Čitatelji našega lista se got©y© spo« minjajo na ponesrečeiie raziskovalce severnega tcčaja pod vodstvom italijan skega generala Nobila. Dne 25. maja 1. 1928 se je vračal zrakoplov »Ralija« po obkroženju severnega tečaja nazaj proti oporišču, od koder je bil nastopil polet. Na povratku je obtežil led, ki se je nabral vsled megle na trupu zrakoplova, zračno ladjo tako, da je butnila poveljniška kabina ob plavajoči led in se odbila. Ko se je odtrgala omenjena gondola, je bil zrakoplov olajsan, »» je dvignil v zrak, odplul naprej in še do danes je zavita njegova nadaljna usoda v, temo. Raziskovalci, ki so treščili na tla s poveljniško kabino vred, so se nekoliko poškodovali, a le zbrali vse preostale telesne sile in ugotovili, da jih je pustil! zrakoplov na veliki plavajoči ledeni plošči. Iz kabine so oteli razne najnuj-« nejšo potrebščine, ki so jim bile življeuska opora sedem tednov, katere so prebili na plošči. Mod drugimi rečmi so oteli tudi Ma« rijin kip. Češki učenjak dr. Fr. Behounek, ki je bil med ponesreCenimi, je izdal te uni knjigo o ekspedciji in posebno še o groznih doživljajih na ledeni plošči. Med drugim piše ta zuameniti Čeh o Marijinern kipu doslovno sledečej »Poleo naju je iežal v snega lossn kipec Matere božje z Jezusom. Mariano (e^en od ponesrečcncev) ga je pobral, edsekal s sekiro kos leda z aial« ledene pleSče In postavil kipec na tako nastalo ravjilco. Odslej nas je spremljaia od tabora do tabora, preisašali smo jo s pobožaostjo iz kraja v kraj ia ji zmirom pripravili prcstor v bližiai šotera, na kakšni Iedem plošči. Dal sem ji ime: »Naša ledena fflarija« in spemLnjam se, da so naši tovariši živo ugovarjali, ko je hotsl Ceccioni vzeti kipec s sebcj, ko je imel poleteti z Llndbergom. — Biaggi je izjavil, da mora ostati v taborn z zad« njim možem.« Raziskovalci severnega tečaja nisoi bili kaki pobožnjaki in vcndar jim je bil v budi in scdem tednov tra.iajoči nesreči Marijin kip v veliko tolažbo in jih navdajal z upanjem na rešitev. Današnji 6as vedno novih iznajdb so Komaj spominja groznega izbruha ognjenika Mont Pelč na otoku Martinique ;(spada med skupino Malih Antilov serverno od Južne Amerike) leta 1902. S hitrostjo 150 m na sekundo se je usula goreča reka iz žrela, napravila pot 6 km y eni mmuti in pokrila mesto St. Pierre na otoku. Izbruh ognjenika je obstojal iz pare, ki je bila zmešana s strupcno žvepleno kislino, z drugimi plini, z razbcljenim peskom in pepelom. Od 26.000 prebivakev zgoraj omenjencga cvetočega mesta sta ostala na dan ne-;cče — (Vneboliesl Gospodov — živa le dva: en Cevljar v svoji hiši in en zr.moroc v zaporu. Par dni pred izbruhom so obtutiii potres. Iz žrela je bušil proti nebu 600 m visok stefeer pepela in se razletel po po.vršini ogenj brubajoče gore. Tri dni za tem jc aa.mevalo gromenje iz notranjosti hriba, iz žrela so bukali v višine tem ni oblaki iz pepela, katere so razsvetljevali bliski. Začetkom mesca maja se je usul nad mesto St. Pierre pepelnati dež, tri dni zatem se je začela izlivati iz ognjenika navzdol vrelovroča blatna reka, ki je spremljana od pepelnatega dežja, uničevala rastlinstvo. V noči pred Vnebc.hoe_Gm so se usuli po hribu novi toki gorečega blata. 8. maja zjutraj je bilo popelnoi.ia uničono lepo mesto St. Piene. Pred usodepoluitn izbruhom so opazili v žrclu og_.jenika Mont Pele steber iz lave, ki se je dvipal iz globočine io doseg-el konečno nad površino višino 250 m. Ta lavastebsr io bil prenapo.njc" z vodeno paro ter plini, ki so razbili steber. Pesek in pepel, ki sta se usula iz stožca, sta do.segla 1000 stopinj vročhie, se pognala navzdol po hvibu in se nagromadila pred mestom v višini 4000 m. Močan veter ie razpihal goreči pesek in popel nad m. tom in pokopal prebivalce, ki so postali pod gorečo odejo oglje. čisto drugcga značaja kakor opisana nesreea, je bil izbruh vulkana (o^njenika) Krakatau (v Sunda morski ožini med znanima otokoma Sumatra in JaLva) leta 1883. Pri izl.ruhu ognjenika je otok Krakatau eksplodiral in sta sc pogreznili dobri dve tretjini rodovitne zemlje v morske globočine. Radi izbruha se je dvignil 30 m visoki vodoni val, ki ije uni6il 35.000 eloveških življenj. Pri nesreči nastali potresni podmorni sunki so bili tako siloviti, da so jih občutili celo na Francoskem in po celi Avstraliji. Iz žrela proti nebu kipeči ognjeni steber iz vodene pare inpepela je dosegel višino 30 km. Drobce pepela je zanesla eksplozija po zraku in jih pomešala med sneg na Pircnejih (gorovje med Spanijo in Francijo). Najbolj znameniti izmečki ognjeniKov niso pepel in para, ampak lava, ki se izliva iz žrela kot ognjena rcka in se razliva po hribu v doline z brzino 60—90 km na uro. Lava je raztopljcno kamenje, ki se na površini kraalu ohladi, v sredini pa tcče naprej in ohrani vročino po cela leta. Akoravno uničijo vulkani mesta ia celc pokrajine, postaneta pa pepel in lava vrelca novega življenja in izredne rodovitnosti! IfllClfi Komaj dobi-ih -150 let je minulo, odkar pozuamo našo celo zemljo v oblikah, kakor nam jih predoCujejo novodobne zemljcpisne karte. V starcm veku so poznali od zemeljske površine le ;;)okvajine ob Sredozemskem inorju in ič več. Vojni pohodi Aleksandra Veli- ~a v Malo Azijo in do Indije, pomor- i;o vožnje Kartažanov ob obali Afrike \n do Kitajske segajočc trgovinske zve- /,o Rimljanov so razkrilc površje zemlje nroti jugn in vzhodu. Lota 150 p. Kr. je napravil znameniti Ptolomej zemeljsko karto, ki je obdržala kljub gorostasni neresničnosti veljavo daleč v dobo srednjega veka. Še le z odkritjem Amerike je dobilo kulturno človeštvo druge in resnične pojme o velikanskem obsegu zcmeljske oble. Tudi po odkritju novega dela sveta — Amerike je ostalo otočje Tihega Oceana z ogromno Avstralijo šo stoletja 61sto nepoznano Evropi. Anglež James Cook (izgovori Kuk) je bil oni mož, ki je na treh potovanjih okrog sveta ustvaril sedajno zemljepisno in pravilno sliko cele zemlje. Kuk je bil rojen 27. oktobra 1728 kot kmefki sin v vasi Marton v pokrajini York na Angleškem. Bil Je najprej trgovski u6enec, a je pobegnil iz trgovine, se ukrcal kot mornar na ladjo s premogom. Služil je kot navadon mornar sedcm let. V teh sedmih letih si je pridobil toliko pomorske znanosti, da je vstopil leta 1759 v službo poročnika v angleško bojno mornarico. Leta 1768 že najdemo Kuka, kako jadra s posebno ckspedicijo proti neodkritcmu Tihemu Oceanu. Mcd njegovi- mi spremljcvalci so bili razni znanslveniki kot: zvezdogledi, zcmljepisci in naravoslovct Na tem potovanju je odkril Kuk razne skupine otokov Tihega Oeeana in ugotovil lego Nove Zelandije in Nove Guineje. Kmalu po vrnitvi iz prvega svetovnega potovanja je prejel Kuk ukaz: se pre priča.i o istinitosti vc6jega ozemija na jugu (Avstralije). Podal se je na fežavno in nevarno pot z dvema ladjama. V treh letih je objadral večnega ledu proste neizmerno pokrajine ob južnem tečaju. Ker radi ledu ni mogel naprej proti južnemu tečaju, je odkril na povratku: oto6je Novih Hebridov, Novo Kaledonijo, Nordfolk otoke, Fidschi otoke, Južno Georgijo in Sandwich otoke. Leta 1775 se je vrnil nazaj na Angleško in po enem letu počitka se je podal na tretjo pot po svetu. Tokrat je bila njegova naloga: najti prehod od Tihega do Atlantskega Occana. Na tej vožnji j« odkril Kuk Božične in Sandvrich otoke in je jadral po severncm Beringovem zalivu. Tukaj so mu zaprle ledcno gore prodiranje v Severno morje in ni mogel rešiti naložene mu naloge. Radi lodu se je moral zadovoljiti s tem, da je preiskal morske obali Alaske in Kanade. Na povratku je pristal na otoku Hawal v Tihem Ocoanu, kjer je bil ubit od doma6inov 14. februarja 1779. Kuk je eden najbolj uspešnih raziskovalcev sveta. Poleg zemljepisnih risb je zbral na svojih potovanjih podatke o življenju in navadah do tedaj nopoznanih in najbolj divjih Cloveških plcmcn. Od spremljevalcev, nied katerimi so bili tudi risarji iu slikarji, je pustil sli- kati divjake, njih obleko, stanovanje in plese, navade in način življenja. Kuk ni nič manjši od Krištofa Kolum ba. Njemu se imamo zahvaliti, da nam Je pozidal temelje za ustvaritev današnjih novodobnih kart o obsegu naše zemlje in o navadah ter življenju južnih narodov. SlednjiC pa je odkril Kuk kulturni Evropi tudi gospodarsko važnost otokov Tihega Oceana in predvsem Avstralije. Kmalu po Kukovi smrti eo začeli Angleži v. naseljevanjem Evropojcev po no vo odkritih otokih in po avstralskih pokrajinah. Raziskova!ec ja_.__.eya iečaja popekiGma zaprt o& leda. Ekspedicija Amerikanca Byrda, ki raziskujc južni tečaj, Je radi zaledenja čisto odrezana od ostalega sveta. Oporna ladija »City of Newyork« tiči v ledu zunaj Kitovega zaliva. Pomožna ladja »Elleanor Bolling«, ki je preskrbovala ekspedicijo s brehrano in drugimi potrebščinami, je notela te dni do zgoraj imenovane oporne ladje, a so jo obvestili potom radija, da je radi ledu vsak dovoz nemogoč. Rezervne prehrane in 4. letala ni mogla ladija izročiti v zimski tabor, ampak aa je vrnila proti Novi Zelandiji. To__ado v Ameriki. Čitateljem našega lista smo že pojasnili, kaj je tornado in kako strašna so njegova opustošenja. Te dni, ko smo preživljali pri nas neznosno zimo, je obiskal tornado severoameriške državice: Texas, Arkanzas in Mississippi. Vihar je razdejal cele kraje, ubil mnogo ljudi in na stotine jili je ranil. Vas Duncan s 450 prebivalci je tornado odnesel s površja in ljudi pobil. Ko je nehal vihar z uni6evanjem, se je ulil dež, ki je smrdel po petroleju ter po bencinu. Tornado je namreC razdejal veliko petrolejskih in bencinskih skladišč, odnesel olja v zrak, kjer so se pomešala z deževnimi kapljami. Kako je izgledalo divjanje tornada, nam naj služi v pojasnilo, da je oduesla burja mnogo ljudi kar iz oken. Silovitost tornada je bila tako močna, da je nosila ljudi po ;.raku, jih metala ob drevesa ter jih tako ubijala. Največji sovražnik strupenih kač. — Najve6ji sovražnik in pokončevalec ga'dov in modrasov ni jež ali jastreb kurJak, ampak gozdne mravlje. Ako se je n. pr. modras najedel do sitega, leži lepio in brezbrižno kakor bi hotel poginiti. V takem stanju so mu mravlje izlahka mojster. V velikem številu mu zlezejo y vse luknje v telesu in ubijejo kačo pri meroma hitro z ugrizi. Napad mravelj na sito kačo je nekaj v poletnem času vsakdanjega. V krajih, kjer je mnogo mravljiš6, ni dobiti z lahka kake strupene ka6e. IU:.- m Huski leSoIOKiilci za sai-sircbi.sv ledu v aemškem S.feta8m morjo. N../'K'-ija je najela ruška ledolomilca »Jermalca« in »Truworja« za razdrobitev le-.Ui v nemškem Scvernem morju. Slika nam kaže rviske ledolomilce: Jermaka, Tru- \vorja.in Krasina v luki Leningrad pred odbodom v nemško službo.