UUISIJANA, 9. OKTOBRA 1956
OKRAJNEGA
LJUDSKEGA
ODBORA
LJUBLJANA
LETO III., ŠTEV. 78
11. seja Okrajnega ljudskega odbora
, Dne S. t. in. je bila 11. seja okrajnega ljudskega odbora. Glavne dnevnega reda so bile:
, Poročilo o izvršitvi družbenega plana in proračuna v prvem pol-l'Uu, P>56 ter poročilo sanitarnega inšpektorja o stanju epidemije "'foške ohromelosti v okraju in o higienskem stanju šol.
Poročilo o izvršitvi družbenega plana za I. polletje 1956
.. Poročilo je dal inž. Ivo Klemente;	OLO, ki je iz-
I Podatki o izpolnitvi plana v •Polletju so bili objavljeni že v Plesniku«.
. lež.ko jc govoriti o izpolnitvi težbcnega plana v I. polletju, ko r. 0 ga sprejeli šele konec maja. j*®8podarstvo jc teklo svojo pot po .telicija|, lanskoletnega planu, ki s° bile že izpolnjene s prilaga-teiti sklepov IV. plenuma v Beo-rami, kar lahko ugotovimo iz kori-/^toih rezultatov I. polletju tudi pleteni pred sprejetjem družbenega
j^Dsnovtio oceno izpolnitve druž-j#lleKa plana v letošnjem 1. pollet-Mna«n vsekakor pokaže realizacija rj.°tnega "dohodka, ki ga je ustva-11 gospodarstvo v tem obdobju, ii^-olotni dohodek je presegel viri .milijard dinarjev, t. j. 43% 6oteg*-. ki je bila postavljena s pla-
ivJ*sho je, da je dinamika plana C»jv vseli panogah gospodarstva (0 . cjša v II. polletju, vendar lah-gornjega procenta sklepamo, ^Je tempo proizvodnje le prepoti'"." bi lahko bili zadovoljni, Mr 'Z10 po primerjamo polletne iz-bj] ll*ve v prejšnjih letih. Tako je vrv lanskem letu celotni dohodek ((J Polletju dosežen s 4'*'« Razen drl8 Predvidevamo lotos	H6,'o višji
VSo<>t'°K nasproti lanskemu letu. t 0 zahteva znatno večje napore tgpj Polletju. In ker smo že prnv-H,, av v zadnjem kvartalu, morale,," polovili, da nepopolni podatki tij(.v jo na intenzivnejše izpol-<la va!*.je planu v 111. kvartalu, ter N. J.,a v zadnjem kvartalu napeti i% 7" (1® nadoknadimo manjka-Nr-„ ,*° j*‘ prav, da na kratko 4ha|j . že objavljenih ugotovitev Miyair,,mo glavne vzroke, ki so 'iu zaostajanje tempa" pro-* |r| "J,‘- in kako se izvolnjujejo 0,rt postavljene naloge.
*,let0£ ?sn°vnih nalog proizvodnje .jene ,JPn> letu je bila sprememba ntekirS ri|kture v prid sredstev za Sj„ P°trošnjo ob istočasnem pa-ia d,,! ""npa proizvodnje sredstev d Pon,'i . nnš okraj sicer nimamo Mkj "'"ih podatkov, obstoječi po-v f»Uin,{?°5tevai°« *u(b republiške, Nni k"?pio, da se struktura proti Osri bistveno spremenila. [Sn,, j!Vni vzrok temu jc vsekakor ./.it- t;., "je električne energije. Posledica slabih vremen-ij, v v zimskih mesecih. Izpad V'lori i1*1 °kraju znašal okrog i> bii: ", ne polletne potrebe v in-V0<lnii 1 ,H'i,n je bil v ostalih pro-kSjiij .,Vl‘jnli, predvsem v obrti, 'i v' 11 izpad se je čutil seveda Proizvodnji za široko po-
trošnjo kot v ostali proizvodnji, ker to zahtevajo že tehnološki postopki. V tej smeri ho potrebno po odgovarjajočih organih še bolj vskladiti plane redukcij električne energije. Upoštevaje, da so v letošnjem letu spuščene / pogon nove kapacitete in da je bila v poletnih mesecih zmogljivost central 16°/o nad potrošnjo, lahko upamo, da ho oskrba z električno energijo v II. polletju zadovoljiva. Kljub temu pa morajo podjetja, ki razpolagajo z lastnimi agregati, posvetiti njihovemu vzdrževanju polno pozornost.
Nadalje obstajajo še vedno nekateri znaki zapostavljanja proizvodnje za široko potrošnjo glede oskrbe s surovinami, predvsem iz. uvoza. V neki meri je sicer krivda tudi samih gospodarskih organizacij, ki se niso dovolj znašle v deviznem sistemu. Vendar menim, da ho potrebno še v večji meri prvenstveno zagotoviti devizna sredstva za potrebe te vrste proizvodnje, s čimer sc bo povečala produktivnost in izraba kapacitet, s tem pa tudi zniževanje cen baš artiklom široke potrošnje.
Neko zmedo v proizvodnji teli artiklov je povzročilo tudi večanje zalog v nekaterih panogah, predvsem v tekstilni. Ta pojav se jc odrazil celo <lo tendence — ne stremeti za čim boljšo izrabo kapacitet — če že ne k zniževanju proizvodnje.
Ge hočemo obravnavali ta problem, vas moram spomniti na situacijo. ki je vladala v lanskem letu na tržišču. Za to obdobje ic bila karakteristična slaba preskrbljenost tržišču, to sc pravi pomanjkanje blaga, predvsem pa neenakomerna oskrba tržišča, ki je imela za posledico dviganje cen. Temu je v precejšnji meri pomagala tudi razmeroma visoka stimulacija izvoza, predvsem na področju kmetijskih artiklov. Zaradi tega je potrošniška mrzlica zajela predvsem živilski trg. bojazen pred zmanjšanjem vrednosti dinarju pa je seveda navajala potrošnike k nakupu tudi industrijskih artiklov. Ker je največji del svoje kupne moči za te vrste blaga lahko dal predvsem kmečki potrošnik. ki je glede asortimenta in kvalitete manj zahteven, je- trgovina zlahka spravljala v promet manj kvalitetno blago. Ta proces je potegnil v svoj krog tudi industrijo.
Toda te račune lahkega zaslužka so prekrižali ukrepi nove gospodarske politike. Njihov namen je bil tudi vskladiti porast življenjskega standarda mestnega in kmečkega prebivalstva. Tozadevni ukrepi so na eni strani povečali kmečke dajatve, ki so se vsklndile s porastom njegovega dohodka na račun cen
in z zmanjšanjem dohodkov nekmečkih dejavnosti, kar jc predvsem posledica zniževanja investicij. Svoj odraz na tržišče pa je imelo tudi v neki meri povečanje potrošniških kreditov, delavca in nameščenca konec preteklega leta.
To so glavni vzroki večanja zalog tako v proizvodnji kakor v trgovini. Toda tega nas ne sme biti strah, to so osnovni koraki k stabilizaciji tržišča. Prvič se namreč v ostrejši oblik! kaže preorientacija našega gospodarstva v smislu delovanja zakona ponudbe in povpraševanja. Prvič so proizvajalci nekaterih panog čutili, da niso več v monopolnem položaju, ko so oni diktirali potrošniku ne samo ceno, ampak tudi kvaliteto in asortiment. Nekateri so še danes mišljenja, da mora-iti njihova proizvodnja v promet kakor v času distributivnega gospodarstva.
Vse to pa postavlja pred proizvajalec, pred delavske svete in kolektive dve osnovni nalogi: borbo za kvaliteto in asortiment, ki bo ustrezal željam potrošnika, ter borilo za zmanjšana je proizvodnih stroškov in večjo produktivnost. Vse to pa je še kako na liniji sprememb gospodarske politike za stabilizacijo tržišča in na liniji zaustavi ian jn procesa slabšanja gospodarskih pogojev mestnega In industrijskega prebivalstva.
K prvemu problemu mi dovolite nekaj pripomb. Predvsem menim, da je povezava proizvodnje s trgovino in obratno nezadostna. Mislim, da hi bilo treba misliti, koliko je temu kriva Organizacija grosistične trgovine ter njeni odnosi do trgovine na mulo. vsekakor pa je treba urediti povezavo med industrijo in grosistom. V naši državi imamo že nešteto raznih razstav in velesejmov, to se pravi, dovolj prilike, kjer hi lahko industrija preko trgovine »vnovčila« želje in potrebe potrošnika. Ugotoviti pa moramo, da proizvodnja še danes ni vsklniena niti s sezono potrošnje. Zakaj? Zato, ker je prodala, kur je proizvedla, ker je liil potrošnik vse premalo zahteven.
Ta dva momenta pa nista važna samo zaradi neposredne zadovoljive potrebe domačega potrošnika, ampak vsebolj usposablja proizvajalce za konkurenco na svetovnem tržišču. kjer obstajajo še velike možnosti plasmana in s tem odstranjevanja prekomernih zalog.
Tudi izvoz nekaterih artiklov dela slabo kri med proizvajalci, češ zaradi toča se nam še bolj dvigajo zaloge. Mislim, da nam je gotov uvoz artiklov Široke potrošnje potreben. predvsem za kritje potreb po deficitarnih artiklih, na drugi strani pa z izbrano kvaliteto sili domačo proizvodnjo k njenemu izboljšanju. Sicer pride do nekaterih nepravilnosti na eni strani zaradi nepopolnega načina razdeljevanja deviznih sredstev, na drugi strani pa tudi zaradi nezadostnega poznavanja želja in možnosti potrošnika.
Znan jc n. pr. primer nabave večjih količin nylona, ki mu je morala trgovina globoko znižati ceno, da ga je lahko spravila v promet. Taka precenjevanja in nepravilne ocene tržišča gredo vsekakor na škodo potrošnika, pa čeprav sc je cena Znižala.
In sedaj še vprašanje zalog, tendence k znižani proizvodnji in v tej zvezi vprašanje zniževanja cen.
Kakor smo ugotovili, so zaloge na eni strani pozitivno vplivale v smislu lomljenja monopolnih pozicij proizvodnje, na drugi strani pa moramo ugotoviti, da obstoječe zaloge še vedno ne ustrezajo višini, ki je normalna za tak nivo proizvodnje, saj so bile zadnja leta zaloge tako rekoč iste ob močnem porastu proizvodnje. Tako povečane zaloge morajo vplivati tudi na izboljšanje pogojev oskrbe proizvodnje. In če dumo še tukaj možnosti na zunanjem trgu, bomo s tem ugotovili vrsto novih nalog.
Predvsem se je tu treba ozreti na povezavo med proizvodnjo in zunanjetrgovinskimi podjetji. Dejstvo je, da na področju zunanje trgovine niso bile izčrpane vse možnosti te dejavnosti. Eden glavnih vzrokov za to je predvsem v tem, da zunanjetrgovinska podjetja še vse preveč menijo, da so sama sebi namen, da so še vse premalo poslala agent proizvodnje in da svoje dejavnosti ne usmerjajo dovolj v smislu pomagačev proizvodnji. Imamo konkretne primere, ko podjetja živijo, to se pravi, da dobivajo redne prejemke na račun nekega več ali manj slučajno sklenjenega ali celo dodeljenega posla, da jih pa potem prav malo zanimajo ostali posli, ki so pa prav tako važni zn proizvodnjo. Zato se opaža pri nekaterih zunanjetrgovinskih podjetjih upadanje prometa tudi zaradi izgubo posameznih komitentov, izgovor za to pa je navadno izpad kakega večjega posla, ki ga je izvršil pač nekdo drugi. Izgloda, da nam tudi izvršena reorganizacija v zunanji trgovini ni prinesla zeleneča uspeha, ter bo naša naloga, da bomo iskali še novih možnosti izboljšanja.
Kreditna politika je igrala seveda bistveno vlogo pri prilagajanju gospodarskih organizacij novim razmeram na tržišču. Iz objavljenih, podatkov vidimo velik skok obratnih kreditov, in sicer za 32% samo v I. polletju. Večji del tega porasta gre na trgovino, kar je normalno v smislu stabilizacije tržišča, čeprav ni šel na račun povečanja proizvodnje, ampak standardizacije zalog, ne v smislu zazmrzljenja, am-puk narobe, z večjimi zalogami omogočiti boljšo oskrbo proizvodnje in z večjim asortimanoin povečati promet in s tem zvišati obračanje vloženih sredstev. V tem smislu moramo razumeti višja obratna sredstva, kar se ho odrazilo še posebno v novem kreditnem sistemu, ki se že realizira.
Neopravičen pa jc bil v trgovini v I. polletju strnil pred večjim najemanjem kreditnih sredstev in večanjem sortirane zaloge, pričakujoč nekoga tobožnega znižanja cen. Kajli do nekakšnega kopičenja zalog jc dejansko prišlo samo v teks-
tilni stroki in delno pri investicijskem materialu (cement, elektro-material). S tem pa še daleč ne moremo govoriti o nasičenosti tržišču, ki bi v takratni situaciji absolviralo še mnogo deficitnega materiala vseli ostalih strok 111 dobro sortiranega mateirala prav v teh strokah, kjer so se večale zaloge. Na to kože tudi nezmanjšani promet v trgovini na malo, ki se je nasprotno celo povečal v primerjavi s I. polletjem lanskega leta. In če dodamo k temu še ugotovitev, da sc produktivnost ni bistveno povečala oz. celo zmanjšala, kakor se ugotavlja v republiškem merilu, potem mislim, je jasno, da gre tako zniževanje cen lahko samo na račun znižanega dobička. Tako suho zniževanje cen pa je samo kratkovidno, ker na eni strani vpliva no rušenje osnovnih proporcev družbenega planu, na drugi strani pa je zelo nevarno tudi -a sama podjetja, ki jim ekonomska situacija še ne zagotavlja, da ne bodo ponovno prisiljeno dvigniti cen. In baš tako nihanje cen pri artiklih široke potrošnje že samo po sebi pospešuje nestabilnost tržišča. Zato mora veljati borba za znižanje cen predvsem k povečanjem produktivnosti in boljše organizacije dela. Sele takrat ne bo bojazni, da se bo morala cena ponovno dvigniti. Edino tako zniževanje, je družbeno opravičljivo in za potrošnika koristno.
V tej zvezi naj omenim še pojav, da so nekatera industrijska podjetja zopet planirala napačno razdelitev dohodka, seveda v smislu zmanjševanja dobička in napenjanja drugih elementov dohodka. Nekaj podjetij je namreč precej više doseglo planirani dobiček kot pa celotni dohodek. To ni sicer slučaj nekega poviševanja cen, pač pa je realizacija zopet demontirala njihov strah pred povišanjem cen za surovine in s tem materialnih stroškov. Tako so taka podjetja zavestno ignorirala sklepe I. plenuma SZDL. ter s tem rušila proporce družbenega plana, ki so bili seveda postavljeni no osnovi planiranih sredstev, s tem po tudi škodovala soma sebi. Kajti sredstva, ki ostanejo podjetju, zaradi tega ne bi bila nič manjša.
Poglejmo še vpliv sprememb gospodarske politike na stroke industrije in druge gospodarske panoge, katerih proizvodnja oz. usluge so investicijskega značaja. Te tri industrijske stroke — kovinska, elektroindustrija in Industrija gradbenega materiala — poleg gradbeništva. so nnjslnbše izpolnile plan dohodka. Odstotek izpolnitve v kovinski je' 38, v industriji pa 40. pred tem pa predstavljajo 22% dohodka celotne industrije, oz. 'okrog 15% celotnega gospodarstva. Vsekakor bistveno vplivajo na izvršitev, posebno če še dodamo gradbeništvo. ki je doseglo 33% planiranega dohodka, ki je udeležen z okrog 8% v sklopu gospodarstva.
Tudi tukaj je v precejšnji meri vplival izpad električne energije. Normalna dim
rešiti ali s preorientacijo v proizvodnji ali pa s plasmanom na zunanjem tržišču. Druge rešitve ni, kajti tempo investicijske izgradnje se je zmanjšal, s "tem pa tudi potreba po teh izdelkih, kolikor še naprej niso deficitarni. Ravno v tej smeri podjetja niso dovolj storila ter je to njihova naloga tudi v bodoče, če hočemo, da bodo osnovna sredstva polno izkoriščena. Predvsem je treba izčrpati vse možnosti na zunanjem tržišču, ker je luka preorien-tacija nujcenejšu. Pomagati pa bo treba podjetjem predvsem z. elastičnim sistemom kreditiranja, da bodo doseglo potrebno kvaliteto.
Za gradbeništvo samo je še posebej zanimiva zelo nizko realizacija dobička, ki je bil dosežen s ca. 8%. To kaže no ostro konkurenco na licitacijah, ki je vplivala na znižanje cen gradbenim storitvam za okrog 10%. V principu je taka konkurenco seveda zdrava in je skrajni čas, da je do tega prišlo. Vendar nesolidne kalkulacije nekaterih podjetij bodo lahko rodile tudi težke posledice, ki jih bodo morali nositi ljudski odbori. Zato je pravočasna kontrolo v tej smeri na mestu.
Mimogrede naj omenim, do prej navedeni vzroki vplivajo seveda tudi na izvrševanje investicij v okviru našega okraja tako negospodarskih kakor tudi gospodarskih v vseh panogah industrije, kjer je kasna dodelitev investicijskih sredstev vplivala tudi na neizvršitev proizvodnega plana nekaterih podjetij pa tudi kmetijstva, kjer so bili kasno sprejeti predpisi za črpanje sredstev. Edino za pospeševanje obrti so bila sredstva na razpolago in zopet moram ugotoviti, da so bila razmeroma nizko koriščena. ker še danes nimamo detajlno izdelanega pregleda potreb in lokacij obrtnih uslužnostnih obratov. Mislim, da prav zato manjka potrebne organizacije, bodisi v ljudskih odborih ali pri zbornici, ki bi to vprašanje učinkovito reševala, kakor rešuje Zavod za stanovanjsko izgradnjo probleme svojega področja. Vsekakor je treba nujno postaviti ta problem tudi pred občinske ljudske odbore.
Zaradi splošnega zastoja inozemskega turizma v predsezoni gostinstvo na območju okraia ni utrpelo večje škode, ker je Ljubljana le turistično prehodno mesto. Pač pa je ta izpad delno vplival na finančni uspeh turističnih podjetji.
V zvezi s pravilno politiko razvoja turizma jo naloga turističnih in gostinskih podjetij, da določijo
cene zn prihodnjo sezono in teh cen elektroindustriji 33, nn sreminjajo več. Naša naloga pa grudbenegn materiala je zagotoviti podjetjem planske instrumente. ki ne bodo vplivali na spremembo kalkulacij, na osnovi katerih so bile te cene določene.
Iz vsega doslej navedenega se jasno vleče nit dviga proizvodnosti dela:	to je gotovo naše ključno
vprašanje, ki ga je kot osnovno postavil TV. plenum. Na tako mesto smo ga postavili tudi v našem družbenem planu. Spomnil vas bom, da si nekateri delovni kolektivi že v
dinamika izvrševanja pro-
izvodnje v kovinski stroki je pred- svojih predlogih planov niso posta-
v«t‘ ril ntlnMV(>rliiIn '/nrn/li luinnrmnlnn	.... 1__ .1	• __ • i •	• i
vsem odpovedala zarodi nenormalno vili za nalogo dvigniti z vsemi ob-nedokončane proizvodnje (n. pr.	—-----
Litostroj). Razen tega je bilo dejansko težko pravilno planirati, ker so bili ti plani v veliki meri odvisni od investicijskih sredstev, določenih v družbenih planih, ki pa so bili zelo kasno sprejeti, tozadevni predpisi o njihovi uporabi pa so izšli se kasneje. To je seveda odložilo začetek del. pa tudi roke dovršit ve investicijske opreme.
V teh strokah nastopa problem plasmaja z vso ostrostjo, ki se mora
stoječimi možnostmi produktivnost. Celo narobe — nekateri so celo predvidevali, da bodo zaposlili novo delovno silo ob zmnnišnnjii proizvodnje. Zato je družbeni plan okraia ocenil realne možnosti s 3 do 6% povečanjem storilnosti, s čimer bi sicer prekoračil povprečno število zaposlenih v letu 1055 v industriji zn 3% ob 0% preko« čenlii količinske proizvoduie.
Realizacija I. polici in nam kaže, da te naloge nismo izvršili. Če pri-
merjamo isto obdobje lanskega leta, vidimo, da smo količinsko proizvodnjo presegli za 4% pri 3% več zaposlenih. Ob upoštevanju objektivnih težav, to je poinujkanja električne energije in surovin. Iz tega lahko sklepamo, da storilnost ni padla. Res je, da je osnova za dvig storilnosti dobra organizacija dela in predvsem zadostna in pravočasna oskrba z materialom in energijo. To pa tudi letos ni bil slučaj in naša prva skrb naj velja zagotoviti te pogoje za dvig storilnosti. V tej zvezi pa morajo vsekakor kolektivi spremeniti dosedanjo razvrstitev dopustov, katerih večina, ponekod celo kolektivno, je bila v času, ko je bilo električne energije na pretek. Pravica do zakonitega odmora sc je spremnila v pravico letovanja.
Seveda, če pa pogledamo z druge strani, kako so sc izvajali ukrepi, ki direktno stimulirajo delavca k dvigu efekta dela, pa moramo kljub vsemu ugotoviti slabo sliko.
V teku L polletja sc število delavcev, ki delajo po normi, v industriji v povprečju ni bistveno spremenilo. Porast kaže 2%.
Večji napredek se kuže v kmetijstvu, kjer se je pravzaprav to vprašanje začelo šele reševati. Tu imamo ob koncu polletja 18% za-poslenh. ki delajo po normi. Prav tako je večji skok v gradbeništvu, kjer izgloda, da je konkurenca pozitivno vplivala tudi v tej smeri.
Povprečno doseganje norm se suče okrog !t0%. kar daje dokaj normalno sliko. Nezadovoljiva je bila v I. polletju še vedno situacija pri premijskih pravilnikih. V L pol-letiu jih je imelo samo 75 industrijskih podjetij (t. j. 50%). V II. polletju se sicer zaradi obvezne uvedbe istih situacij delno izboljšuje, vendar bo potrebno še nekaj časa, da se bodo pravilniki v resnici uveljavili in služili svojemu namenu.
To so glavni problemi letošnjega izpolnjevanja družbenega plana, ki obenem postavljajo nalogo zn bodoče. Upoštevajoč, da so že konec
I.	polletja obstajali boljši pogoji za njihovo reševanje ter da je že normalno dinamika II. polletja iačja, menim, da ob mobilizaciji vseh pozitivnih sil. predvsem pa organov delavskega upravljanja In aktivizn-ciio delovnega človeka preko upravnih in političnih forumov nbstninjo objektivni pogoji, da se družbeni plan v predvideni višini realizira.
Bilanca sredstev Okrajnega ljudskega odbora nam kaže v primerjavi z doseženimi rezultati v gospodarstvu pravzaprav slabšo sliko, saj je realizacija proračunskih dohodkov dosegla komaj 35% plana, do-čim so bili izdatki potrošeni v višini 38.4% predvidenih. Ta slika se seveda še poslabša, če upoštevamo, da je dotok sredstev v proračun normalno zaradi tehnike obračunavanja najmanj v enem mesečnem zaostanku ter je znašal koncem junija le 88 2% nlann. Tako okrni kakor občinski ljudski odbor! živijo torej kakor vemo. večinoma na kreditu kar bi bilo v višini dvanajstine letnih izdatkov ob realnem planu
normalno.
Nov zakon n proračunih on tudi temi ne dopušča in določa, da z dohodki po I jannarlu ne moremo kriti imlntkov, realiziranih do konca decembra Ta prehod bo težak, praktično "''lob nenm-rnč brez p./jjl, proračunskih pretresi in iev. Zato se moramo na niegn pripraviti. Pravilno in praktično bi bilo. da se |io-dal’"a tok volnčll proračunskih dohodkov i/ gospodarstva do zakonitega roka zn položitev decembrskega obračuna, to je za približno I mesce, sicer se pn bodo morali
ljudski odbori dogovoriti z gospo-durskimi organizacijami za akontacije.
Realizacija nam kaže, da dotok sredstev zaostaja še v večji meO kot samo za dvanajstino. Vzrok p? leži predvsem na slabi realizaciji proračunskih dohodkov iz gospe darstva, ki skoraj za celih 10% za-
ostajajo za ustvarjenim celotnim dohodk
tom v gospodarstvu.
Poglejmo predvsem dotok pr°' računskega prispevka iz dobička gospodarskih organizacij, ki se letos kakor vemo, odvaja avtomatično na podlagi zvezne lestvice, ti* polnitev kuže le 31%, dočim je d°'j biček celotnega gospodarstva dosežen s 43 %. Participacija zveze i" podjetij teče pri tem v glavne® normalno, ostanek dobička, ki Sr po letošnjih predpisih v zvezo
budžet, pa je realiziran, celo s
odstotki. Iz tega jasno izhaja, gre izračun po instrumentu »P0-raba v praksi ni bila preverjen na škodo ljudskega odbora, na ** smo opozarjali že ob sprejemanj plana, ter bo nujno to razdelit6 popraviti. Samo s tem se nnn"'6 dvigne realizacija proračunskih hodkov za okoli 4%, s tem tudi su-
mili vplačil, ter bi bil dotok sr
ed-
štev vsklajen s proračunskimi 1 datki.
To nas pa nikakor ne sme usp” vati, da bi pozabili na dotok 0*|f lih dohodkov, predvsem dohodke od prebivalstva.	.
Med dohodki iz gospodarstva k že še slabo realizacijo prometni (l vek od maloprodaje. Zaradi pozne? sprejemanja družbenih planov k namreč večina trgovskih organi* cij ni obračunala. Situacija )>a j, je bistveno spremenila v II. P° y let j n. saj je že avgusta znašalo (
alizaciju 3(>% v občini-Centcr, ^ ima večino te dajatve, pn še 4- ., ,
So trgovin,
večino ie aajaive, pa sv 7- l primeri, predvsem okoliš*1 rln, ko so posamezna podjeo^
prišla v težave, ker se iršuj^j
obročnim odplačevanjem. V © se namreč ni izvedel prenos sp^,
ščenili sredstev iz trgovine na belo v trgovino na malo. kar
predvsem krivda grosistične vine, ki je prosta sredstvo sev” uporabljala za obratno sredstva. • to se mora takim podjetjem Pr<’ j riti polletne obračune. Vsekakor Y
bodo taka grosistična podjetja. višino oproščenih sredstev zniz,%
maržo ter s tem znižala grosist'1 ceno, s čemer bo maloprodajna r" ža krila izpad v kalkulaciji. ^ Vzrok izpada prometnega zasebnikov pa sc že paralizira 7.(t tervencijo finančnih organov, leži vzrok predvsem v nepravo6 • nem odvajanju s strani gospo” škili organizacij in ustanov. devna dejavnost zasebnikov se n® reč ni.bistveno spremenila. ^ Posebni proračunski prispe1^, iz plač. k! ga plačujejo ,rb,<l,.yi|j9' gostinska in projektantska poiU^Tn po realizaciji I. polletja nrav kaže na nerealen plan. Vendar ^ v obračunih zajet samo davek plače po tarifnih pravilu 'kih. čim se ho na plače iz dobička ” ,|i	...
čunal šele ob koncu leta. Srn11' $e zn pravilno, da omenjene gof>I’|l<i||i- »k ske organizacije tn davek "k” J
flilili/iii 1 |i ul MtIVt n '	.
rajo že med letom. Obstaja n°! nevarnost, da začasni obračun'

peljejo pod jot in v previsoko j,
čuvanje plač iz dobička Iz P°r(1c
kov je namreč razvidno, da s”
trgovska podjetja doseg1^ I. pollet ju razmeroma visoke P p Mogočc da ie v teh podatkih paden tudi davek, vendar u’”1 1111 tem mestu priporočiti vs<1,,lf,rr činskim odborom, da ponov"” gledajo odobrene procente
hi,
F
5h
S
‘1,
iJl
'fr
miranjc plač, kajti izvršitev prometa nikakor ne bi dopuščala ta-kcgu povečanja plačnega sklada.
Poglejmo še, kako se nutekajo dohodki od prebivalstva oziroma kako se v praksi izvaja nova davč-na politika do kmeta in ostalih poklicev.
V tej zvezi naj poudarim, da so občinski ljudski odbori v svojih družbenih planih povišali občinske doklade pri kmetih za 24 milijonov, ™ je od povprečnega odstotka po okrajnem planil 9,4 na 10,9% (maksimum je 15%), pri ostalih pokli-®'h pa za 21 milijonov ali za 53%. ® tern so si občinski ljudski odbori Ustvarili dodatna sredstva. Dodatna sredstva pa so si ljudski odbori Ustvarili tudi s temeljitejšim določujem pravilnih davčnih osnov, k ueniur sc je letos prvič pristopilo bolj organizirano, kar je vsekakor Predvsem zasluga novega komunalen sistema. Pa ne samo to. Ob*:n-®*d ljudski odbor šiška in za njim dfugi so konkretno pristopili tudi k odkrivanju davčnih utaj pri obrtniku!, ki so si kupovali nepremičnine, v davčnih prijavah pa prikazovali *uslužkc, s katerimi se ne bi mogli U*ti preživljati. Zato smatram, da Se mora tu praksa izvajati dosledno Uaprej z realnim ugotavljanjem Uavčnih osnov oziroma čistega do-uodka in gonjenjem poskusov davč-n‘h utaj.
. Pritekanje teli sredstev je v !: Polletju razmeroma zadovoljivo, kmetje so svojo celotno obremeni-tCv izpolnili s 44%. Pri tem sta bili Podpisani akontaciji sume dohod-Uinc izvršeni s 50,9%, predvsem od uelotne odmere, takse š 93%, do-'•'.m se občinske doklade še sploh Ulso začele realizirati, ker so se fi^udpisalc šele s lil. akontacijo. ‘U*o je izvršitev celotne obrcmc-5'tve v globalu ugodna in je prav, i8 je obremenitev v II. polletju ne-,.°liko večja, ker lahko kmet vnov-' svoje pridelke, predstavlja pa Udi pritisk nanj, da z njimi ne Pckulira. Seveda bo treba ravno ? to nenehne budnosti in pravo-,Usnc uporabe vseh možnosti, da sc y° celotna dohodnina realizirala še (letošnjem letu. To bo potrebno l til zato, ker se proračunsko leto Vnua z 31. decembrom, ter dohod-l’ ki se bodo natekli kasneje, ne ■j do več dohodki letošnjega leta. ,, , Pomeni, če bodo proračuni, zo-p* limitirani, kakor so bili letos, j^icm se Inhko zgodi najmanj to, S(l Sv bo proračunska dejavnost poteznih ljudskih odborov zmnnj-La zu toliko, kolikor bodo znašali c. ,)s,|ji nepokriti i/.datki. Zato bodi i»a osnovnih nalog II. polletja 100% Polnitev kmečkih dajatev, iat, 0 Pravzaprav velja tudi za da-pr l1 .'z. ostalih poklicev. Vplačilu so / Prnanih akontacij v I. polletju 45e"1 a izvršena s 85% ter so zajela
&»•
letne
planirane
okoli 50% planirane
obremenitve do-
nnmrcč niso
“ilo* ,nc' Tudi tukaj de. v° Predpisane občinske dokla-iikn . ostalem velja ista problema-^kot pri kmečki dohodnini, te .Poštevajoč vse iznešene momen-Prc-i, Predvidevajoč, da se bodo ,'aSani ukrepi izvajali, ter da '/-vršila korekcija proračun-dar^ deleža na dobičku iz gospo-fačIHl a' smatram, da bo plan pro-T0sk'" dohodkov dosežen. v6d d r*tjc presežka izdatkov '°dki črpa trenutno okrajni kreHp' °dlmr okoli 180 milijonov l^ujua', občinski ljudski odbori pa jo„0v8kupaj obremenjenih 145 mi-i 0 n> , ro<!itn. katerega pa neka-°učii,,.''r, 11 !'n,i več ne potrebujejo, Vri, 0'linica, Moste, šiška in Ku pa ga sploh nimajo.
Občinski ljudski odbori so svoje proračunske dohodke naprain okrajnim kvotam dvignili za 103 milijone, in to predvsem pri občinskem prometnem davku, občinskih dokladah, kakor sem .že omenil, ter dohodkih ustanov in uradov ter ostalih dohodkih. Realizacija občinskih dohodkov pa je nekaj nižja kot okrajnih, namreč 33% naprain 37 odstotkov, ker niso bile realizirane občinske doklade in prometni davek od maloprodaje, ki so skoraj v celoti občinski proračunski dohodki. Tak odnos med ustvarjenimi dohodki pa se seveda odraža na porabi proračunskih sredstev. Realizacija občinskih izdatkov je dosegla le 36 odstotkov, okrajnih pa 41 predvidenih izdatkov. To pa je šlo seveda na račun negospodarskih investicij, ki so izvršene samo s 6,5%. Zato mislim, da je še enkrat na mestu pripomba, da mora biti posebej naša skrb realizacija tistih dohodkov, ki smo jili sami limitirali.
Realizacije skladov se ne bom posebej dotikal, ker je pač odvisna iz že iznešenega. Potrošnja pa je bila v I. polletju nizka, ker ni bilo potrebnih navodil zn njihovo uporabo. Trošil se je edino stanovanjski sklad. Mimogrede naj omenim, da so naše principe o večjem formiranju sklada za samostojno razpolaganje ob istočasnem odvodu dela tega sklada v stanovanjski sklad, podjetja sprejela samo enostransko, ker sc je javilo do roka po nepopolnih podatkih samo okrog 10 podjetij. Dejstvo je. da se letošnji skladi podjetij realizirajo približno v isti višini kot lani, vendar pa je njihovo obvezno koriščenje po zveznih predpisih v letošnjem letu bolj obremenjeno kot lani. To je verjetno tudi vzrok, da podjetja niso akceptirala našega predloga. Taka situacija pa seveda postavlja v nevarnost zastavljeni tempo naše stanovanjske izgranje ter mislim, da sc bo potrebno v tej smeri le pogovoriti z delovnimi kolektivi.
Koriščenje posameznih skladov od natočenih sredstev 30. junija je naslednje:
Okrajni skladi:
1.	Investicijski sklad — korišče-no 40% — vendar samo pred sprejetjem družbenega plana, to je pre-nešena sredstva od lanskega leta in v tem času vplačanih anuitet kakor smo ugotovili na zadnji seji 01,0.
2.	Cestni sklad ni bil koriščen, ker v l. polletju ni bilo navodil.
3.	Sklad za pospeševanje kmetijstva je bil koriščen z 62% od vplačil po odobrenem programu.
4.	Gasilski sklati ni bil koriščen, ker še vedno ni navodil.
5.	Gozdni sklad je bil koriščen s 43% od natočenih sredstev po odobrenem programu.
6.	Sklad zn urejanje vodu je bil koriščen z 71 %.
Občinski skladi:
1.	Investicijski sklad ni bil koriščen, ker šc ni bilo zadevnih navodil.
2.	Sklad zn zidanje stanovanjskih hiš je bil koriščen z 78% od natečenih sredstev.
3.	Cestni sklad prav tako ni bil koriščen zaradi zakasnitve navodil o uporabi.
Ko smo sprejemali okrajni družbeni plan, so se nam zdela sredstva skladov, s katerimi bomo razpolagali v letošnjem letu, izredno visoka. Predvsem je bil visok investicijski sklad, saj smo v lanskem letu pomagali industrijskim podjetjem samo s sredstvi iz natečenih anuitet. Toda naknadno zvezni predpisi so naše račune prekrižali.
Določajo namreč, da ostane 20 odstotkov teli sredstev blokiranih od ostalih 80%, pa se polovica uporabi najprej za pokritje zveznih investicij na teritoriju okraju, od ostanka sc odvede 60% v republiški investicijski sklad, tako. da okraju ostane bore malo. Konkretno s sredstvi okrajnega investicijskega sklada bomo finansirali 669 milijonov za še v prejšnjili letih odobrene zvezne investicije. Titan v Kamniku ter Hladilnico in Klavnico v Zalogu, to je celotno letošnjo tranšo razen 85 milijonov. Zaradi tega je imenovana komisija odobrila na svoji seji čistih okrajnih kreditov v višini celih 70 milijonov.
V tej zvezi bi se še rad dotaknil obveze trgovskih podjetij do centralnega investicijskega sklada. Ljudski odbor je namreč odstopil v lanskem letu celotni dobiček trgovskih podjetij, ki je predstavljal čisti proračunski dohodek, za investicije v trgovini, pod pogojem, da trgovska podjetja del sredstev svojih investicijskih skladov v isti višini prav tako prispevajo to vse z namenom, da se bo s koncentriranimi sredstvi doseglo njihovo pravilnejše koriščenje in reševanje centralnih problemov v trgovini. Ljudski .odbor jo to obvezo izpolnil. trgovska podjetja in trgovinska zbornica kot njihov družbeni organ. ki ie tak sklep sprejela na svojem občnem zboru, pa do sedaj svoje besede niso držala. Konkretno je do konca I. polletja bilo vplačano okoli 20%. Ta odstotek sc je v tretjem kvartalu sicer dvignil nad 30%, vendar smatram, da je čas, da podjetja izpolnijo svojo obvezo.
To bi bila tovariši glavna problematika izvrševanja letošnjega plana poleg že objavljenega materiala. Neka splošna ugotovitev bi bila seveda ta, da kljub gotovim uspehom ne smemo ostati brez vsakodnevne skrbi, da bodo rezultati ob koncu leta 100% in tudi prekoračeni, ker za to obstojajo pogoji.
Rezultati ukrepov IV. plenuma v Beoradu so tu. Ti so na eni struni posledica predvsem administrativnih ukrepov kot je znižanje investicij in nova davčna politika, na drugi strani pa bi preseganje planskih nalog lahko močno pospešilo njihovo uveljavljanje. Predvsem hi preseganje osnovne naloge, večanja produktivnosti dela direktno vplivalo na dvig življenjskega standarda delovnega človeka.
Mi smo že v zadnjem kvartalu planskega leta. Večina občinskih ljudskih odborov je že analizirala izpolnjevanje plana, nekateri med njimi so take analize obravnavali tudi z organi delavskega upravljanja ter postavljali potrebne sklepe. Mislim, da mora ta praksa ostati še naprej, posebno, ker bo to ugodno vplivalo tudi na pravilnost postavljanju planskih nalog za prihodnje leto, ki je v teku. Kot vse kaže, ho j)lan za leto 1957 res sprejet že do konca tega leta, kar zavisi delno seveda tudi od nas. S tem ho gotovo storjen korak naprej, ker ne bo več retroaktivne veljave instrumentov. Zato pozivam vse ljudske odbore, da bodo pri tem delu v polni meri sodelovali.
S tem predlagam poročilo o izvršitvi družbenega planu v I. polletju v odobritev.
Poročilo o izvršitvi proračuna v I. polletju 1956
Dopolnitev k že objavljenemu poročilu je podal Alojz Matelič, član Sveta za družbeni plan in finance: Poročilo je bilo objavljeno v Glasniku dne 3. oktobra t. 1. K poročilu bom dodal le nekaj pripomb, ki jih je v teku leta ugotovila Komisija za izvajanje proračuna, delno ])n so bile iznešene tudi na seji Sveta za družbeni plan in finance.
1. Pri izvajanju proračuna izdatkov občinskih ljudskih odborov sc pojavlja upravičena bojazen, da krediti za zdravljenje nepremožnih bolnikov ter za zdravljenje, ki je brezplačno po Uredbi, ne bodo zadoščali. Nekatere občine so za te potrebe že v celoti izčrpale za to določene kredite. Ker gre v tem primeru za znatne zneske, v merilu okraju za ca. 30 do 50 milijonov, je potrebno, da se s tem problemom bolj seznanimo. Za te potrebe' je bilo v letu 1955 v mestnem in bivšem okrajnem proračunu skupno potrošenih 98,217.000 dinarjev. Za leto 1956 so vse občine skujmo predvidele zn ta namen le 83.000.000 dinarjev ter so del sredstev za zdravljenje namenile za druge potrebe. Na tozadevni slab položaj pa so vplivali še naslednji razlogi:
a) Zvišanje oskrbnega dne v bolnicah in zvišnnnjc cene storitvam v zdravstvenih domovih sta v povprečju od leta 1955 porasla za nad 20%. Posebno se občuti pri proračunskih izdatkih zvišanje cen v Kliničnih bolnicah, ki so že v teku tega leja ponovno zvišale cene. Tako se je n. pr. cena v porodniški kliniki od začetka leta 1955 zvišala od 1480 dinarjev do konca leta 1955 na 1700 in v teku leta 1956 ponovno na 1988 dinarjev (to je skupno za 34%). Na pediatrični kliniki je bila v januarju 1955 cena 1110 dinarjev,
v januarju 1956 1180 din, v septembru 1956 pa 1442 din (povečanje 30%). Podobno so naraščale cene tudi v ostalih klinikah. Ker je porodniško zdravljenje brezplačno, nosijo vse stroške za nezavarovane porodnice občine, kar predstavlja za občine, poleg ostalih bolezni, ki se zdravijo na njihov račun, zaradi visoke cene, izredno visoko breme. To breme je še posebno težko spričo dejstva, da morajo občine poleg teh stroškov nositi tudi stroške za plače babic., ki pa so zaradi odhajanja porodnic v bolnico često le delno zaposlene. Ker so stroški v kliničnih bolnicah znatno višji kakor v splošnih bolnicah (n. pr. v porodnišnici Postojna je cena oskrbnega dne 1411 dinarjev), zato so občine iz okrajev, katerih prebivalci so vezani na zdravljenje v kliničnih bolnicah v Ljubljani, v znatno težjem položaju kakor občine drugih okrajev. Tajništvo za zdravstvo OLO je že ponovno ugotavljalo cene zdravstvenim storitvam v zdravstvenih domovih, vendar cene v nekaterih ambulantah še vedno preveč obremenjujejo Zavod za soc. zavarovanje in občine, ker so cene v različnih ambulantah zelo različne.
b) Oskrbnine v domovih onemoglih ter v mladinskih domovih, vzgnjnliščih in okrevališčih so se v letu 1956 prav tako zvišale, in sicer s pristankom pristojnih svetov. Na primer v Domu onemoglih na Vrhniki od 1. Vlil. 1956 zvišanje od 5000 dinarjev na 6000 dinarjev; v Domu na Bokalcah od 6400 din na 6700 din (kljub visokim presežkom v letu 1955), v Domu v Domžalah od 5400 na 5900 dinarjev; v otroških okrevališčih Kraljeviča, šilje-vica in Stanc Žagar je dnevna oskrba porasla od 400 na 450 dinarjev.
Zviševanje cen v dobi, ko za to ni vidnih in opravičljivih fazlogov, črpa sredstvu občin in moti redno finansiranje ostalih potreb občine. Zato je Svet za družbeni plan in finance sklenil, du bo zaradi enotnosti finančne politike v okraju pregledal vse cene, h katerim bo dejal svoje soglasje, .in sicer le v primeru, če bodo postavljene v okviru finančne zmogljivosti plačnikov. Svet pa meni, du bi bilo primerno. da tudi Drž. sekretariat za finance sodeluje pri določanju cen v bolnicah zaradi vskladitve finančnih obveznosti.
2. Izvajanje proračuna v I. polletju nam še ni dalo možnosti točne ocene izvrševanja, ker so bili plani le začasni in njihova izvršitev še ne nudi prave slike. Kontrolni organi pa so ugotovili, du se nekateri odredbodajalci premalo zanimajo za izvajanje svojih predračunov in prepuščajo često izvajanje svojemu
računovodji. To stališče je povsem napačno, ker je odredbodajalec odgovoren za pravilno izvajanje svojega proračuna ter bi moral o predlogu letnega proračuna, tromesečnih planov kakor tudi o izvajanju proračuna vsaj tromesečno podati točno poročilo svojemu upravnemu odboru. Tako nezanimanje in premajhna kontrola pa lahko dovede računovodjo do samovolje in nepravilnosti, kar se je tudi v nekaterih primerih zgodilo.
3. Planiranje izdatkov po tro-mesečnih planih je pri nekaterih odredbodajalcih še vedno zelo široko ter se v mnogih primerih planirana sredstva v teku tromesečja ne trošijo. Že sama izvršitev nam pokaže sorazmerno slabo trošenje, čemur so v znatni meri vzrok previsoki nerealni plani, za katere bi odredbodajalec pri količkaj odgovornem delu lahko vedel, tla ne bodo črpani v tistem mesecu.
pojavljanju epidemskega seroznega meningitisa.
Te bolezni je bilo do danes prijavljene na območju okraja 300, od teh je 231 že ozdravljenih, v evidenci pa še 69 primerov. Umrl ni nihče.
Največ primerov je bilo prijavljenih s področja občine Kamnik — 73, Ljubijana-Center 30, Domžale 29, Šišku 22, Vrhnika 18, Rudnik. Vič, Šentvid po 14, Bežigrad 12, Medvode tl. Polje 10, v ostalih občinah pa izpod 10. Samo iz Loške doline ni bil prijavljen noben primer. Etio-logija seroznega meningitisa še ni dokončno znana. Gotovo je, du' se pod to klinično sliko združujejo
Stanje epidemije otroške ohromelosti na območju okraja Ljubljana in higiensko stanje šol
Okrajni sanitarni inšpektor dr. Frnnta M is je poročal:
Zdravstvena služba smatra za dolžnost poročati ljudskemu odboru stanje epidemije otroške ohromelosti (otroške paralize ali poliomye-litisa) v območju okraja in poročati o ukrepih, ki so bili izvedeni.
Otroška ohromelost, na kateri pa obolevajo tudi odrasli, se zadnje desetletje širom po svetu pojavlja v večjem številu, v mnogih krajih celo v obliki težkih epidemij z visoko smrtnostjo.
V območju l.R Slovenije se je število primerov otroške ohromelosti od leta 1945 do letu 1955 gibalo
od 22. junija t. 1, dalje, ko je bil prijavljen prvi primer, skupno 70 primerov ohromelosti, in sicer v občini Bežigrad 10, Center 9, Vič 9, Šiška 8, Moste 7, Rudnik 4, Šentvid 1.
Skupno je bilo torej v ljubljanskih občinah prijavljenih 48 primerov.
takole:
Leto	Oboleli	Umrli
1945	12	2
1946	66	6
1947	20	1
1948	10	1
1949	37	1
1950	17	3
1951	55	3
1952	8		
1953	187	12
1954	44	4
1955	64	3
Že v letu	1953 je bila epidemija	
izrazita, ni pa bila občutna v toliki meri v Ljubljani in v ljubljanskem okraju.
Letošnje leto so bili napadeni v začetku epidemije okraji: Ljubljana, Kranj, Maribor. Kočevje in Ptuj, nakar so se pričeli pojavljati primeri bolezni tudi v Celju, Gorici, Kojiru. Murski Soboti in Trbovljah. Potek letošnje epidemije prikazuje naslednja tabela:
Okraj	Oboleli	Umrli
Celje	17	—
Gorica	10	1
Kočevje	15	1
Koper	2	—
Kran j Ljubljana	23 70	1 7
Maribor	9		
Trbovl je	8	—
Murska Sobola 7		—
Novo mesto	11	2
Ptuj	16	1
Skupno 188 primerov
Do danes znaša število vseh prijavljenih primerov otroške ohromelosti v republiki 188 (za en primer več kakor v letu 1935). Smrtnost je znašala v letu 1953 6.3, letošnje leto pa 6,8.
Na območju ljubljanskega okraja je bilo od pričetka epidemije, t. j.
iz občine Polje nobeden, S področja občine Cerknica je bilo prijavljenih 5, Grosuplje 6, Ivančne gorice 2 primera, po en primer pa je bil prijavljen iz občin: Borovnica. Črnuče, Vrhnika, Kamnik, Domžale, Medvode, Lilija, Moravče. Noben primer ni bil prijavljen iz občine: Polje. Mengeš, Logatec in Loška dolina.
Od vseh obolelih je bilo 46 otrok do 7. leta ali 65,7%, 12 obolelih je bilo starih od 8. do 15. leta ali 17,15*/«, v istem številu odstotkov pa so oboleli odrasli.
Umrlo je 7 obolelih ali 10*/«, en otrok star 6 let, eden tt let, ostali pa so bili odrasli v starosti 19, 20, 27. 35, 53 let.
Bolezen se je pojavila v poedi-nem primeru v zadnjem tednu juniju in v prvih tednih julija. V tret-■ jem tednu julija ni bil noben primer, v zadnjem tednu julija 4, v prvem tednu avgusta 7, v sredi avgusta samo 2 primera, tretji teden avgusta 8 primerov, zadnji teden avgusta 6 primerov, v prvem tednu septembra 14 primerov, nato IV, 6, zadnji teden septembra 8 primerov. V tekočem tednu, t. j. od 1. oktobra dalje je bil prijavljen samo en primer, kar daje utemeljeno perspektivo na zaključek epidemije v najkrajšem času. Že ta teden <la je v zaključni fazi.
Potek epidemije otroške ohromelosti kaže gotove zakonitosti in je epidemiološki študij poteka epidemij ohromelosti v zadnjih desetih letih na področju republiki1 Slovenije pokazal, da sc pri nas epidemija začenja v juniju oziroma juliju, doseže višek v avgustu, poda v septembru in preneha v oktobru.
Ako nas genius epidemicus tudi letošnje leto ne prevaro, je.ejiidc-miia že v zaključni fazi.
Bolezen je nastopila v glavnem sporadično, le v enem primeru je nastopilo v otroškem vrtcu v obliki lokalne epidemije 4 primerov, v Cerknici sta zbolelo dva brata, v šiški so pa triic primeri sumljivo locirani v območju le deloma reguliranega. in fekalno onečiščenega jarka.
Epidemiološko situacija v okraju je bila komplicirana ob istočasnem
obolenja, povzročena po virusih, jih prenašajo klopi, lažji- oblike otroške ohromelosti, ki pa ne kažejo nobenih znakov ohromelosti in obolenja, povzročena po nekih drugih virusih, katerih identiteta se šele ugotavlja pri nas in po vsem svetu.
Povzročitelj paralize je v glavnem poznan virus, ki nastopa v več vrsfnii in podvrstah. Znano je, da sc virus paralize oziroma ohromelosti širi v glavnem po telesnih izlrebkih. oziroma tudi po slini bolnikqv in prebolevilikov. ki vsaj 3 mesece trosijo nevarne klice v svoji okolici. Posebno so nevarni oni, ki bolezen prebolevajo v lahki, neugotovljeni obliki. Po podatkih iz literature je takih bolnikov mnogo več kot klinično ugotovljenih.
Bolezen se širi na vsi- načine, ki omogočajo vdor delcev blata bolnih in prebolevilikov v zdravo telo. Okužene roke so najčešči prenosi-telj klic bolezni. Pomanjkljiva osebna čistoča, nečistoča stanovanj in okolice, nezavarovana in nečista stranišča, greznice in gnojišča, okužena pitna voda, onesnaženo sadje, zelenjava in druga živila, muhe in druga golazen so običajni način širjenja okužbe s klicami ohromelosti.
Za preprečevanje širjenja navedenih bolezni je sanitarni inšpektorat povzel potrebne ukrepe:
šolski pouk je bil odgoden za 10 dni z namenom, da se uporabi ta čas za temeljito higienizacijo vseli šol in primerno obvesti vse prebivalstvo o bistvu bolezni. S posebnim nalogom je bil naročen zdravstvenim domovom postopek najnujnejših asanacijskih ukrepov. Posebno občinske zdravstvene komisije so ob sodelovanju strokovnjakov Centralne šolske poliklinike pod vodstvom in nadzorstvom sanitarne inšpekcije pregledale vse šoli-, dijaške domove in druge otroške vzgojne ustanove, ugotavljale nedostatke ter v tesnem sodelovanju z občinskimi ljudskimi odbori odrejale asanacij-ske ukrepe.
V območju okraja je bilo pregledanih 24 otroških vrtcev, 164 osnovnih šol. 36 gimnazij. 35 nižjih strokovnih šol. 10 srednjih strokovnih šol, 35 kmetijsko gospodarskih šol in 40 vzgojnih domov. Gimnazije, nižje strokovne in kmetijsko gospodarske šole izven območja mesta Ljubljane večinoma delijo šolske zgradbe z osnovnimi šolami.
Vače, Kostrevnica, Janče, Št. Ožbalt Vrli treh kraljev in osnovna šola Bežigrad, ki je baš sedaj montirala manjkajoče umivalnike.
V teku je asanacija sanitarij n* klasični gimnaziji in na gimnazij1 v Vegovi ulici.
Poljanska gimnazija ima stranišča brez tekoče vode. Na hodniku je ena kuhinjska školjka za tri <1° štiri razrede, t. j. za 120 učencev in učenk.
Gimnazija na Trgu revolucije j* imela j>o 4 stranišča brez umivalnika v vsakem nadstropju in vodovodno pipo za 5 učilnic.
Težje je še stanje šol v izven-mestnih občinah. Od 178 pregledanih zgradb ima vodovod 79 šol, vendar skoraj vse brez zadostnega š*c' vila vodovodnih izlivk, 40 šol in'8 vodnjake, ,lc nekaj z avtomatsko črpalko, toda voda jc napeljana ve-
--- i~	x~i..i....:..	nčl-
činoma le v šolsko vežo in v uti" teljevo stanovanjc. Kapnico ima *' šol, ki so večinoma v redil.
Imamo tudi šole brez vsake vodo ter io učenci prinašajo iz bližnji" potokov, tako v Križcvski vasi, y®' potoku, Žil ca h, Silvah, Cajnarji" Podtaboru, Vranji peči, Ribčah, kitni, Primskovem in Gorenjem J^" zeru. Od sosedov prinašajo vodo šolo v Krki, Ambrusu, Zagradca Šmartnem. Javorju, Brezovici in gimnaziji Sluri trg.
V	vseli šolah, ki nimajo
pred stranišči, se je improvizira) umivanje rok največkrat s pomoti, sodov, napolnjenih s kloravico 8 dezolovo razredčino ali z obli''®' njem rok iz vrčev. Vzgojno osebL osebno nadzoruje pranje rok P uporabi stranišč in jired jedjo, in zelo vestno.	.
Pažiljn sc je posvetila liigij*111' zaeiji stranišč, ki se najmanj d1)® krat dnevno razkužil jejo. Največ t® žav povzročajo suha, večinoma Pr,j mitivno zgrajena stranišča v '• šolah
V	57 šolah so defektne grc/.ni®-bodisi zamakajo ali imajo defekt® pokrove.
Šole. kjer ni bilo zadoščeno os n® nim zahtevam zdravstvene slu/®,;'
niso bile odprle oh terminu. Zur®
®i’
Ugotovilo se je, da veliko šol v okraju trpi na pomanjkanju vodovodnih naprav. Organizacija mehanične dezinfekcije, t. j. pranja rok pod tekočo vodo je bilo prva, j>u tudi najtežja naloga borbe proti paralizi. Vodo v razredu in pred stranišči z zadostnim številom iztokov imajo namreč samo tik pred vojno in no vojni zgrajene ali asn-nirane šole. t. j. delno bežigraiska gimnazija. Moste in Polje, osnovna šola Prale, Ježica, Moste, Jarše, Vrh,
nujnih, a še ne izvršenih del v s« tarijah je-bil začasno zaprt en o'r-I1 ški vrtec. Klasična gimnazija. : VII. gimnazija v Ljubljani 8 d®) osnovna šola Center 3 dni, II- •r,.nz) Mazija 2 dni. Na področju Oh'‘ Loška dolina se jc otvoritev gimnazije v Starem trgu, osn<)V. šoli Iga vas in Gorenje ji-zero, o® no polje odložila za 10 dni.
V	občini Medvode se je ritev šole v Sori zakasnila primera paralize v učitel iovi dr.f, žini za 5 dni. -osnovna šola v »L ničali pa še ni odprta in se urejuj®' sanitarne naprave.
V	občini Mengeš se je otvoril®^ osnovne šole in gimnazije v MCrL
in osnovne šoli- v Trzinu zakasnC js ker ni bilo zadoščeno osnovnim l,r pisom glede čiščenja rok.
V	občini Kamnik se je zoknsijL otvoritev šole v Gozdu zu 4 V.j, Komende 5 dni, Mekinje 1 osnovna šola Šmartno, ki ima P store delno v kmečki hiši. brez vode, ima gnojišče pred v dom in popolnoma tiesnnirano ® nišče, je še nadalje zaprta. .
V	občini Vič se stara šol* f, Brezovici zaradi nemogočih san' „ nili prilik v straniščih in zora«' Pj, manjkanja vode še ni mogln preti. V gradnji jc nova šola- S
V	občini Ivančna gorica otvoritev šole zakasnila zaradi )* jpi bc asunaciiških del zn nekaj v Krki, Ambrusu in Zagradcu.
, Poleg vseli ukrepov, ki so jih “dale zelo uvidevno občinske zdrav-?”ene in prosvetne oblasti, je bilo 'zdanili zaradi najnujnejših asana-ClJskih ukrepov še 164 odločb okraj-le sanitarne inšpekcije.
„V kampanji za hitro liigieniza-šol so vsi občinski ljudski odit01'* pokazali veliko razumevanje. ' vsch šolali so bili roditeljski se-stanki, vzgojitelji so ponovno opo-Zatjali otroke na nujnost vzdrže-Vflnja skrajne čistoče, zdravniki pu *° imeli v času kampanje po dosedanjih podatkih 2tl zdravstvenih Predavanj po terenih in po šolah. ,'dravstvcna služba je našla naj-"°ljše sodelavce v borbi proti epi-
demiji v prosvetni službi, ki je s preureditvijo doma Majde Vrhovni ko ve v zasilno bolnico še vedno prizadeta.
Zdravstvena služba je našla polno razumevanja tudi pri vseh ostalih tajništvih. Zelo uspešen način sodelovanja so pokazale gostinska, trgovinska in obrtna zbornica, posebno zadnja, ki je s samoiniciativnimi ukrepi pripravila inštalaterske in druge obrtnike do hitrega m prioritetnega dela pri a sanacijah šolskih sanitarij.
Prav tako je zdravstvena služba našla brez kakih uradnih ukrepov vestne sodelavce v športnih in telovadnih organizacijah, ki so svoje
delovanje prilagodile epidemiološki situaciji.
Lutkovno gledališče, mladinski kino. baletna šola, kotalkališče, podjetje »Snaga« in celo železniški promet je svoje poslovanje skušal po danili možnostih prilagoditi potrebam zdravstvene službe.
Zaradi epidemije je sanitarno-inšpekcijska služba skupno s tržno inšpekcijo -in veterinarji posebno poostrila sanitarno higienski nadzor nad obrati živilske stroke.
Poleg rednega tlela je bilo v mesecu septembru izvršenih 470 pregledov živilskih obratoi vseh vrst. Zaradi grobe kršitve higienskih predpisov je bilo 46 oseb oziroma pod-
jetij predanih v upravno-kuzensko postopanje, 2 primera pa je bilo potrebno prijaviti javnemu tožilstvu. Kjer so bili pogoji obratovanja nezdružljivi z veljavnimi predpisi, je bila odrejena začasna ali trajna za-tvoritev obrala. Ta ukrep je prizadel 9 trgovin z živili, 7 gostinskih obratov, 2 pekariji oziroma slaščičarni in 4 živilske obrate ostalih strok, skupno 22 obratov.
Odločni ukrepi so bili na mestu, stanje higiene v večini obratov se je vidno zboljšalo. Ni izključeno, da je tudi ta ukrep pripomogel, da se epidemija ni razširila, da je ostala na relativno nizki stopnji in da je že tako rekoč pri kraju.
Izvleček iz poročita o poslovanju gostinskega podjetja »SOKOL«, Ljubljana, Ciril-Metodova 18, v letu 1955
Podjetje je bilo ustanovljeno dne 10. februarja 1948 z odlokom MLO Ljubljana, Tajn., št. 694/48. Podjetje je registrirano v Registru državnih Kospodarskih podjetij pri Okrožnem gospodarskem sodišču v Ljubljani. Gostinsko podjetje -»Sokol« sestavljata dve gostišči »Sokol« in »Kolovrat«. Medsebojni odnosi so urejeni na podlagi posebne pogodbe, ki je potrjena po bivšem MLO Ljubljana in registrirana pri Okrožnem gospodarskem sodišču. Plan realizacije gostinskih storitev sta obe gostišča presegli za 15 %. Število zaposlenih se je gibalo v stalni višini okoli 30 oseb. Delno
je podjetje zaposlilo tudi honorarne moči.	»
*Ktiva
Naziv postavke
A. Osnovna in Izločena sredstva
t Osnovna sredstva 2 Investicijo v teku
>• Izločena sredstva In druga investicijska sredstva
B. Obratna sredstva
t. Skupna obratna sredstva
C. Sredstva v obračunu In druga aktiva *• Kupci in druge terjatve *• Druga aktiva
D. Finančni uspeta t Razporejeni dobiček *• izguba
Skupaj:
Vodja računovodstva! Hribar Sveto
BILANCA na dan 31. decembra 1953
PASIVA
Znesek v IKK) din
Zap.
št.
Naziv postavke
Znesek v 000 din
	A. Viri osnovnih in izločenih sredstev	
1.972	1. Sklad osnovnih sredstev	1.972
2	2. Dolgoročni krediti za dokončane investicije	
1.597	3. Razni skladi	1.444
	4. Dolgoročni kredit za finansiranje investicij	
	5. Drugi viri finansiranja investicij	2
1.243	B. Viri obratnih sredstev	
	6. Viri obratnih sredstev (skupno)	255
85	C. Viri sredstev v obračunu in druga sredstva	
476	7. Dobavitelji In druge obveznosti	1.702
	8. Druga pasiva	
483	D. Finančni uspeta	
	9. Dobiček	483
	10. Kritje izgube	
5.858	Skupaj:	5.858
Predsednik upravnega odbora; Vergan Maric,'
z
Direktor podjetja: 6 ter Fani
izvleček ‘z poročila o poslovanju trgovskega poojetja »TOuAK«, Ljubljana, Likozar jeva 8, v letu 1955
brc
Tj*11«-.. poslovanja je nakup in prodaja tobačnih izdelkov, vžigalic, poštnih in toksinih vrednotnic ter galanterijskih predmetov na veliko in na (jbno na območju OLO Ljubljana. Skupna realizacija blagovnega prometa znaša 1.101,622.560 din ali 141 % nasproti planu za leto 1955. Bruto n<kiek znaša 49,029.289 din ali 4,45 % nasproti prometu. Podjetje zaposluje povprečno 120 delavcev in nameščencev predvsem osebe zašči-lene po invalidskem zakonu. Podjetje je rentabilno, knjigovodstvo ažurno in vse obveznosti do družbene skupnosti v redu poravnane.
BILANCA na dan 31. decembra 1953
PASIVA
Naziv postavke
j	A. Osnovna ln Izločena sredstva
V Psnovna sredstva j- investicije v teku
izločena sredstva In druga investicijska sredstva
I	B. Obratna sredstva
®kitpna obratna sredstva
I	C. Sredstva v obračunu In druga aktiva
t'	In druge terjatve
Dr'iga aktiva
j	D. Finančni uspeta
«] ^Porejen, dobiček
_______________________________Skupaj:
Znesek v o00 din	Z^>’	Naziv postavke	Znesek v 000 din
	A. Viri osnovnih ln Izločenih sredstev	
12.772	1. Sklad osnovnih sredstev	12.772
	2. Dolgoročni krediti za dokončane investicije	
13.392	3. Razni skladi	15.131
	«. Dolgoročni kredit za finansiranje investicij	—
	3. Drugi viri finansiranja investicij	—
52.599	B. Viri obratnih sredstev	
	•. Viri obratnih sredstev (skupno)	62.541
35.096	C. Viri sredstev v obračunu ln druga sredstva	
449	1. Dobavitelji ln druge obveznosti	22.726
	S. Druga pasiva	1.138
936	D. Finančni uspeta	
	9. Dobiček	936
	M. Kritje izgube	
	Skupaj:	113.24«
Vodja računovodstva! Privlak Me
Predsednik upravnega odbora! Pavič Cedo
Direktor podjetja« Kosmač Jote
6T11AN 360
glasnih
Celotni promet v letu 1955 je znašal 54,526.156 din, povprečno število gostov-abonentov je znašalo 1800 za kosilo in 1000 za večerjo. Skupno smo izdali 627.584 kosil in 333.650 večerij. Vse te posle je opravljalo povprečno po 51 ljudi. Zaloge blaga in ostalega materiala so se gibale v višini.
ki je potrebna za nemoteno poslovanje podjetja.
AKTIVA
BILANCA na dan 31. decembra 1954
PASIV*
Zap.
St.
Naziv postavke
A. Osnovna In Izločena sredstva
1.	Osnovna sredstva
2.	investicije v teku
3.	Izločena sredstva In druga Investicijska sredstva
B. Obratna sredstva 1. Skupna obratna sredstva
C. Sredstva v obračunu In druga aktiva 3. Kupci ln druge terjatve
6.	Druga aktiva
D. Finančni uspeh
7.	Razporejeni dobiček
8. Izguba
Skupaj:
Znesek v 000 din
3578
347
1.891
82
2895
Zap.
St.
Naziv postavke
Znesek v 006 din
A. Viri osnovnih ln Izločenih sredstev
1.	Sklad osnovnih sredstev
2.	Dolgoročni krediti za dokončane Investicije
3.	Razni skladi
4.	Dolgoročni kredit za finansiranje Investicij
5.	Drugi viri finansiranja investicij *
B. Viri obratnih sredstev 8. Viri obratnih sredstev (skupno)
C. Viri sredstev v obračunu ln druga sredstva
7.	Dobavitelji ln druge obveznosti
8.	Druga pasiva
D. Finančni uspeh
9.	Dobiček
10. Kritje Izgube
Skupaj:
3.5«
1.911
3«
1.9«
995
Vodja računovodstva: Komavli Angela
Predsednik upravnega odbora: Tihelj Marija
Direktor poiljei,* Bratkovič Antonija
Izvleček iz poročila o poslovanju 0NPZ igračarjev in galanterislov »GALIS«, Ljubljana, Vodnikova 17, v letu 1955
Doseženi promet je bil za 56,8 % višji od predvidenega po načrtu. Celotni dohodek je znašal 10,509.746 din. Vrednost osnovnih sredstev je bil®
povečana za 898.022 din. Povprečno je bilo zaposlenih 24 delavcev in uslužbencev.
AKTIVA
BILANCA na dan 31. decembra 1955
ASlVj
Z$t?'	Naziv postavke	Znesek v 000 din	Naziv postavke	Znesek v 000 dl
A. Osnovna In izločena sredstva		A. Viri osnovnih ln Izločenih sredstev	
1. Osnovna sredstva	1.108	1. Sklad osnovnih sredstev	1.1«
2. Investicije v teku		2. Dolgoročni krediti za dokončane Investicije	
3 Izločena sredstva in druga investicijska sredstva	1.500	3. Razni skladi	1.95*
		4. Dolgoročni kredit za finansiranje Investicij	
B. Obratna sredstva		5. Drugi viri finansiranja investicij	
4. Skupna obratna sredstva	1.179	B. Viri obratnih sredstev	
C. Sredstva v obračunu in druga aktiva		6. Viri obratnih sredstev (skupno)	549
5. Kupci ln druge terjatve	25.090	C. Viri sredstev v obračunu in druga sredstva	
6. Druga aktiva	6.417	7. Dobavitelji in druge obveznosti	
D. Finančni uspeh		8. Druga pasiva	28.41'
7. Razporejeni dobiček	9	D. Finančni uspeh	f
8. Izguba		9. Dobiček	
		10. Kritje izgube	
Skupaj:	35.333	Skupaj:	35jS>
Vodja računovodstva: Aleksič Božidar
Predsednik upravnega odbora: Premelč I. Ladislav
Direktor podjetja. Pate Franc
Izvleček iz poročila o poslovanju podjetja »KROJ«. Ljubljana, Poljanska 15. v letu 1955
Podjetje je bilo ustanovljeno dne 6. januarja 1948 z odi. št. 335/48 RLO I gl. m. Ljubljana. V teku leta 1955 je podjetje zaposlovalo povpi'c^L 150 delaovcev in uslužbencev, ter ustvarilo 112,112.917 din prometa. Obveznosti do družbene skupnosti so bUe v redu poravnane. Podjetje h rentabilno, knjigovodstvo ažurno in v redu. Delavski svet oziroma upravni odbor sta imela zasedanja redno in so se tekoči problemi SP1"0
reševali.
4KTIVA
BILANCA na dan 31. decembra 1955
A
Zap. gt,	Nazlvpostavke	Znesek v 000 din	Zg}?'	Naziv postavke	Znesek v f*
A. Osnovna in Izločena sredstva		A. Viri osnovnih In izločenih sredstev	
1. Osnovna sredstva	3.7G9	1. Sklad osnovnih sredstev	
2. Investicije v teku		2. .Dolgoročni krediti za dokončane Investicije	
8. Izločeno sredstva ln druga Investicijska sredstva	997	3. Razni skladi	
		4. Dolgoročni kredit za finansiranje Investicij	
B. Obratna sredstva		5. Drugi viri finansiranja Investicij	
4. Skupna obratna sredstva	1.158	B. Viri obratnih sredstev	
C. Sredstva v obračunu ln druga aktiva		6. Viri obratnih sredstev (skupno)	1
5. Kupci ln druge terjatve	23.601	C. viri sredstev v obračunu ln druga sredstva	
6. Druga aktiva	3.415	7. Dobavitelji ln druge obveznosti	1
D. Finančni uspeh		8. Druga pasiva	
7. Razporejeni dobiček	4.085	D. Finančni uspeh	
8. Izguba		9. DolAček	
		10. Kritje Izgube	
	37.028	Skupaj:	
<
N
Vodja računovodstva: Olup Zvonimir
Predsednik upravnega odbora* Klopčič Tlnca
Direktor podjetja: Stanič Viljem
</
Promet je znašal 35,626.235 din, v primeri s planom 132 %. Knjigovodstvo je bilo ažurno in v redu. Vse obveznosti so bile pravočasno
izpolnjene. Zaposlenih je bilo povprečno 35 oseb.
«tiva
BILANCA na dan 31. decembra 1S55
PASIVA
Zap.
št.
Naziv postavke
A. Osnovna In Izločena sredstva
1.	Osnovna sredstva
2.	Investicije v teku
S. Izločena sredstva ln druga Investicijska B. Obratna sredstva
Znesek v 000 din
Zap.
št.
Naziv p o.s t a v k »
Znesek v 000 din
A. Viri osnovnih In Izločenih sredstev
redstva
7.091
148
1.790
1.	Sklad osnovnih sredstev
2.	Dolgoročni krediti za dokončane investicije
3.	Razni skladi
4.	Dolgoročni kredit za finansiranje Investicij
5.	Drugi viri finansiranja Investicij
7.091
1.790
148
4. Skupna obratna sredstva
2.030
B. Viri obratnih sredstev
C. Sredstva v obračunu ln druga aktiva 1. Kupci ln druge terjatve
6.	Druga aktiva
D. Finančni uspeh
7.	Razporejeni dobiček
8.	Izguba
Skupaj:
8. Viri obratnih sredstev (skupno)
31
7.
87$
8.
9.
10.
12.358
C. Viri sredstev v obračunu ln druga sredstva
Dobavitelji ln druge obveznosti Druga pasiva
D. Finančni uspeh
Dobiček Kritje Izgube
2.423
Skupaj:
87$
12.358
Vodja računovodstva: Markovič Zdenka
Predsednik upravnega odbora: Lesjak Ivanka
Direktor podjetja: Bučar Janez
Izvleček iz poročila o roslovanju tovarne kemičnih izdelkov »»ARB0«. Podgrad, Liubl|ana-Polje, v letu 1955
posežen promet je znašal 95,744.000 din in je bil za 92,3 % večji v primerjavi z letom 1954, ter za 1,3 % večji od predvidenega načrta. — Proizvedeno je bilo skupno 724 ton izdelkov, od tega 596 ton destilatov, 86 ton anorganskih soli in 42 ton raznih organskih produktov. Zaposleno
je bilo povprečno 37 oseb, kar je za 5 več kot v letu 1954.
Naziv postavke
A. Osnovna in Izločena sredstva
1.	Osnovna sredstva
2.	Investicije v teku
3.	izločena sredstva In druga Investicijska sredstva
B. Obratna sredstva *• Skupna obratna sredstva
C. Sredstva v obračunu In druga aktiva 8. Kupci In druge terjatve 8- Druga aktiva
D. Finančni uspeh 1' Razporejeni dobiček *• Izguba
.	____________________________________________Skupaj:
BILANCA na dan 31. decembra 195$	PASIVA
Znesek v ooo din	zšatb"	Naziv postavke	Znesek v 000 din
	A. Viri osnovnih in Izločenih sredstev	
19.998	1 Sklad osnovnih sredstev	19.998
4.000	2. Dolgoročni krediti za dokončane Investicije	
4.383	3. Razni skladi	4.919
	4. Dolgoročni kredit za finansiranje Investicij	
	5. Drugi viri finansiranja investicij	4.000
12.538	B. Viri obratnih sredstev	
	S. Viri obratnih sredstev (skupno)	10.416
7.3G5	C. Viri sredstev v obračunu in druga sredstva	
577	7. Dobavitelji ln druge obveznosti	9.455
	8. Druga pasiva	71
18.493	D. Finančni uspeh	
	9. Dobiček	18.493
	10. Kritje Izgube	
67.352	Skupaj:	67.352
Vodja računovodstva: Rugelj Minka
Predsednik upravnega odbora: Avsec Justin
Direktor podjetja: »ne. Zunan Vlado
iz poročila o poslovanju trgovskega podjetja »NAPREDEK«. Domžale, v letu 1955
JC	—- v^oono v osmih prodajalnah na območju občin Domžale in Moravče. Plan prometa je presežen za 25,6%. Povprečno je bilo
g-to zaposlenih 25. Na enega zaposlenega odpada 632.000 din prometa. Povprečna razlika v ceni, brez prevoznih stroškov in prometnega davka, ' '° od prometa. Materialni stroški, usluge in mortizacija 1,91 %, prispevki družbeni skupnosti in skladom pa 0,72 % od prometa. Podjetje
je uspešno poslovalo.
BILANCA na dan 31. decembra 1955
PASIVA
Naziv postavke
A. Osnovna ln Izločena sredstva Osnovna sredstva ‘hvestlcljc v teku
izločena sredstva ln druga Investicijska sredstva
f	B. Obratna sredstva
' Skupna obratna sredstva
j	C, Sredstva v obračunu ln druga aktiva
6' j^upcl ln druge terjatve ‘ Druga aktiva
,	D. Finančni uspeh
6"	dobl6ek
^	___________________________________Skupaj:
Znesek v 000 din
7.864
2.225
19.608
3.640
382
201
33.930
Zap.
Št.
Naziv postavke
A. Viri osnovnih ln Izločenih sredstev
1.	Sklad osnovnih sredstev
2.	Dolgoročni krediti za dokončane investicije
3.	Razni skladi
4.	Dolgoročni kredit za finansiranje Investicij
5.	Drugi viri finansiranja investicij
B. Viri obratnih sredstev
6.	Vin obratnih sredstev (skupno)
C. Viri sredstev v obračunu ln druga sredstva
7.	Dobavitelji ln druge obveznosti
8.	Druga pasiva
D. Finančni uspeh
9.	Dobiček
10. Kritje Izgube
Skupaj:
Znesek v X)0 din
7.164
2.22$
18.22$
5.050
365
201
33.930
Vodja računovodstva: Pilih Franjo
Predsednik upravnega odbora* Rape Jože
Direktor podjetja: Korošec Jurij
GLASNIK
Osnovna dejavnost v letu 1955 je bila proizvodnja vseh vrst svinjskega usnja in usnje drobnice. Vzporedno s proizvodnjo v usnjami, je tekla proizvodnja še v obratu ščetinarne, konfekcije in kemičnem obratu. Tržišče podjetja obsega vse ombočje LFRJ, v tujini pa Anglijo, Avstrijo, Dansko, Francijo, Finsko, Italijo, Holandijo, Nemčijo, Švico. Povprečno število zaposlene delovne sile je bilo 359 moških in 375 žensk.
AKTIVA
BILANCA na dan 31. decembra 1955
PASIVA
Zap.
št.
Naziv postavke
A. Osnovna in Izločena sredstva
1.	Osnovna sredstva
2.	investicije v teku
3 izločena sredstva in druga investicijska sredstva
B. Obratna sredstva
4.	Skupna obratna sredstva
C. Sredstva v obračunu In druga aktiva
5.	Kupci in druge terjatve
6.	Druga aktiva
D. Finančni uspeh
7.	Razporejeni dobiček 6. Izguba
___________________________ Skupaj:
Znesek v 000 din
435.736
28.530
86.215
179.390
17.758
384.813
1,766.861
Zap.
št.
Naziv postavke
9.
10.
A. Viri osnovnih In izločenih sredstev
Sklad osnovnih sredstev
Dolgoročni krediti za dokončane investicije Razni skladi
Dolgoročni kredit finansiranje investicij Drugi viri finansiranja investicij
B. Viri obratnih sredstev Viri obratnih sredstev (skupno#
C. Viri sredstev v obračunu in druga sredstva Dobavitelji in druge obveznosti Druga pasiva
D. Finančni uspeh
Dobiček Kritje izgube
Skupaj:
Znesek v 00« din
419.212
9.95»
88.346
14.331
20.159
629.291
191.396
8.153
384.813
1.766.86^.
Vodja računovodstvai Molle Avgust
Predsednik upravnega odborai Kenk Jaka
Direktor podjetja; Ing. Hladnik Milivoj
Izvleček iz poročila o poslovanju podjetja »AVT0PR0MET«, Ljubljana, Savska cesta, v letu 1955
Podjetje opravlja usluge s tovornimi avtomobili in popravila avtomobilov v svojih delavnicah. V letu 1955 je zaposlovalo 96 delavcev in uslužbencev ter 20 vajencev. Finančni plan proizvodnje je bil prekoračen za 36%, realizacija je znašala 119,854.000 dim. Iztrošen ost avl. oparka nujno narekuje obnovo in nabavo novih kamionov. Podjetje je rentabilno, obveznosti do družbe poravnane, knjigovodstvo je ažurno.
AKTIVA
BILANCA na dan 31. decembra 1951
Zap.
St.
Naziv postavke
Znesek v 000 din
A. Osnovna In Izločena sredstva
1.	Osnovna sredstva
2.	Investicije v teku S. Izločeno sredstva
In druga Investicijska sredstva
B. Obratna sredstva
4.	Skupna obratna sredstva
C. Sredstva v obračunu ln druga aktiva
5.	Kupci ln druge terjatve
6.	Druga aktiva
D. Finančni uspeh
7.	Razporejeni dobiček
8.	Izguba
Skupaj:
15.280
1.150
8.139
18.591
22.895
30.418
151.069
Zap.
št.
Naziv postavke
Znesek v 000 dM
9.
10.
A. Viri osnovnih in Izločenih sredstev
Sklad osnovnih sredstev
Dolgoročni krediti" za dokončane Investicije Razni skladi
Dolgoročni kredit za finansiranje Investicij Drugi viri finansiranja Investicij
B. Viri obratnih sredstev Viri obratnih sredstev (skupno)
C. Viri sredstev v obračunu In druga sredstva Dobavitelji In druge obveznosti Druga pasiva
D. Finančni uspeli
Dobiček Kritje Izgube
Skupaj:
66.2«*
3.32«
14.691
7.50»
I3.9«1
20.763
30.413
157.0**«»
Vodja računovodstva: Kovič Nada
Preasedmit upravnega odbora: Javoršek Branko
lllrektor podjetja: Rozman Lovrenc
Izvleček iz poročila o poslovanju državnega obrtnega podjetja »GREG0R1NČIČ FRANC, medičarstvo in svsčarstvOt
Ljubljana, Titova 175, v letu 1955
Državno obrtno podjetje je bilo ustanovljeno 2. aprila 1952 z odločbo MLO. V letu 1955 je podjetje doseglo 8,481.694 din prometa. Povprc^n° zaposlena delovna sila 5 oseb. Obveznosti do družbene skupnosti so bile redno poravnane. Podjetje je rentabilno. Knjigovodstvo ažurno in v red1*"
Delovni kolektiv je vse probleme sproti reševal
pASjJ/
aktiva
BILANCA na dan 31. decembra 1951
Zap.
št.
Naziv postavke
Znesek v 000 din
A. Osnovna in Izločena sredstva
1. Osnovna sredstva 2 Investicije v teku
3.	Izločena sredstva ln druga investicijska sredstva
B. Obratna sredstva
4.	Skupna obratna sredstva
C. Sredstva v obračunu In druga aktiva
5.	Kupci In druge terjatve
6.	Druga aktiva
D. Finančni uspeh
7.	Razporejeni dobiček
8.	Izguba
________________________________________________Skupaj:
858
352
555
8.896
Zap.
St.
Naziv postavke
Znesek v 000 <
A. Viri osnovnih In izločenih sredstev
Sklad osnovnih sredstev
Dolgoročni krediti za dokončane investicije Razni skladi
Dolgoročni kredit zn finansiranje Investicij Drugi viri finansiranja investicij
B. Viri obratnih sredstev Vlrt obratnih sredstev (skupno)
C. Viri sredstev v obračunu In druga sredstva Dobavitelji In druge obveznosti
9.
10.
Druga pasiva
Dobiček Kritje izgube
D. Finančni uspeh
Skupaj:
1.0«
35»
1
55»
i&s
Vodja računovodstva: KotlaJ Klara
Predsednik upravnega odbora: Petanjko Stanko
Direktor podjetja: Gregorlnčlč Frane