Listek. 761 §• 15-Za znamine naše milosti možem gosposkiga ino viteskiga stanu, ka- tirih imena bodo namestniki tih dveh stanov v' posebnih bukvah za žlahtnike zapisane imeli, damo pravico, že pred lejtam 1809 perpušeno stanovsko obleko nositi, ino pravico na gosposke štiftunge ino prejeme. Iz posebne dobrote hočemo tudi, de že prej v' tistih biikvah zapisani možje tih dveh stanov, ako ravno bi landtafelskiga premoženja ne imeli, tukaj dodejlene pravice zase še dalej uživajo ; voner k' seji ino po-svetvanju v' stanovskimu sohodu pravico tako dolgo nimajo, dokler takšno premoženje ne dobe. Ker smo s' to ukazo svojo misel in voljo od stanovske narede, kira ima na Krajnskim zopet upeljana biti, viditi dali; povemo de pervi du-želni sohod je za častito upelanje stanov, ino za volitvo stanovskih namestnikov, in njih skrivnostnika 18ti dan siišca 1819 dopašen; ino za tiga voljo pervih treh stanov možje, kiri bodo v' duželni sohod peršli, morejo svoje v' 2 §. popisane lastnosti do tistiga dnova izkazati; ino ravno tako v' mestih spodobno izvoljeni biti. Dano v' Našimu poglavitimu in sednimu mestu, na Dunaju 29ti dan velki-serpana, v' lejtu tavžent, osem sto osemnajstimu našiga cesarstva in Kraljestva sedem ino dvajsetimu. FRANZ L. S. Franc Graf Saurau, Velki Kanzlir. Po lastnimu povelju Njih C. K. apost. Svitlosti: Franc Vitez od Fradenek." Listek. .,Matica Slovenska" je začela te dni razpošiljati knjige za leto 1886. Vsak matičnjak jih prejme po troje. Prva knjiga ima naslov ^Ljubljanski meščanj e v minulih stoletjih". Kulturhistorične študije, zajete iz ljubljanskega mestnega arhiva. Spisal Ivan Vrhove c, c kr. gimnazijalni profesor. Tisk Blaznikovih naslednikov v Ljubljani 1886, 8, 283 str. — Lansko leto nam je g. profesor Vrhovec v „Matičinem" letopisu podal prezanimiv topografičen opis ljubljanskega mesta ter nam tako naslikal, kakšno lice je imela v minulih stoletjih Ljubljana na zunaj. Letos nam pa g. profesor na podstavi zaprašenih listin, katere je našel in z neumornim trudom preiskal v ljubljanski mestni posvetovalni hiši, podaja v ti od konca do kraja pre-zanimivi knjig, živo in slikovito podobo o notranjem življenji, delovanji in gibanji ljubljanskih meščanov od srednjega veka do sedanjega stoletja 762 Listek^ Knjiga je razdeljena na dvanajst poglavij. Najprej govori g. pisatelj o meščanih in nemeščanih v obče, potem nam tolmači sestavo, oblast in delovanje mestne gosposke in ljubljanskega sodišča, obširno opisuje seje mestnega sveta in področje mestnega sodnika; razlaga nam, kakšne gmotne pravice je imelo ljubljansko mesto; razpravlja obširno o stare dobe trgovcih, rokodelcih, obrtnikih ljubljanskih, o njih razmerah, težah in svoboščinah ter nam v konečnem poglavji podaja število ljubljanskih meščanov po posameznih predmestjih. Vse mesto je imelo 1. 1788. stanovnikov 10.047. Tu smo našteli ob kratkem, kaj obseza knjiga; vsebine njene na drobno danes ne moremo opisovati; samo toliko rečemo, da je v nji nakopičenih na stotine važnih kulturnozgodovinskih podatkov, tako da vsak meščanski stan, vsak bralec najde v knjigi svoje zanimive posebnosti. Knjiga je brez dvojbe važen prispevek k naši kulturni zgodovini in slovenska književnost mora s „ Slovensko Matico" vred biti ponosna na to v mnogih ozirih imenitno delo neumorno delujočega g. prof. Vrhovca. Kakor vsi spisi Vrhovčevi, tako se tudi ta knjiga njegova odlikuje po živahni pisavi in gladko tekoči besedi, in če morebiti tudi kritični „jeziko-brodec" tu in tam nekoliko zmaje z glavo, jedno prednost gotovo rad prizna g. pisatelju, to namreč, da nikjer ni dolgočasen, tudi tam ne, kjer razpravlja suhoparne, učene stvari. In to je prednost, katere živo, preživo pogrešamo zlasti pri nas Slovencih, ki nas vzgajajo ravno tako temeljiti kakor suhoparni in dolgočasni nemški učenjaki. Druga knjiga je „Z a b a v n a knjižnica". L zvezek obseza poljski pisano povest svetovno-znanega pripovedovalca Josipa Ignacija Kraševskega „Koča za vasjo", katero je na slovenski jezik preložil pokojni L. Gorenj ec-Podgo-riški. V Ljubljani 1886, m. 8, 323 str Tiskala ;,Katoliška Tiskarna". Knjiga ima nekoliko manjšo, priročnejšo obliko, nego navadne „Matičine" knjige. Povest izvestno dobro dojde vsem prijateljem slovenskega leposlovja, katero hoče, kakor vse kaže, odslej „Matica" skrbneje gojiti. Tretja knjiga je „Le topiš Matice Slovenske", katerega je uredil Fr. Leveč. V Ljubljani 1886, 8, 302 strani. Vsebina mu je nastopna: V obširnem članku ,,Ž i d o v s t v o" nam g. prof. Josip Apih opisuje židovski narod v zgodovinskem, verskem, antropološkem in statističnem oziru. Gotovo bode ta, s premnogimi interesantnimi posameznostimi in zgodovinskimi podatki podprta razprava matičinim članom posebno prijala baš v sedanjem času antisemitizma in židovske prevlade v našem političnem in socijalnem življenji. — G. Ivan N a v r a t i 1 nadaljuje temeljito svojo razpravo ,,Slovenske narodne vraže in prazne vere" ter na drobno razpravlja zlasti božične vraže, govori o kolednikih in koledovanji, o novem letu, Sv. treh kraljih itd. ter nam konečno obeta drugo leto nadaljevati svojo ravno tako tehtovito, kakor jedrovito razpravo. — Posebnega spomina vredna je razprava dr. Fr. Kosa: „Ob osebnih imenih pri starih Slovencih", v kateri nam pisatelj podaja in tolmači 367 slovenskih osebnih imen, zajetih iz najstarejših zgodovinskih virov. Na to razpravo opozarjamo zlasti tiste očete slovenske, ki svojih otrok nečejo krščevati na hebrejska, grška, nemška in latinska imena, ter jim dajo rajši ruska in srbska imena tako, da bode v beli Ljubljani skoraj toliko Milanov, Bogdanov in Vladimirov, kakor Janezov, Jožefov in Antonov. G. dr. Kos takim očetom daje v svoji razpravi na razpolaganje 367 domačih slovenskih imen, izmed katerih so nekatera prav lepa in blagoglasna. — Poslednja, jako obširna in temeljita razprava je dušeslovna študija „Spomin", katero je spisal g. dr. Fr. L a m p e ter ž njo gotovo ustregel vsem prijateljem filozofičnega berila, kakoršnega še jako Listek. 763 pogrešamo pri Slovencih. Želimo, da bi g. doktor, ki se je takoj v prvi razpravi svoji pokazal korenitega veščaka, prihodnje leto nadaljeval svoje študije. — Iz ^Bibliografije slovenske", katero je sestavil z navadno točnostjo g. Ivan Tomšič, zvedamo, da je od 1. januvarija 1885. leta do 1. januvarija 1886. leta prišlo na svetlo 158 raznih tiskovin slovenskih (18 men j nego leta 1884.). Konečno je, kakor vsako leto, tako tudi letos g. tajnik Evgen Lah spretno in natančno sestavil letopis nMatičin", ki obseza najprej kratko poročilo ob odborovem delovanji, imenik matičnjakov in poročilo o društveni knjižnici in sicer A) o slovenskih knjigah. Slovenski oddelek „Matičine" knjižnice šteje 329 knjig v 628 zvezkih, snopičih in letnikih in 20 zemljevidov. Število društvenikov nam kaže nastopni pregled: Število društvenikov Imena škofijam častnih 1 usta" | novnih letnih skupno 1. ljubljanska II. lavantinska III. goriška . IV. tržaško-koperska V. krška VI. sekovska VIL druge razne 1 7 151 85 16 16 6 9 29 611 225 70 116 59 30 65 762 311 86 132 65 39 101 S kupa 8 312 1176 1496 Lani je imela „Matica" 1457 članov; tedaj znaša letošnji prirastek 39 društvenikov. Iz računskega sklepa posnemamo, da je imela nMatica" koncem leta 1885. v posestvih, knjigah, novcih in vrednostnih papirjih 5 1.13 8 g 1 d. 8 1 k r. premoženja, da se je torej njen imetek od 1. 1884. sem zmanjšal za 301 gld. 49 kr. Po proračunu bode imela „Matica" prihodnje leto 3200 gld. za knjige na razpolaganje. — Račun o zakladih, katere upravlja jMatičin* odbor, kaže nam, da znaša zaklad za Vodnikov spomenik 5196 gld. 11 kr., za Costov spomenik 1068 gld. 80 kr., za Miroslava Vilharja spomenik 301 gld. 75 kr. Jurčič-Tomšičeva ustanova za literarne namene zneša 2268 gld. 46 kr. (Gledi razpis častnih daril!) Svoje poročilo završujemo s tem, da smo letos z ^Matičinimi* knjigami prav zadovoljni, in to, kar se tiče obsega in vsebine. Društvo podaja svojim društvenikom okoli 58 tiskovnih pol raznovrstnega berila. Lani so bile knjige preučene, preznanstvene. Letos je odbor poskrbel tudi za leposlovje in zabavo, ustregel pa je poleg tega tudi tistim društvenikom, ki si žele kaj znanstveno-poučnega berila. In ta srednji pot, mislimo, da najbolje ugaja ^Matici" v njeni sedanji sestavi. Nove knjige slovenske. Zadnje čase je prišlo na svetlo več slovenskih knjig o katerih poročamo, v kolikor nam prostor dopušča šele danes; ob ostalih hočemo izpregovoriti prihodnjič. — Mestnofarna cerkev sv. Jakopa v Ljubljani. O posvečevanji 1. 1886. dobrotnikom v spomin spisala ondotna l