Niš TV O In UPRAVA v Gorici v ulici n piazzutta 18 - Cena oglasom po dogovoru. aPrio vsak delavnik od 10. - 12. ure
KATOLIŠKI TEDNIK
L«l0 111. §tcv> 27
PjlDE VSAKO SREDO
Pošfni^ček. 'račun St. 9 - 17768 Poštnina plačana 'm\ gotovini - Sped. In abbonamento postale II. Uruppo
GORICA DNE 2. IULIJA 1947.
Cena L 10
Tl Sl PETER-SKALA...
Božja moč
dni po smrti Pija XI. — je kar-u. Evgen Paceili dokončava! svoje delo: imel je opravka s pripravami za konklave (t. j. za volitev a°vega papeža). Svetovni položaj e bil tedaj zelo temen. S hitrimi °raki jjo j0 bližala svetovna voj-na> Hitler se je bil odločil, da jo KProži.
Kardinal se je podal v svojo štu-. sk-° sobo. Tu, v popolni nočni fci-SlIH sedeč pri pisalni mizi, zagleda syedo postavo, oblečeno v belo in obarjeno s svotlobo. Kardinal sc me. Mojtreč prikazen, vzklikne:
* vetost!« Več ni zmogel.
jaz sem«, je bil odgovor.
* sentogočni mi jo dal preveiiko j^uost, da smem s teboj govoriti.
o nekaj dueli boš ti novi naincst-11 našega Gospoda Jezusa Krititu-11 a zemlji, kot sem tudi jaz — ne^ r°den — bil. Strahotni dogodki bo-0 Pretresali v dobi tvojega vla-auJa svet. Tvoje srce bo užaloščo-ll° vgled nepopisnih stisk. Krepko krmilo Cerkve. Vsemogočni te Z1 Podpiral in jaz bom čuval nad “°fl- Ti boš edino zatočišče, kamor b° bodo v zaupanju zatekali milijo-človeških otrok. Vzdržal boš ne ftta žalovanja in razdejanja*.... ožja Previdnost je ukrenila, naj ^1'ašni vihar, ki skoraj zadivja nad °veštvom, kroti drug služabnik bolj pripraven. In ta služab-božji si ti. Bog naj te blagoslo-
J*rikazen je agiuila. Bil je pokoj-
^ -Pij X., ki jo kardinalu Paceili
11 to noč napovedal, da ga je Bog
^ll(>eil za naslednika Piju XI. Kar
aaU ves prevzet, je pokleknil
^red križ in molil in premišljeval
Vs° noč. Ob šestih je maševal. Po SV v
• masi so ga videli iti v vatikan-. 0 kripto, kjer je počastil grob Pi-Jur X in nato Pija XI.
I'*sto jutro je okolica kardinalova opazila, da je kardinal izvan-1(Jdno bled. Ni pa nič slutila, kaj so j*6 tisto noč dogodilo in zakaj j« 'ardinal napravil izvanredui obisk Uft obeh grobovih.
Kar je Pij X. napovedal kardina-u> se je natančne izpolnilo. Druge-marca — deset dni potem — je (1 kardinal Paceili pri prvi volit-Vl v kanklavu izvoljen enoglasno Papeža in si jo nadel ime: Pij
Človeška moč
Pomenljiva pridiga
Na praznik sv. Petra in Pavla lo-u 1^39. sem bil po dolgem času spet “ukrat pri sv. maši v domači župni cerkvi pod pravljičnimi Gorjanci.
„ ^danji kaplan L. N. jo pred ma-1(0 Pridigal. Razvijal je temo: »Ti Peter-Skala — in na to skalo '*m sezidal svojo Cerkev in peklom 8 a vrata je no bodo premagala«.
V prvem delu pridige je utemeljeni resnico, da jo Cerkov res Kri-usova ustanova, v drugom pa jo Ua kratko podal vso zgodovino predajanj od začetka Cerkve do da-rit«njih dni.
Živo je predočil navzočim verni-^Preganjanje Cerkve v prvih stoletjih, ko se jo pogansko 'J** cesarstvo zarotilo proti mla-1 Cerkvi in jo skušalo z zakoni in 0 zadušiti. Zlasti je poudaril, ka-*?i-8° Vs* Pisanjalei žalostno kon-|11 i. Nato je v kratkih potezah na-2al zgodovino preganjanj v na-odnjih stoletjih. Podrobneje je ^r azal Napoleona in Bismarcka, 1 8ta nam bližja in zato bolj znana, menil je, kako jo hotol Napoleon »nižati Kristusova namestnika *Ja VI. in pya VH„ a končno je
5. 2. 1944 je nemški poslanik pri sveti stolici dr. Weitzsacker sporočil svetemu očetu, da hoče Hitler svetega očeta in ves kardinalski kolegij preseliti v Nemčijo. Poudarjal je, da bo Rim vključen v fronto in da je možen napad na mesto od strani zaveznikov. Zato da je treba vse potrebno ukreniti za osebno varnost svetega očeta in kardinalskega. kolegija. Za ta primer nemška vlada že pripravlja dostojno bivališče za poglavarja krščanstva.
Vso to je bila le pretveza. Hitler je hotel spraviti svetega očeta in kardinale v nekako konfinacijo.
Sveti oče je poslaniku tako odgovoril:	»Gospod poslanik! Povejte,
komur ste dolžni sporočiti, da papež ne samo no misli zapustiti Rima, naj pride kar koli hoče, ampak da za zdaj protestira proti nameravanemu nezaslišanemu nasilju, ki
ni toliko zoper mojo osebo, ampak zoper namestnika Kristusovega. A-ko bi pa vztrajali, da hočete uresničiti ta brezbožni načrt, vedite, gospod poslanik, da se bo Kristusov namestnik obrnil na vesoljni svet. Vaši oksoelenci gotovo ni neznano, kaj se je zgodilo z Napoleonom potem, ko je proti mojima prednikoma Piju VI. in Piju VII. svetega spomina uporabil podobno nasilje«.
Vznemirjen in bled se je poslanik poslovil. Od tedaj ga sveti oče ni več sprejel.
Naslednje jutro je sveti oče sklical vso kardinale, ki so bili tedaj v Rimu. Seznanil jih je s položajem. Poudaril je, da ne zapusti Rima in da je za slučaj nasilja vse preskrbljeno, da bo ves svet obveščen, da sveti oče ne popušča, tudi če bi ga zato odpeljali v koncentracijsko taborišče.
Tri mesece potem je bil pač Rim izpraznjen, ki pa po posredovanju svetega očeta ni utrpel večjo vojne škode. Kljub izpraznitvi mesta pa sveti oče ni zapustil Vatikana.
IZJAVE NEKEGA
»	s
zanesljive g a izobražene a
ki je dne 19. maja 1947 iz Dalmacije preko Zagreba, Ljubljane, Reke in cono B pribežal v Trst.
Svoboda gibanja
Gibanje po državi je sicer ob o-sebni legitimaciji vsakomur dovoljeno, toda »zaupno osebe« v kraju vašega bivanja dobro pazijo, kam greste, zakaj greste in h komu greste. Tako je na kraju bivanja in iudi izven njega. Ako niste goreči za režim, vas smatrajo za reakcijo ali vsaj za nezadovoljneža.
Preveliko gibanja s kraja bivanja jj sumljivo in vzbuja veliko pozornost pri »zaupnih osebah«. Zlasti potovanje duhovnikov in njih sesta janje, četudi samo za cerkvene zadevo, n. pr. cerkvena slovesnost v sosednji župniji, jo pri »zaupnih ose-
Kaj naj rečemo tistim,
ki neprestano sramotijo vse Slovence ?
V Trstu in Gorici je polno dobrih slovenskih ijudi, ki poleg drugega velikega trpljenja zelo trpijo tudi zato, ker jim številni zagrizeni italijanski ljudjo po časopisju, v trgovinah, v službi, po družinah in dru-Kod neprestano očitajo, da so »titi-ni«, da izpodrivajo Italijane in da jih je treba zato uničiti. — Našim ljudem je posebno težko, ako vidijo, da zlobneži tudi slovensko du hovnike predstavljajo italijanskemu občinstvu kot nekake slovensko narodne nestrpneže, ki netijo le so vraštvo do Italijanov. — Slovenci občutijo vso krivičnost, neresnico in hudobijo, ki se skrivajo v tem bujskaštvu zoper ljudi drugega na-reda, a večkrat ne vedo, kako naj odgovorijo na razne grobe žalitve.
Ker prihaja sovraštvo po večini iz nevednosti in iz zlobnega bujska štva, ki so neprestano ponavlja v časopisju — in ker mnogi Italijani ne znajo toliko slovenščine, da bi se
sam strt in ponižan umrl v pregnanstvu na otoku sv. Helene. Železni kancler Bismarck sicer ni u-mrl v pregnanstvu, a na koncu življenja je moral priznati, da je bil ves njegov trud zastonj. Kdo ve, če se ni tedaj spomnil besed Kristusovih: »...in peklenska vrata je ne bodo premagala.«
Tu jo pridigal' nenadoma umolknil. Čez trenutek jo povzdignil gls, uprl oči nekam v daljavo in kakor v videnju spregovoril znamenite besede:
»Takšna jo zgodovina preganjalcev Cerkev. Pomni tudi ti, veliki Hitler, ki si zares velik. Tisti dan, ko si vzdignil roko proti Cerkvi Kristusovi, je bil začetek tvojega padca. Doletela te bo ista usoda kakor toliko in toliko preganjalcev Cerkve.«,
Pridigarjeva napoved so je do pičico izpolnila. Hitlerja ni več. Končal jo žalostno, morda žalostueje -.'d vseh preganjalcev Cerkve, kar jih pozna zgodovina, saj je pred smrtjo videl strto vse svoje sanje in vso delo uničeno. Človek bi pričakoval, da so bodo sovražniki Oer-l-.vo vsaj ob tem najnovejšem in tako otipljivem zgledu spametovali. Pa ne! Silna jo slepota ljudi!!
Tudi preganjalcem Cerkvo v Jugoslaviji, velikim in malim, bi priporočali, naj preberejo zgornje vrstice in naj dobro promislijo Kristusove besede:
»... in peklenska vrata je no bodo premagala.«
iz branja naših listov poučili, kaj mislimo in hočemo in kako neutemeljeno jo vse sovražno pisanje in govorjenje proti nam, hočemo tu podati nekaj misli, kako naj naši lju dje v zosebnem občevanju zavračajo vsakovrstne kleveto zoper nase ljudstvo in njegovo duhovščino.
„Profi neumnosti
sc še bogovi borijo zastonj"
Tako pravi neki pregovor. Vendar tudi neumnega človeka še lahko poučiš, ako je ponižen in ima dobro voljo. Če pa je neumnež povrhu še nadut in uverjen, da samo on vse prav ve, je trud z njim prazno dolo in takega reveža je t_-e-ba pustiti, da pride k pameti, ko trešči z glavo v zid.
Naj navedemo nekaj nazorov takih trdoglavih in hudobnih ljuli.
Neumno, nedosledno in zlobno je trditi na eni strani, da jo italijanski duhovnik, ki ljubi svoj jezik in narod, hvalevreden rodoljub, a na drugi strani dolžiti narodnega šovinizma in sovraštva do drugih narodov slovenskega duhovnika, ki pravtako ljubi svoj jezik in narod.
Noumno in nedosledno je trditi ua eni strani, da imajo Italijani doma in v tujini pravico do duhovne postrežbe v svojem jeziku, a na drugi strani napadati in obrekovati Slovence kot državi in mirnemu sožitju državljanov škodljive elemente, ker zahtevajo na svojih domačih tleh, da smejo nemoteno poslušati bosodo božjo in moliti ter prepevati v svojem materinem jeziku.
Neumno je trditi, da so »titini«
tudi tisti ljudje, katere komunisti posebno preganjajo in radi katerih so morali zapustiti svoj dom, da si rešijo vsaj življenje in malo človeške svobode. To je obenem kruta brezčutnost napram nesreči svojega bližnjega.
Neumno jo trditi, da jo zahteva po najosnovnejših narodnih pravicah znamenje sovraštva napram drugemu narodu, ki živi na istih tleh.
Neumno je trditi in zahtevati, da mora za mirno sožitje dveh narodov vedno žrtvovati vse le en na rod, dočim drugi noče ničesar slišati, da bi tudi on kaj žrtvoval za ljubi mir v pravičnosti.
Neumno jo trditi, da kdo služi svoji državi, ako zatira pripadnike drugega naroda, ki ima onstran mej svojo narodno državo.
Neumno jo trditi, do kdo ni fašist, ako v teoriji in praksi sprejema vso zmoto in zabloba fašizma, (ločini morda odklanja samo tisto, kar je bilo v fašizmu, kakor pri vsakem človeškem gibanju in ustanovi, dobrega.
Neumno je trditi, du je kdo komunist, ker rad priznava, kar je v njem dobrega, čeprav kar najbolj odločno odklanja vse komunistične zmote in zlasti njegovo nečloveško nasilje.
Noumno je trditi, da so kdo prav beri proti komunizmu, ako ga istočasno posnema v lažnivosti, sovraštvu in nasilnosti. Proti brezboštvu o m mogočo boriti brez Boga.
S človekom, ki nima niti toliko razsodnosti, da bi razumel, da so vse to reči resnične in avtentično neumnosti, nevredne kulturnega človeka in naroda, ne prepiraj se, impak moli k Bogu, da bi usode nobenoga nacoda ne položil v njegove roko.
(Nadaljevanje prihodnjič)
— ■II	t..	I	.1— ... !
bah« vedno sumljivo in se slabo tolmači.
Vse v rokah »zaupnikov«
V vsakom najmanjšem kraju so nastavljeni »zaupniki«, ki pazijo na vsakogar in redno pošiljajo poročita ua okrajni Narodni odbor, t. j. ua oddelek za notranjo zadeve, na »Ozno« in milico. Zloglasno »Ozno« tUestapo). to so »zaupne osebe« v Kraju, vodijo voditelji »Komunistične omladiue«. Vsak kraj ima namreč komunistično celico. V njej je glavna oseba sekretar. Ozna (t. j. Odsek za zaščito naroda), Titova tajna policija, je sedaj dobila nov službeni naziv: UDBE ^ Udruženjc Državne bezbjedn )sti (zaščite), a ostala je isto, kar je bila prej, Titova tajna policija.
Ti »zaupniki« pod raznimi naslovi vodijo omladino v »oinladinskem domu«, čeprav je to samo kaka soj ba, navadno vzeta cerkvi. Mladinski dom imajo povsod, da imajo v njem svojo sestanke i. t. d.
Ti »zaupniki« nadzorujejo celo samo krajevne Narodno odbore, ki so velikokrat nezanesljivi, t. j. nezadovoljni z vlado, čeprav jih je ljudstvo postavilo, medtem ko so »zaupniki« postavljeni od zgoraj.
Ti »zaupniki« (Ozna itd.) velikokrat tudi tožijo krajevne Narodne odbore, čo opazijo, da ti kje kaj skoz prste pogledajo, kaj popustijo. Na splošno sloni vsa oblast v krajili na omladini, oziroma na voditeljih komunistične omladine. Brez njih no morete narediti niti prošnje, ker t.ni dajejo Narodnim odborom tajne informacije o vsakem človeku.
Ti »zaupniki« delajo veliko propagando vsak v svojem kraju, kakor jim od zgoraj narekujejo. Po šolskih knjigah, ki so prevedeno iz ruščino, trdijo študirajoči mladini, la Kristus sploh ni bival, da ni zgodovinska oseba. Tistim pa, ki verujejo v Kristusa, tako predvsem kmetom in delavcem, trdijo, da jo bil Kristus prvi komunist. Imajo pač zelo prilagodljivo taktiko.
Narod to »zaupnike« na splošno zelo sovraži, ker so povečini to mladiči, ki malo veljajo v vsakem pogledu. Delajo ne nič, marveč se samo klatijo okoli po vaseh in vohunijo.
Gospodarska sužnost
Prav pogosto prihajajo z okrajnega Narodnega odbora posamezniki, službeno, ki popisujejo, koliko ima posamezna družina zemlje, debel oljk, sadik vinske trte, ovc, koz, itd. Kmet so jo teh večnih popisov že naveličal in v Dalmaciji vsakikrat drugače pove.
Popisujejo tudi, koliko ima kmet vina, žita, olja itd.
(Nadaljevanje)
OKNO
SV E T
SZ JE SPREJELA VABILO, da se udeleži skupaj z Veliko Britanijo in Francijo konference v Parizu, kjer bodo razpravljali o gospodarski obnovi Evropo po načrtu, ki ga jo nakazal ameriški zunanji minister Marshall v svojem govoru 5. t. m. na univerzi Harvard.
POLOŽAJ NA MADŽARSKEM/ Komunisti hitijo utrjevati svoj položaj in pripravljajo nove volitve. Vso kaže, da ;im bo državni udar uspel, saj pri zapadnih velesilah ni posebnega odpora. Britanska vlada je žo izjavila, da so v volitve ue bo mešala in tudi ne bo zahtevala med-ki .rodnega nadzorstva, kor so voli-Ivo notranja madžarska zadeva. Medtem pa jo hotel odstopiti pred-
sednik republiko Zoltan Tildy, toda vlada ni sprejela njegovega odstopa. Nastop nove vlado jo izzval pravi razkroj madžarskega diplomatskega zbora: v zadnjih treh mesecih je bilo odslovljenih 211 uradnikov, odvisnih od zunanjega ministrstva, in skoraj vsi diploniat-ski zastopniki v inozemstvu so odstopili v znak protesta in mnogi se ne marajo več vrniti domov. Veliko ljudi beži iz Madžarsko iz strahu pred represalijami, mod temi so zlasti pripadniki stranko malih posestnikov.
KITAJSKI MINISTRSKI PODPREDSEDNIK Soong Pho je obdolžil SZ, da jo prelomila prijateljsko in zavezniško pogodbo, sklenje-
no s Kitajsko, ker je preprečila sporazum mod vlado in kitajskimi komunisti. K pogajanju s komunisti je bila povabljena tudi SZ, toda ta »je ponudbo odklonila in dejavnost, ki jo komunisti razvijajo v Mandžuriji, se vrši pod vodstvom in s pomočjo Moskve”.
KANADSKI DRŽAVNI PODTAJNIK Lester Pierson jo pri sprejemu častnoga doktorata univerze Rochester imel govor, v katerem je med aiugim rekel: »Daneu obstajata dva nasprotna svetovna nazora: eden temelji ua svobodi In osebnem dostojanstvu in pojmuje državno oblast kot pospešovalko o-sebne blaginje: drugi pa temelji na vsemogočni državni oblasti, ki
Stran. 2
SLOVENSKI PRIMOREC
StevJ?
=s=
razpolaga po svoji volji 8 poedincl tor jih lahko kaznuje in likvidira, ako se upirajo njenim načrtom.«
VOJNO MINISTRSTVO ZDA bo razdelilo mod ameriške vojake po tvetu knjižico o nevarnosti komunizma. — Narodi se vedno bolj prepričujejo, da komunizem ne ogroža samo’ verskih idealov, temveč tudi .wodue in državno.
BEGUNCI V ZDA? V ZDA so v zadnjih časih dvigajo razni glasovi, ki zahtevajo, naj ZDA odprejo svoja vrata beguncem-ži-tvam voj ne. Pii predstavniški zbornici so pripravlja zakonski načrt, po katerem naj ZDA v dobi štirih let sprejmejo 100 tisoč beguncev na leto. Sodnik Owen Roberts, ki se je zelo zavzel za ta načrt, je izjavil:	»Ne
bomo mogli nosati pokoncu glave, ako zavrnemo to odredbo.«
KOLIKO GOBAVCEV JE NA SVETU 1 V Evropi jih je kakih 5000: na Balkanu 2000, v baltiških državah 2000, v SZ nekaj stotin, na Portugalskem več kot 600, v Italiji 300, v Franciji 250. V Aziji jih je največ na Kitajskem: 1-2 milijona. Zelo prizadeta je Afrika, posebno belgijski Kongo, kjer je v nekaterih okrajih sto od sto prebivalstva gobavega.
Obletnica neodvisnosti Združenih držav
Ameriški narod bo 4. julija ’47 stoenainsedemdesieitič slavil obletnico izjave neodvisnosti. Četrtega julija 1776 so člani kontinentalnega
kongresa v Filadelfiji ,v Pensilvaniji podpisali zgodovinski dokument, s katerim je 13 kolonij ob atlantski obali Severne Amerike proglasilo politično neodvisnost od Velike Britanije.
Dokument^ ki je bil plod dolgih vojn in težav, je imel dva namena: razjasniti vzroke za odcepitev od stare domovine in določiti načela, na katerih temelji filozofija ameriške demokracije.
Prvi korak so naredili že dve leti prej, v septembru 1774, ko se je zbral kontinentalni kongres. Predstavniki prve zbornice trinajstih kolonij so se zbrali, da bi razpravljali o očitkih proti britanskemu parlamentu in o tem, kako bi si zopet pridobili izgubljene pravice.
V	juniju lota 1776 je virginijski predstavnik v kongresu Bichard Henry Lee predložil, naj bi kolonije postale svobodne in neodvisne drža-. ice ter naj bi prekinile vsakršno zvezo z britansko krono.
Kongres je izbral petčlanski odbor, ki je imel nalogo, izdelati izjavo, ki bi vsebovala vzroke in pojasnitev, čemu je bil Leejev predlog sprejet. Odbor je poveril delo Jeffersonu. Osemindvajsetega junija jo odbor predložil kongresu izjavo o neodvisnosti.
Tako je ostal 4. julij 1776 spomin na rojstvo novega naroda. Vendar je življenje in uspevanje tega naroda zagotovila šele končna odobritev ustave in izvolitev Juriju Wa-shingtona za prvega predsednika Združenih držav leta 1789.
UOMACE NOVICE
POBOŽNOST ZA MOŽE IN FANTE V soboto 5. VII. ob &30 zvečer pri Sv. Antonu.
V nedeljo 6. VII. ob 8. uri zjutraj skupna sv. maša pri Sv. Ivanu. PlUPRAVLJALNI TEČAJ 'jua MALU SEMENIŠČE Kot je že bilo javljeno, se bo vršil te počitnice pripravljal, tečaj za sprejem v prvo gimnazijo slovenskega Malega semenišča. Tečaj bo v zavodu šolskih sester v Tomaju in bo trajal ves mesec avgust. Ob koncu tečaja bo tam sprejemni izpit pred škofijsko komisijo. Vzdrževalnimi za ves tečaj je E 4504). Fantki naj prinesejo s seboj poleg osebnega perila tudi par rjuh in živilske izkaznice. -Kdor namerava obiskovati ta te-čaj, ga mora njegov dušni pastir prijavati na Ordinariat v Gorici ali v Trstu DO 15. JULIJA. Kdor se prijavi pozneje, bo sprejet le, če bo še prostor. Prijavljenim bo še posebej sporočeno vse potrebno. Slovesnost obnove v Prvačini
Dne 24. se je izvršila v Prvačini slovesna predaja ključev obnovljenih hiš. V ta namen je prišel k nam polkovnik Bowman s svojim naslednikom polk. Carnos-om, načelnikom obnovitvenih del maj. Ri-chardsonom in drugimi odličniki
ter številnimi časnikarji.
Gostje so bili postreženi v župnišču in tam so bili tudi poučeni o zgodovini m znamenitosti kraja, o pridnosti in gostoljubnosti ljudi, o zglednem vinarstvu in o domači godbi ter pevskem zboru, ki pa nista bila navzoča, kakor je bilo določeno na sporedu.
V	letih 1943-44 je bilo razdejanih 45 hiš in 26 gospodarskih poslopij ter izropanih in poškodovanih okrog L0U hiš. ZVU je v 11 mesecih obnovila 142 hiš za okroglo 110 milijonov lir. Ako bi znani ljudje ne bili preprečili takojšnjega začetka del, bi bilo sedaj postavljenih še 50 pre ostalih poslopij.
Pred cerkvijo so otroci ponudili polk, Bowmanu obrednega kruha in soli, nakar je g. župnik izrazil g. polkovniku zahvalo za obnovitvena dola, ki jih je izvršila ZVU.
V	odgovoru je omenil g. polkovnik, da gre zahvala predvsem Bogu, do cim ZVU le obžaluje, da ni mogla popraviti tud življenjskih žrtev, ki jih je vas utrpela. Omenil je tudi, da je zlasti zanj ta obnovitvena proslava zadnja, ker se vrne v A-meriko. Zahvalil so je vsem, ki so pri obnovitvenih deiih sodelovali z ZVU. Želel je vsem, zlasti otrokom, naj bi srečno živeli v obnovljenih domovih.
Po blagoslovu je g. polkovnik iz ročil ključe hišnim gospodarjem.
Nato je družba obiskala uekaj obnovljenih poslopij. Pri teh obiskih se je g. polkovnik zelo ljubeznivo razgovarjal z judmi, zlasti z otroki in starčki, a zanimal se je celo za ptičke in mucke. Med kosi lom je balincal s časnikarji in inženirji ter vse posekal.
G. guverner se je radi svoje prijaznosti vsem prikupil in le težko so se poslavljali od njega.
Težko nam je, da v naši deželi ni vodno užival hvaležnosti. Iti jo je zaslužil. Sicer pa je g. polkovnik iz pogledov in rokovanja kaj lahko sklepal, da 30 naši ljudje ZVU veliko bolj hvaležni, kakor si upajo na zunaj pokazati.
»Povest o izgubljeni Marti«
V nedeljo 22. t. m. je Dekliški krožek v Gorici priredil v zavodu čč. soster Notre Dame Mlakarjevo vzgojno igro »Povest o izgubljeni Marti«. Občinstvo, ki jo napolnilo do zadnjega kotička dvorano, je z največjim zanimanjem in ginjenostjo sledilo Igri, ki v petih slikah prikazuje zgodbo o mladi kougre-ganistinji Marti, ki jo deionia navdušenje za umetnost^ deloma težke domače razmero premotijo, da zbeži
priliznjenim laškim maestrom Piramidolli-jem, ki jii obljublja, da jo izvežba za plesno umetnico. Prepozno se zave, da je postala žrtev navadnega sleparja. Rada bi so vrnila domov, toda boji se, da jo bo mati zavrgla. Šele po desetih letih, ko zve od svojih bivših sošolk pri nekem slučajnem srečanju, da je mati sama in oslepela in da hrepeni po njej, se da pregovoriti in se kot neznanka pod imenom Magdalena vrne domov m stopi pid lastni materi v službo kot njena družabni-ca. Šele čez nekaj tednov na Martin rojstni dan pride pri branju priliko o izgubljenem sinu do spoznanja. Srečna je mati, ko more spet pritisniti na srce svojo izgubljeno hčer, tembolj, ko ji ta slovesno zagotovi, da se vrača domov čista in nedolžna: Marija, ki ji jo ostala vedno zv|gta, jo je obvarovala, da j« svet ni umazal.
Vse igralko so svoje vloge odlično rešile, dasi je bila velika večina izmed njih prvič na odru: zasluga ere predvsem njihovi požrtvovalni vztrajnosti, s katero so morale premagati iiebroj malih in velikih težav, potem pa zlasti režiserju g. Mihu Slaku, ki je dekleta dobro pripravil in se tudi sam sijajno postavil v vlogi Piramidolli-ja. Med dekliškimi vlogami so posebno ugajale Marta, mati, inadame in natakarica, ki se ji je »neprestano kolcalo po fminskih hribih«.
Upajmo, da to ni zadnja prireditev, ki nam jo je nudil Dekliški krožek.
IZ MIRNIKA
V letošnjem maj nit u smo imeli pri nas v Mirniku zelo lepe šmarnice zjutraj in zvečer. Večerne šmarnice so bole prav slovesna Cterkve-ni pevci so zelo lepo in ubrano peli. Šmarnično pobožnost so povečale lepe pridige. Posebno so nam ugajala premišljevanja o Mariji Pomagaj z Brezij. Prvo nedeljo v juniju zvečer pa smo imeli za sklep šmarnic procesijo z lučkami. Na trgu smo postavili clavolok ter lepo o-krašon oder,-kamor so bolooblečena dekleta odložila prelepi kip brezmadežnega Srca Marijinega. V mraku se jo začela premikati procesija iz cerkve po strmem hribu doli v vas. Med potjo smo peli litanije M. B. Veličasten jo bil pogled na morje lučk. Umetni ognji, pokanje mož-narjev ter veselo pritrkavanje je dajalo slovesnosti še skrivnostnejšo
lioo. Na trgu sredi vasi se je procesija ustavila. Cerkveni pevca so zapeli nekaj prav lepih pesmic, mlada solistka pa nam je s pesmijo »Mati moja, venec pletem« privabila solze v oči. Sledila je kratka slovenska pridiga, katera nas jo prav tako ganila.
Ker so bili navzoči tudi ital. vei-niki, jo sosednji gospod župnik lepo spregovoril tudi v italijanščini. Procesija je zopet krenila proti cerkvi. Sledil jo blagoslov z Najsvetejšim, nakar smo skupno zapeli tisto prelopo pesem:	»Povsod	Bo-
ga«.
Zvonovi zastonj
Toliko so ženemo za našo ugrab-Jjene zvonove. Razburjamo se, pišemo na vso strani, pa ne dobinfo zadovoljivega odgovora, ker ne znamo. Znati je treba! To nas učijo ponižni smovi sv. Frančiška na Barbani. J\i jin zanimala visoka cena cina, mso vprašali za svet naslednika prol. Mercina o sestavi glasov m tvarini uvonov. Se na papeža iuso nasloviti prošnje, ampak so se obrnili kar nu »okupatorja« za pet novih zvonov, čeprav so tri zvonove žo imeli, cele, samo nekoliko obrabljene, kar pa ni taka nesreča, ktr se dajo obrniti. In končno uglajeni, uneseni zvon i vi še lepše pojo, Kot je potolažil Doruberžane usmiljeni zvonar. Pa poglejmo celo zgodbo:
Začela se je la reč lani, kot pišo o tem posebna knjiga »Bell for Aua-iio« o zvonovih na Barbani. Tamkajšnji patri so korajžno naprosili ameriškega stotnika Ch. J. Molfetto, oe bi jim mogel dobiti dovoljenje za uporabo bronastih topov, ki so jih Nemci pustili v utrbah na otoku. (Vidite, da »vržo rajtenga« znati angleški!) Dovoljenje ja prišlo in skupina delavcev se je lotila zbiranja kovine. ZVU je dala vozila za prevoz kovine v Videm, kjer so potim ulili pet zvonov. (Upamo, da so dodali potrebno količino cina, ker ga ima topovski bron premalo.)
27.	januarja t. 1. so zvonove slovesno izročili prosilcem. Ceremoniji so prisostvovali polkov. Bowman, tižaški škol' mons. A. Sautin, visoki častniki in krajevne oblasti.
Veliki zvon baje tehta skoraj poldrugo tono. Iiajši bi vedeli, ali ima glas cis’ alt d’, in bojimo se, da so rajši naročili pet lažjih zvonov kot 3-4 težje. 15 q. težek zvon za božjo pot ni veliko. Marsikatera naša vas ima težji veliki zvon. Pa tega noben drug naš zvon no bo imel: narn-leč imen pol. Bovvmana, stotn. Mol-1'etta in znaka «A M. G.». In na kali o izviren način so so izkazali hvaležno barbanski frančiškani!
Dali so nedavno uliti za spomin štiri (zakaj ne pet?) zvončke in so 5. jun. t. 1. izročili v Trstu enega pol. Bowmanu, enega majorju E. H. Ri-chardsonu, enega predsedniku ZDA in enega sv. očetu. Zadnjima dvema bo zvonček izročil pol. Bowman. Vidite, znati je treba. Beseda ni konj. Res je tudi, da vsi uimajo take sreče, niso v taki milosti.
Mi bomo srečni, če bomo smeli dvigniti naše zvončice, ki že eno leto čakajo v Vidmu, da se vrnejo domov. Zadnjič smo obljubili seznam: Kobarid (Svino, Sužid, Sta-reselo, 349, 248, 271 kg.); Sedlo - Sv.
Helena 271 kg; DrežnAca 54 kg> B0-vce - Kal 72 kg; Gr nar - Sv. tin 118 kg; Fara 29 kg; Gorica - S* Anton 50 kg; Plaču ta 77 kg» Bvm' zano 79 kg; Skupaj ok. 1600 kg.
A M. G-
TOČA
Od Lijaka, ki je znan po udam1' škem delu ob spremljevanju kletvi na dan spravna procesije na Sv. S0" ro, mimo Volčje drage, dela Š0®' petra in zlasti Ajševice* KronberP in do Solkana je klestila v potek VI. taka toča, kakršne ljudje pomnijo. Mestoma je bila debel® bolj kot jajce in je razbila celo kor-ce na strehah. — Najbolj jo divjaj* okrog Bajte v Rožni dolini. Tud1 na Gorico je padlo nekaj zrn.
liazglas
Z odlokom Okrožnega predsedstva z dne 6. 6. 1947 št 7197-III je lo odrejeno, da so bo redno pregl15' dovanje tehtnic, uteži, mer in ^ ničnih inštrumentov sploh za t®" koče dvoletje vršilo v Gorici Prl Deželnem metričnem uradu ob delavnikih od 2. do 14. avgusta in 0
28.	avgusta do 20. septembra.
Uradne ure: od 8h do 12.30. V P°' poldanskih urah, ki jih bo določil metrični nadzornik, bodo potrjeva11 inštrumente, popravljeno na uka* metričnega urada, ter vršili napr^ šene preglede na licu mosta.
Mestno županstvo bo tistim, ki 80 vpisani v tozadevni seznam, posla' to posebno obvestilo, v katerem za vsakega določen dan pregledovanja. Tisti pa, ki niso še vpisani v občinski seznam, so morajo javi*1 sami.
Ob pregledovanju bodo prizade^ plačali za to določeno pristojbino-
Za popravila, ki jih bo predpisi metrični urad, se sme vsakdo sv°' bodno poslužiti katerega koli mehanika, da ja le sposoben in ima za potrebne naprave.
Vsi, ki so po zakonu dolžni, d* dajo pregledati in potrditi tehtni' ce, uteži, mero in metrične inštrU' mente sploh, naj se strogo držii0 teh predpisov, da ne zapadejo P° zakonu določenim kaznim.
Duhovne vaje za fante
bodo zadnja teden avgusta. Fantje pripravite se!
Podpoveljstvo Mestnih straž
hrani: L otroško torbico; 2. volneO ženski jopič.
Darovi
N. N. namesto cvetja na materin grob 300; N. N. namesto cvetja na očetov grob 100; preplačilo iz Trsta 100; Š. L n S. A. iz Trata 500; De; kliški krožek iz Gorice ob priliki igre »Povest o izgubljeni Marti« 1000; iz Šempetra razni darovi 500; neimenovani iz Pariza 1880; iz Merami o priliki rodovne preobleke 500; nuren Mirenc 300; N. N. iz Bo^" ca 300 L Bog povrni!
Odgovorni urednik Dr. BONAVENTURA MAHNIČ Tisk. G. lucchi - Gorica Tiskano z dovoljenjem A. I. S.
Hlapec Ferjan
»Kaj je dokazano!« je zavpil Ferjan tresoč se od jeze.
»Lo malo bolj mimo, prijateljček,,« je poudaril orožnik: »kdor je
v	tukem položaju kot vi, mu ne kaže še razgrajati.«
»Toda jaz sem nedolžen!«
»Dejstva dokazujejo ravno nasprotno; kako je pa prišla denarnica za vašo skrinjo in ključi«
»Tega ne vem. Tat mi je pač te stvari podtaknil, da bi zvalil sum-njo name.«
»Kdo je tat? Ali imate koga na sumu!«
»Nikogar, na pride mi nihče na misel.«
»Tako ostane sum edino na vas samih.«
»Toda lahko prisežem, da sem nedolžen!«
»Do prisego vam pač ne bodo pustili.«
»Kaj naj potem storimt«
»Najbolje bo, 6e priznate dejanje in poveste, kam ste skrili denar.«
»Za božjo voljo, gospod narednik, saj me vendar no boste imeli za tako slabega; jaz ne vem o vsej stvari prav nič.«
»Tega vam gotovo nihče ne verjame«
»O pač,« so jo oglasil Bregar s svojim krepkim glasom, »jaz verjamem in sem trdno prepričan, da je Ferjan nedolžen kot novorojen o-trok. Vsa občina mu da lahko spričevalo, da je pošten in zanesljiv človek, ki je sploh nezmožen za tak zločin.«
Ferjan se je ozrl na gospodarja s hvaležnim pogledom. Bregarjeva izjava pa ni napravila na orožniškega narednika nobenega vtisa, pripomnil je lo hladno:	»Vaša	do;
brohotnost bo možu malo koristila.«
»Kaj naj se tedaj zgodi!«
»Sodišče bo že ukrenilo, kar je treba.«
»Preje pa moram vendar zahtevati, da se zadeva boljo preišče in da se zaslišijo tudi drugi ljudje,« se je odločno postavil Bregar.
Tej zahtevi se je orožniški narednik vdal s tem, da jo zaslišal vse Do-
linarjeve posle po vrsti in več drugih ljudi, ki so prišli med prvimi k požara. Zaslišanje jo pa bilo popolnoma brezuspešno. Nihče ni vedel ničesar o tatvini, sum ni padal na nobeno druga osebo; iz nekaterih verjetnostnih razlogov, ki so jih posamezniki navedli, se je sumnja proti Ferjanu še celo povečala.
»Toroj nočete priznati?« ja vprašal orožniški narednik še enkrat.
»Nimam ničesar priznati,« je izjavil ta trdno.
»Potem tudi nimamo tu ničesar več iskati. V imenu postave vas odvedem v zapor.«
Ferjan je pridržano zaječal in se umaknil za nekaj korakov, medtem Jio je divje stisnil pesti. Drugi orožnik je sklonil bajonot proti njemu, dočtim je narednik segel po njegovih rokah. Tedaj je skušal Bregar so enkrat posredovati.
»Za Ferjana popolnoma jamčim jaz,« je izjavil, »zato ga ni treba spravljati v zapor.«
»Zelo mi je žal,« je odvrnil orožniški narednik, »da ne morem sprejeti vašega jamstva,«
Orožnika sta priganjala Ferjana, da odide z njima.
»Prosim vsaj, da odložite odgon do večera,« je Bregar se nazadnje poskusil; »zdaj pri belem dnevu bi vzbujalo to preveč pozornosti in hlapčeva nedolžnost se bo itak v kratkem izkazala.«
»To se ne strinja z našimi predpisi.«
Bregar je težko zasopel, nato jo pristopil k Ferjanu, mu gorko stisnil roko in rekel:	»Ferjan, če je
tako božja volja, moraš pač potrpeti! To jo huda preskušnja, toda ljubi Bog že vo, zakaj ti jo pošilja. A bodi prepričan, da nedolžnega ne zapusti.«
Ferjan ni mogel govoriti, podal je le tresočo 'roko staremu gospodarju, nato je pomolil obe roki o-rožnikoma in ce pustil ukloniti.
Zdolaj pred hišo jo stala gruča ljudi. Mnogi so šele prišli, ko je bil požar že pogašen, in nihče ni še odšel domov. Ko so jo zvedelo o tatvini in o sumnji, ki je padla na Ferjana, so hoteli vsi počakati, da vidijo, kako se bo ta zadeva iztekla.
Besedičili so mnogo sem in tja; nekateri so bili za Ferjana, drug1 proti njemu, na vseh obrazih pa J° bila napeta radovednost.
Ko se jo tedaj prikazal Ferjan med obema orožnikoma pred hiš°> je hipoma prenehalo klepetanje in nastala je mučna tišina. Dolinarje-
vi	otroci in posli so jokali, gospe; dinja je tudi ihtela, dasiravno n) mogla zatreti sumničenja proti Ferjanu. Na nekaterih obrazih s® je razodevala škodoželjnost in Hudo vernik je režeče zašepetal: »Zopet jo izgubil navidezni svetnik svoj sijaji«
Ves žareč od sramote in s povešenimi očmi je šel mimo Ferjan med orožnikoma.
Nenadoma se je prerila skof1 gnečo Hudovernikova Milka in 3e zavpila z izrazom silnega strahu na obrazu: »Ferjan, ali je mogoče! " Jeli mogoče?«
Strašna bridkost je spreletela Forjanu obličje. Nobene besede ni s prodimim, žalostnim pogledom i® odgovoril, ampak je pogledal dekle odšel dalje.	(Nadaljevanje)