaporov. Za Pašič-Pribičevič-Zerjavove strahovlade je bilo aretiranih precej neodvisnih delavcev na podlagi zakona o zaščiti države in deloma zaradi javne varnosti. Več aretacij je bilo izvršenih tudi ob priliki tragičnega dogodka v Trbovljah. Od tedaj je minil že poldrugi mesec in nekaj žrtev terorja sedi še vedno v zaporih, dasi ni bilo nikakršnega pravega vidnega vzioka za njih aretacijo. Orju-naši, ki so bili zaradi trboveljskega dogodka v preiskovalnem zaporu, so že zdavnaj prosti; bili so namreč pozno aretirani, tako da se je sled za trboveljskimi dogodki kaj lahko zabrisa'a. Domnevamo, da so ,bile aretacije neodvisnih delavcev ukazane takrat zato, da šele konstruirajo delikte in obtožbo, ker ako bi bili polovljeni neodvisni delavci zarad kaznjivih dejanj, ne bi bilo treba kar po dva meseca preiskovalnega zapora, kakor je v tem primeru. Preiskovalni zapori, ki trajajo tako dolgo časa, ter so se po vrhu izvršili v veliki meri na denuncijacije in ovadbe iz politične mržnje, so krivični in žaljiva zadeva za vse pravno čuteče državljane. Iz tega razloga menimo, da je skrajni čas, da tudi v tem pogledu zaveje drugačna sapa iz Belgrada. Stanovanjski zakon. Ker velja sedanji zakon o stanovanjih le še do 1. januarja 1925, se polašča stanovanjskih najemnikov vedno večja nervoznost, kei se upravičeno boje, da bo s potekom veJjjavnosit sedanjega zakona nastopila v stanovanjskih razmerah temeljita iz-prememba. Minister za socialno politiko je sicer nekaj izjavil. Njegova izjava pa je povsem nezadostna in za stanovanjske Vhajemnike nesprejemljiva. — Hišni posestniki zahtevajo pravico svobodnega razpolaganja s stanovanji in svobodnega določevanja najemnin. Vsakršna ugoditev tem zahtevam po-menja za delavski razred poslabšanje njegovega j gmotnega položaja. S predvojno vrednostjo izravnanih liajemnin delavski razred ne bi zmogel in ob svobodnem razpolaganju s 'stanovanji delavcev in nameščencev bi bile postavljene delavske družine na cesto. Proti vsakršnemu 'poizkusu, poslabšati zaščito stanovanjskih najemnikov, bo delavski razred brezobzirno nastopil! — Delavski razred potrebuje in zahteva še boljšo, še vse večjo zaščito! Rudniška katastrofa v Krmelju. Minulo je že deset dni izza katastrofe, obljubili so »objektivno« uradno poročilo, kljub temu pa še danes ni ne duha ne sluha o tem, kaj je delala uradna komisija, kako je poslovala uradna komisija in kaj je dognala uradna komisija. Ta molk je značilen, ta molk potrjuje v polnem obsegu našo domnevo, da je rudniške katastrofe v Krmelju kriv v vojni obogateli lastnik, da pa je rudniške katastrofe sokriva tudi rudarska nadzorstvena oblast. Vsaj spada vendar v delokrog rudarske nadzorstvene oblasti, da nadzira, da pazi in skrbi, če so v rudniških obratih izvršene vse mere, da se zavaruje življenje rudarjev, življenje družinskih očetov. Kakor pa vidi-. mo, se rudarska oblast ne briga niti za Krmelj, kaj šele, da bi sedaj pregledala tudi ostale rudnike v Sloveniji, če je v teli vsaj prilično zavarovano rudarjevo življenje. Že vrabci čivkajo po strehah, da je krivo nezgode v Krmelju tamošnje obratno vodstvo, samo rudarska oblast tega menda še ne ve in odlaša s sodno preiskavo. Beda zapuščenih sirot, vdov je nepopisna. Brez sredstev čakajo na odmero vdovskih rent, ki bodo znašale morda po 20 K mesečno! Taka je usoda rudarjev: pri delu brez zaščite, v nesreči brez oskrbe! Delodajalci pa vpijejo: delavcem se dobro godil Bernot j0 reg umetnik. V »Napreju« je naznanil Bemot, da osnuje pri svoji °^L >Skupnem domu« socialno zavarovanje. fo bo pa napraviL takole: e avce pozivlje, c^a vlože tv njegovo sparkaso svoje prihranke, za katere jim bo plačeval 12%, to je 10% obresti, 2% pa bo spravil Bernot v »zavarovalni fond«. Ali m to iepa vaba? Kadar bo dosti denarja, bo pa dobil tisti ki bo umrl par fickov. Glej ga no, kako lepo zna »socialist« Bemot kapitalistično gospodariti! No, in to naj bi še bilo! Potrebno bi se nam pa zdelo, da bi se prej vsak delavec, preden naloži denar v to šparkaso, prepričal, kam nalaga vloženi denar Bernot? Ce hoče tebi plačati 12%, potem mora on dobivati vsaj 14 ali 16%, ker sicer bo vrag vzel hranilne vloge in obresti. Posebno je to nevarno, če zalaga denar v list »Naprej«. Torej, delavci, dobro premislite stvar in prepričajte se sami. Ali niso vse te finte izmišljene samo zato, da dobi denar? Revizijskega poročila, ki Korupcijo pobijajo. i v Najdebelejši: »?akon o pobijanju korupcije bo za »Volk« slepilo; 911 pa planemo kakor smo bli! ■.................. . ' 111 ' J ■ pravili doslej še neocenjeno škodo. — v letih 1864—1876 je bil član načelstva Voda je odnesla hiše, raztrgala žage, I. socialistične Internacionale. ____________ _ mline in preko 20 ljudi je zgubilo v va- Rudniška nesreča. Blizu Toki ja se delavcev. Minister za socialno politiko lovih življenje. Speče družine je preše- je vžgal v nekem rudniku premog in je izdal pravilnik o zaposlitvi inozem- netila voda in onemogočila rešitev. V ugonobil 50 rudarjev. Tamošnje in tu- "--------- “ rl!' m,n,str- vodi je poginilo na stotine živine, uni- kajšuje radarske oblasti naj si podajo čila ves letošnji pridelek in spravila mnogega na beraško palico. — ga je izvedla oblast, še ni objavil. Ali se boji javnosti? Pravilnik o 'zaposlitvi inozemskih lavcev. Minister za socialno politike ib izdal pravilnik o zaposlitvi inozem skih delavcev. Razume se, da mmistr stvo za socijalno politiko sploh m upoštevalo predlogov, ki so jih stavile delavske zbornice. Načelniki, pisarji in sekretarji v ministrstvu se imajo »namreč za najbolj kunštne« ljudi. — Vsled tega bo izvajani pravilnik delal zaposlenim inozemskim delavcem sitnosti, ne da bi dejansko aktivno reguliral delovni trg. — Birokratizem, ki ga ustvarja ta famozni pravilnik, bo na- * . — 1 r ro. Prepoved žitnega izvoza v Italiji. Ker letošnja žetev v Italiji ni uspela posebno ugodno, so narasle cene žitu. Italijanska vlada je vsled tega odredila, da se izvoz žita in moke prepove, obenem pa priporočila prebivalstvu, da štedijo in varčujejo pri uporabi žita in moke. Naša vlada pa seveda nima časa, le trohico pažnje. Kdo pa bi sicer «kva-sal« razne deklaracijske velike in male govore? Jej, ko bi ti vladni možje vedeli, kako so ljudje siti takih govoranc, kako pa lačni kruha. Nemško posojilo v Ameriki. Kakor poročajo ameriški časopisi, bo dobila Nemčija v Ameriki zaprošeno 800 milijonsko posojilo. Morganova banka bo posodila 400 milijonov, Kuhnova banka 80 milijonov zlatih mark. Ostanek pa bodo posodile druge banke. Ustanovitelj Internacionale umrl. — V Angliji je preminul eden ustanoviteljev I. Internacionale sodrug Robert Applgarth v častitljivi starosti 90 let. V prejšnjih časih je spadal med najvplivnejše delavce v socialističnem gibanju. ravnost edinstven in samega sebe vre- ^ ^ gospodarstvu, posvetila deDŽakon o pobijanju korupcije. Vlada ie predložila baje skupščini osnutek zakona o pobijanju korupcije. Zakonski osnutek je izdelan po čehoslovaskem vzorcu. Ker pa so pri nas se večji mojstri kot na Češkem, so zakon temu primerno poostrili in mojstrskim izkušnjam primerno prikrojili. Uradnistvo bo še čakalo. Minister pravde je pozval uradniške organizacije, da mu predlože k spremembi uradniškega zakona. Po svetu je običaj, da ima vsaka vlada že ob nastopu izdelan program. Sedaj pa naj organizacije ponavljajo svoje pritožbe, predlagajo svoje predloge, uradniki in njihove družine pa čakajo in stradajo. Ko bo ta vlada »zbrala« materijah pa bo zopetna kriza vlade onemogočila revizijo uradniškega zakona in zboljšanje gmotnega uradniškega položaja. Sedaj še čakamo, kedaj bo tudi organizacija vojnih invalidov dobila poziv, da »hitno« — dasi imena vremena — ona predloži ministrstvu svoje predloge. Tako bodo komisije radile, uradniške in invalidske družine pa stradale. Konflikt v angleški stavbinski stroki. Večina angleškega stavbinskega delavstva se nahaja v stavki. One pa, ki so ostali pri delu in niso stopili^ v stavko, so podjetniki izprli. < Angleški stavbinski delavci zahtevajo: zvišanje urnih mezd in uvedbo 44urnega delovnega tedna. Ta delovni čas so določili leta 1920 v tarifni pogodbi, vendar pa je razsodišče v letu 1923 razsodilo, da znaša delovni čas 46 in pol ur na teden. Končno zahtevajo stavbinski delavci, da se jim prizna odškodnina za čas, v katerem so sicer za delo pripravljeni, vendar pa dela vsled vremenskih neprilik itd. vršiti ne morejo. Položaj v stavbinski stroki se je sedaj poostril s tem, da je izbruhnil konflikt med delavci in stavbnimi podjetniki tudi v Liverpoolu, kjer je obstojala posebna kolektivna pogodba. Liverpoolski stavbni podjetniki so se priključili centralni zvezi stavbnih podjetnikov in zahtevajo, da priznajo sedlaj stavbinci razsodbo nacionalnega razsodišča. Zanimivo je, da je izbruhnil konflikt ravno v času, ko se je sprejel v angleškem parlamentu zakon o gradnji stanovanj. Po tem zakonu bi se zidalo 2 in pol milijona majhnih stanovanj, država pa bi dajala najemnikom posebne doklade in stavbincem zajamčila trajno zaposlenost. — Neurje v škofjeloški okolici. V petek zvečer je divjala v okolici Škofje Loke nevihta, ki je nihče ne pomni. — Vsled velikega naliva nenadoma, narasli potoki so prestopili bregove in na- kar lepo roke. Mednarodne konference bodo zastonj reševale vprašanja inšpekcij dela in zaščite delavstva, če ne bodo skrbele delavske organizacije, da se zaščita dejansko izvede in upostavi. Smodnišnica zletela v zrak. V mestu Nashville v Zedinjenih ameriških državah je zletela v zrak smodnišnica, v kateri so imeli za 23 milijonov dolarjev smodnika. Gospodarski nasvet. ■ Kmet se pritožuje nad svojim konjem in vpraša za svet nek provincionalni časopis: — Kaj naj napravim, Moj konj je od časa do časa popolnoma normalen, a naenkrat prične zopet besneti. Odgovor časopisa: Kako — hitro bo zopet normalen, ga takoj prodajte.« Ne trpi alkohola. Mož: Kdo je popil moje žganje? Žena: Jaz. Mož: Zakaj? Zena:, Zato, ker ne trpim alkohola v hiši. Mnogi so samo zato idealisti, ker jim njihova sredstva to dopuščajo. Prekmurski drobiž. Občinski gerenet v Murski Soboti, Kleklove »Novine« pišejo, da izha-g. dr. Šomen je odstopil. Vzrok odstopa ja v Ljubljani »brezverski soc. dem. sicer ni znan, ker je pa podal ostavko list« »Pod lipo«, kojega pisave so men- takoj po preokretu v Beogradu, je da g. poslanec Klekl silno bojijo. Razu- splošno mnenje, da je odstop g. gerenta me se, da mesečnik »Pod lippe ne pri- posledica novo nastale politične situa- naša duševne hrane ala »Novine«, ven- cije. Kakor znano, je dr. Šomena po- dar smo prepričani, da bi se g. poslanec stavila za gerenta radikalna vlada, ozi- marsikaj lepega in koristnega naučili, roma stranka in ker je sedaj nastala če bi »Pod lipo« pridno čitali. nevarnost, da ga klerikalci odstavijo, je raje sam »ta kratko« potegnil in odstopil. Govori se, da se bodo vsi gerent-ski sosvetniki izjavili z dr. Šomenom solidarne ter odstopili, tako, da ostane velika občina Murska Sobota brez »parlamenta«. Občinske volitve-e-e-e, občinske volitve-e-e-e! »Morszka Krajina«, katere »špraho« ne razume menda niti nje izdajatelj, gospod Kiichar, piše v zadnji številki, kaj bi Prekmurci vsega dobili, če bi bile volitve. Med dragim pravi, da bi dobili — »Szlobodno klanje malih me-szarov«. Ta je pa imenitna! Vremensko poročilo. Kakor povsod ob spremembi na vladi, je politični barometer začel tudi pri nas izvrstno funkcijonirati. Eni se veselijo, dragim se hlače tresejo. Ta bo postal to in to, oni bo premeščen ne vem kam, tretji se pripravlja na novo funkcijo in pridno »puca« cilinder in frak. Največ je pa takih, ki se tolažijo z refrenom: saj klerikalci ne hodo dolgo na vladi! Da je »Slovenec« pridobil nekaj novih naročnikov in da je zginilo par orjunaških znakov, se samoobsebi razume. Da, da, prepričanje in značajnost sta dve veliki reči, ki nimata s figovstvom in moralo nobenega opravka! — O, V 01 * 22, £ Stran 4 >S O C 1 A L I 8 T< Iz stranke. Zagorje. Članstvo krajevne organizacije SPJ v Zagorju ob Savi je sklenilo na svojem članskem zborovanju dne 24. julija, da se ima vršiti v smislu § 44. strankinega statuta izredni občni zbor dne 17. avgusta ob 9. uri dopoldne v gostilni g. F. Rakerja, Podkraj pri Zagorju. Dnevni red: 1. Poročilo predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika in revizije. 4. Volitev novega odbora. 5. Organizacija. 6. Razno. Dolžnost vsakega člana je, da se zborovanja gotovo udeleži s člansko izkaznico. Odbor. šoštaaj. V nedeljo 8. avgusta se je vršil volilni shod SSJ, kateri je bil vkljub slabemu vremenu dobro obiskan. Prvi govornik je orisal razmere v občini. Povedal je, kaj bi se pri dobri občinski politiki dalo napraviti za delavstvo. Ostro je kritiziral mahinacije meščanskih strank, katerim ni nobeno sredstvo preumazano, da bi stranki in s tem delavstvu škodovali. Omenil je tudi, da so pregovarjali našega nosilca liste, naj pri njih kandidira. Ko pa so videli, da ne pomagajo ne obljube, ne grožnje, so se pa maščevali. Toliko časa so intrigirali, da so ga izreklamirali. Pa povemo jim že danes, da so si s tem delom več škodovali, kakor pa koristili. Referent iz Ljubljane je orisal naloge delavskega zastopstva v občini. — Razjasnil je velik pomen in korist za delavstvo, če je občina v delavskih rokah. Poselite IV. VZORČNI VELESEJEM V LJUBLJANI NAJUGODNEJŠA PRILIKA za nakup vsakovrstne najboljše in najcenejše robe tu* in inozemstva. Velesejmske legitimacije se prodajajo v denarnih zavodih vseh mest in dajejo pravo na 50°/0 znižano vožnjo tudi na brzovlakih (razen S. O. E. in Št. 3, 6.) PRIRODNE KRASOTE SLOVENIJE STANOVANJA PRESKRBLJENA Danit vstopnic« se dobe pri blagajnah za ceno Din 10. 15.«25. avg Dotaknil se je ob tej priliki tudi drugih za delavstvo perečih vprašanj. Njegovemu enournemu govoru so volilci pazno sledili. Ob koncu shoda je prebral referent še članek iz »Delavca«, ki govori o Dravogradskem škandalu. Navzoči so se zgražali nad šikanami, ki jih mora delavstvo prestati. Ob zaključku so pevci zapeli par delavskih pesmi in vsi so odhajali s trdnim sklepom, da je potreba enotnega nastopa, da se obranimo navala mešč inskih strank. Razno. Ljudsko štetje v Indiji. Po priobčenih angleških uradnih poročilih šteje Indija okoli 319 miljonov prebivalcev. Zadnjih deset let je narastlo prebivalstvo za 1.2 odstotka. Epidemične bolezni strašno razsajajo med Indijci. Leta 1918-19 je umrlo 12 milijonov oseb na influenci. Povprečno pride na kvadratno miljo 177 ljudi. D. T. D. Trbovlje. DTE v Trbovljah vabi vse podružnice DTE in druge člane »Svobode« na okrožni izlet, ki se vrši dne 7. septembra t. 1. Natančnejši spored za podružnice se bo podal potom okrožnic. Odbor delavske in kulturne zveze »Svoboda«:, podružnica Trbovlje. Palma podpetnlki in podplati so najboljil RZENAi KAVA. >AORIA< TVORNI.CA ŽITNE KAVE, VELEPRAZARNAZRNATE KAVE. OLINCE PRI LJUBLJANI. DVOJNO ;SLADNA Izdajatelj: Oblastni odbor SSJ za Slovenijo. Odgovorni urednik: France Vidmar. Tiska tiskarna Makso Hrovatin. Zbirajte za tiskovni sklad! Našim rodbinam priporočamo NAŠO DOMAČO izvrstno Kolinsko cikorijo. Ivan Jai ii sil Li Šivalni stroji z 10-letno garancijo. Izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarn v Linču. — Ustanovljeno leta 1867. — Došlo je ravnokar večje število strojev za vsako obrt. — Vezenje poučuje brezplačno. Pisalni stroji Adler in Uranija Kolesa iz prvih tovarn: Diirkop, StyriainWaffen. Cenik zastonj in franko. mtitiiitiiiniiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiJiiiiiiiiiii Sie^el Sz drag' d. z o. z, t2ceul:n.ica, platnenega in loomloažiiega ‘blag'©, JLijnl>Ijjiiut. Dunajska c. 31 Svita vy W ien (Č. S. R.) (Nem. Avstr.) Illl1llllllllllllltllllll!ll|lll|l|lll|l|llllllll!|ll'll|llllllllllltllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!llllllllllllllllllllllllll|l|lllllllllllllllllllllll«lllll fUNMI