SaplcíctL d.ctjc. Na svitlobo dane od c. k. krajnske kmetijske družbe. • • Tečaj IA srédo 25. Listopáda 1846. List 47 Prediška. redice! svoje niť Práv gladke nar Kolovrate sukajr svedi dit Vse gre okolj okolj De bi bilo po božji volj ' » Pa niti ne Vse gre o De bi bilo po božji volj kolj okolj >r Brez greha kratovic Bog dolgo po pravic' Daj presti nit življenja In prav'ga spokorjenja: Vse gre okolj okolj De bi bilo po božji volj' Kohilca odleti, Na naglim se zgodi; AI zna kaj spodJeteti A1 naglo kdo umreti : Vse gre okolj okolj De bi bilo po božji volj' ? ? Kolovrati teko , Nauke nam dajó , De pride vse okoli, Vse slabši in vse bolji: Narvecih tud kodelj Izmanjka na ko žel j' Ušaka rec le mine Ce zraven ni novine: Vse gre okolj okolj De bi bilo po božji volj' ! Požencan Zelje v kadéh s kropain polívati ni prav kad natlačili več hišah imajo navado . kadar so zelj v polit zató de se bolj , ga s kropam vsede, uterdi in kisleji postane. Ta navada je slaba navada, kar se je letas očitno pokazalo, kér je po več krajih tako poparjeno zelje kmalo gnjiti per čelo. Letas sicer semtertje tudi tako zelje gnjije ki ni bilo poparjeno — nar rajši in nar hitrejí pa gnjije vunder tisto, ki je bilo po tlačenji s kro y pani slabo polito Zatorej opomnimo h ado opustiti, ktera ce ne ravno vunder dostikrat zelje spri Pri gospodinje seleî priložnost jim pa tudi priporočimo, v današnjim listu popi sano koristno stiskavnico si napraviti, ktera brez vsiga truda zelje nar boljši tlači in ga uterdi. ; I U ; , F. Smidt. Lahka stiskavnica nam est o teškiga kamnja za težilo zelj vec kiga žili, raj kamnja, s kterim so poprej zelje v kadéh te práv ročno vreteno ali vertilo, s kterim vsaka ? deklica lahko zelje opravlja, in hvalijo Boga so se stare okorne šege in strašniga kamnja zne bili. pri kterim se gospodinja de že marsikaka dekla, marsikaka ranila, prevzdignila ali cio za vselej ob ljubo zdravje pripravila. Za tega teškiga vzdigo vanja voljo so slabotne ali mehkužne ženske sna ženje zelja večkrat tako dolgo odnašale, de se jim je zelje zadnjič čisto pokvarilo. Po pravici! to je velika težava. Vender veliko krajev je še, ki se še niso zne bili te težave. Mi bi jih radi tega križa resili. Naj poslušajo in sami presodijo. Pomoč je lahka in tudi ne draga, kér je skorej cela stiskavnica ali preša iz lesa napravljena. Kdor si naprav i stiskavnico namesto kamnja, naj navadne deske ali dilje (blanje) ravno tako na zelje položi hrastovo kakor dozdaj. Va po prečko, to je na leži, in vse druge deske prime in tulo vka, to je glast žleb kake palce debelo diljo stisne, se ? poprek nastavi lesena ne premoćna cev ali štirivo tode tako, de se premikvati ne more. zatorej mora biti poprečka na štiri voglje toliko izdolbijena, de se tulovka ravno va-njo zarine. Na tulovki leží ž m ê k ali maternica (Schraubenmutter) v kteri se vertilo suce in ktera je s štirivoglatim žlebam terdno sklenjena. Skozi žmék gre vertilo (Schraubencilinder) v tulovko blizo do konca; do ber kos vertíla pa še stoji zunej žmeka in je en ali dvakrat prevertan, zato de se po potrebi m a nj ga skozi vtakne to železen dober perst debel kolíček. Zgornji konec vertila je enmalo.umbičast ali ima nekakšin lunjek (Zapfen), s kterim se v kako poprečno bervno ali v kak tramič opira. Bolj bolj tulovke imajo namesto nerodniga teš- stori. ko se vertilo kviško vřetení, to je iz žmek na tulovko in tulovka na zelje tiši. Po tem ■ V • takim se zelje močno stisne, bolj ko z nar tezej šini kamnam. Čez nekaj C ti S cl ft ko se je zelje ze nekaj vsedlo, naj se vertilo pa enmalo povreteni, posebno spervigâ. To lahko vsakdo memo gredé proc Vode, ktera na zelje nevlačijo, temoč več po šeíih na dogi ali kadi navertajo nastopi, tudi pripravno luknjieo, v ktero pisek ali cevko vtaknej i • 1 I 1 ' • i « 9 skim ? Po ti se voda sama odced v pris ta vij Koroskim in Stajarskim so posebno nemške pi Kadar že zelje in voda niže stopi, zadelaj posodo. vice veljale; in ni pozabiti, koliko je stan kmetov od ali milosercnih zabijejo zgornjo luknjieo (do dru mze ertaj t leta) in novo sih polaj trijanskih vladarjev v poslednjih ča Za teli luknjic voljo pa doga in zboljš Pod cesarico Marijo T w w U so bili davki bolj v red (Rectificatorium) der dolgo terpí, predenj je treba nove name- potem pisano, kako de naj se vžitne (mitne) zemlj stiti. Dokler so še po šefih to kislo vodo vláčili, si je marsikaka ženska sušnico ali kakšno drugo pij bolezin navlekla tako nisko v kadi v kupné spreminé. Ce Jozef II. je tudi lastnini z tam (Leibei cr e» chaft) se je še našla po živo-vojih za vse stopi, da žive dni.— Kadar že zelje deželah konec storil. Dan današnji je pa še per vsih gosposkinih davkih, desetinah in tlakah peti del od sta tulovka in vertílo prekratka, se mora pod tulovko kakšin snažen pén položiti. 1 Kar bravcam sama beseda ni zadosti razjas » f t • 1 It V, 1 v f nila bo pa podoba pred očí postav a je doga ka je cevka v dogi; © je popreč tl so navadne des ke; © je štirivoglatni žleb, v kterim vertílo od znotrej gori in doli gre; f je ž m êk; je vertílo ? jek; k pa je t r a m i č. je železni ko li ček; i je lun Zivkov. Od kod imajo desetine, tlaka in £osposkini davki svoj začetek? pisan, in s tem je kmetu veliko polaj njegov dávek podj Perstaviti je, kako de tudi kve in duhov imajo kmete, desetine in davke v posestv Koje kersanska véra jela med nemskimi in slovenskimi rodovi podovati, so kralj ojvodi in knezi tudi cerkv podělili veči ali manjši posestva s kmeti in davki ali pa same desetine, de bi se božj hiše gle v dobrim stanu ohraniti, in cerkveni služabniki spodobno pi Kar zlasti desetine vtice. so bile cerkvam V • rimskih postavah po izgledi am ze tudi po stare zaveze, perpisane, in to so še pozneji deželske in duhovske postave zater dile ? in tako se je zgodilo, de v nekterih krajih je šel deseti del perdelkov deželski poski, se je de veti del dal cerkvi. Kjer pa cerkve taciga posestva niso dobile se jim j po drugih potih f posebno z bei Cko lekturo) pomagalo. (Konec sledí.) Popis perve sadně razstave v Ljubljani. Gregor (Dalje.) Ber nik, kmet izDobrave, je dal v raz-stavo žlahtnih robacev in gambovcov, lepih čebularjev in sivk in pa pozimskih hrušk, ki se „krote" imenujejo. Gosp. Juri Pajk, Ljubljanski tesarski mojster in na vse straní pridni mož, je poslat žlahtnih Saksonskih pozimskih puternic in pa kutin. — Z veseljem smo spre- jeli od častitljiviga gosp Antona Ukmarja, fajmoštra v Tomaji sicer le eno, pa silno lepo hruško, ki se po imenuje, in ktera je celi nemško ..Wintei Kónigsbirne" cas razstave zavoljo lične postave in lepe barve pràv zlo slovéla. mogli zvediti. Slovenskiga imena te hruške letas nismo Gosp. Dr. S trup pi so iz verta c. k. kmetijske družbe na Poljanah 42 plemen jabelk f 9 ple men hrušk, nekaj lešnikov in orehov in pa 6 buč v razstavo poslali. Sadje družbniga verta je večidel žlaht-niga rodu, iz kteriga zamore vsak sadjorejc na zbiranje cepičev dobiti. Imenovani vert bo pa vsako lelo čez dalje več žlahtnih sadunosnic rodil kér si gosp. Dr. Stru ppi z goreco ljubeznijo in na vso moc prizadevajo, žlahtno sadje pomnožiti, za ktero so si v ravno tem vertu ne- kdaj žlahtni pa tudi gosp Vest z neutrudljivo skerbjo, za njim gosp profesor Kersnik, rr osp prof. Hlubek in gosp. Dr. Orel veliko prizadevali. Razun sadja so raz st avili gosp Dr. Struppi veličanskih buc, ki so po centu teške bile in ki so vsim ogledovavcam silno do padle, posebno pa tištim kmetovavcam, ki se z rejo prešičev pečajo. Gospod dohtar so seme teh veličanskih buč iz Dunaj a dobili in ga radi vsakimu zastonj po d arijo kdor ga imeti želi. (Dalje.) Per Slovanih ali Slovenih so šege starih časov bolj tamné; vonder je gotovo, de tište terde sužnjosti, kakor per nekterih druzih narodih, za hlapce per njih ni bilo, in de je večidel vsak na svojim kosu zemlje kmetoval; JU«;0VÍC, mizár V Stari Loki lia ooî oí\ rvn i nil npLrlm nar r-o i i nnliA nhdplnrnli línv.nPíP O ~ (Dalje sledí.) sej so oni od nekdaj nar raji polj e obdelovali. Pozneje, ko njih zgodbe bolj znane postanejo, se najdejo na eni popolnama sami svoji (ple- Gorenskim. strani tudi manjši meniti); veliko pa tacih kmetov, ki so bili visim plemenit Za marsikteriga prebrisaniga rokodelea še ne vémo, nikam, g rofam in knezam, s svojim V • životam last ni, kar de ga v deželi imamo, in namesti de bi domačim moj-strain kaj zaslužiti dali, pošiljamo rajši svoje petice v je zdaj le v malokterih deželah viditi. Kolikor je pa druge kraje de dostikrat slabji blago draže plačamo. Slovenov pod nemško vladařstvo prišlo, je bil njih stan Veliko denarja je že šlo iz Krajnskiga za pisane table ■ (jParquettafeln), ktere se v tlà gosposkih hiš vložujejo. Pri po nemških postavah vladan. Per nas, to je na Krajn Ljubljanski obertniski razstavi smo zveđili vec mizarjeV, ki take vložnice lepo izdeljujejo : eniga pa ni bilo zraven, ki se zamore po pravici mojster tega rokodelstva imenovati, in ta je Tomaž Ju go vic, mizár pri fari v Loki. On je v krasno dvorano (Saal) Vithalmoviga ko-liseuma zvunej města v Ljubljani naredil pisane tlà s tako ličnimi in enakornernimi vložnicami, de ena zraven kakor de bi bile cele tlà le iz eniga druge tako lezi, kosa narejene. Tù pae zamoremo reci, de delo moj stra izdelka pravna, zasluži ime hvali. Kér je tudi ce na tega tega mojstra po deželi razglašeno biti, ki si bo gotovo prizadeval s svojimi izdelki našo pohvalo zaslužiti. Vredništvo. Dopis iz Koprivnika na Dolenskim. Přetečeni tedin sim bil v neki drušni možakov, ki so čudovite reci perpovedovali, de jim skorej verjeti ni-sim mogel. Perpovedovali so mi in me za pomén tega vpraševali, de semtertje namesto jeseni, se nam pomlad povracuje V néki vasi, ne deleč od tukej, bob, kteriga so misi si po luknjah za zimski prezivez nanesle , ze lení, pa kaj ! cvete tudi in velik narasa. Ognjiti korún y kteriga so žene semtertje po njivah odbrale in za nikakor šino rabo zavèrgle, je ozelenel in tako visoko narastel de ko bi zimski cas ne nastajal, bi ga bile z y grobi obsule. Léska poka in zelen bčrst poganja. Jez tega nisim mogel verjeti; pa sevji ogledujem, domu gréde, se nekoliko po le in v svoj čud vidim, de možaki niso lagali. Vidil sim, de léskove mladike debele bucke imajo, kakor v spomladanjskim časi; še domu sim jih nekaj pernésel in jih po hiši kazal okrog. Kaj bo iz tega? Dobro ali hudo? Bog nar bolj ve, v kteriga rokah smo vsi in cela natóra! Jez takole mislim: De natóra norí. — Ali mislim, de zima ji bo kmalo rogé potolkla, in njeni narosti konec storila ! Pri nas je korún bolj bolan, kakor pak rr » njil; ako ravno ga je res obilo ljudém pognjilo. Répa in zelje sta tukej kakor korim v eni osoji dozoréla, vender pa v kadéh, kakor so nas nekteri strašili, ne gnjijeta. Lepo nekterih vaséh je ljudém naribana répa v kadéh sognjila. Res de repa in zelje nimata tište křepkosti, kakor po ^I ■■■■■■■li to tukej korún semtertje zdravši, kakor navadi, ali vender sta dobre kislobe. Po hribih y stermih njivah Je pak v ravnicah in na debelim polji. De je korún uši imel je res; pa de bi uši vzrok njilobe bile, je bosa. Niso uši bile vzrok gnjilobe ne , ampak gnjiloba je bila vzrok uši. Kjer je gnjiloba, tam se tudi merčes dobi. or » Bog daj, de bi prihodnje léto vse drugači bilo. Letašnja spomlad nam je vsiga dosti obétala , pa se je pomalim skazala. Vina imamo dovelj, in tudi še dobriga. • i . i « i * • V i V • i ^ •» • ga je Škoda! de je o tergatvi prevec dezja bilo. Kdor obilno in dobriga perdélal, se grozno ž njim baha in po 6 gold, veder, to je 40 bokalov, cení. Naj le baha kakor hoce z njim, saj se nam pomlad ze naprej po nuja. — Mislim , kader bo njéni čas přišel, bo že dra g-olétnikam térnik na rivce zasadila ! — M. Dopis iz Kokre blizo Koroškiga i A r v • i • i i • • Gospod A. S fužinski oskerbnik i so nam lšinih slovenskih imén, ki so na unidan poslali ze Koroški meji navadne, za ktere se Jim prav lep so nam tudi na znanje dali hvalimo. Pri ti Kokři in po celim .Jezer » zade v Ooflas o milostljiviga Ljubljanskiga kneza in škofa zastran Alojzjevša. (Dalje.) * Naša sveta cerkev nam je po vesolnim Tridentin skim zboru nar bolj gotovo sredstvo v ta namen nazna kér je napravo duhovnih mladenšnic per vsaki škofii nila, ukazala fseja XXIII. od popravlj. pogl. s sledečimi besedami govorila : IS.) in od tega n Kér je mladost, ako se pràv ne napeljuje j silno na o- »—»njena n rt rt k posvetnimu veselju, in kér nikdar popolnama in brez velike in posebne pomoči vsigamogočniga Boga, v pravim duhovskim zaderžanji ne obstane, ako se že od še grešna razvada vsiga člověka ne mladih let, predenj „popači, v pobožnosti in sveti véri ne pervaja; „zbor veleva, de so vse škofijske, druge cerkve večiga imena zavezane, zató sveti viši-škofijske in vse svojimu premo-„ženju in velikosti škofije primerno število mladenčkov „iz mesta,iz škofije, ali, ako jih ondi ni dobiti, iz cele „dežéle v sobivališi, ki naj ga v ta namén blizo imenovanih cerkvá, ali v kakim drugim perpravnim kraji škof „odloči, hraniti, pobožno izrediti in v duhovskih vednostih » rt rt ?? r> rt rt rt izučiti. V to sobivalise pa naj se vzamejo taki, ki so saj dvanajst let stari in zakonsko rojeni, ki dovoljno brati in pisati znajo, in kterih lastnosti in volja upanje dajo, de se bodo cerkveni službi za zmirej vdali. Sveti zbor hoče, de naj se zlasti ubogih otroci izvolijo, vender tudi otrokam bogatih staršev sprejeme v mladenšnico ne brani, ako se le s svojimi potroški živé, in v zaderžanji kažejo , de hočejo Bogu in cerkvi služiti." se po dosedanjim ravna- Ako tudi postavimo, de bi nji prava izreja mladosti tolikanj ne skazila, temuc de bi se, zraven potrebniga izobraženja duha, tudi spodobno življenje, pobožno mišljenje, in pravo zaderžanje učen- cov po moči doseglo; vonder to še ni tista izreja t kako rš ne za prihodnje duhovne želimo, in kakoršno zgorej oznanjene važne besede v Tridentu zbranih Očetov za potrebno spoznajo. De mladi ljudjé niki namenjeni zraven zvestiga opravljanja svoje službe, tudi ljudstvu v izgled tistih čednost biti, ki jih imajo ktéri so prihodnji duhovni vod učiti in razširjati svojiga zaderžanja ci i - posebniga varstva in oskerbovanja potrebujejo, se tako malo more odre-kakor de je zavoljo posebniga zatajevanja in mnogih ki jih stan katoljških mašnikov tirja, uterje-vanja človeškiga počutstva in pokrepčevanja volje že od mladih let potreba, h čimur se po dosedanjih potih le slabo zgubičkov, y ali cio nikakorsino vodstvo, v duhovni mladensnici pa kakor jo je sveti Tridentinski zbor na znanje dal, dovoljno napeljevanje najde. Vednosti se od ueencov v sedanjih časih sploh če-dalje več tirja. Jez taciga napredovanja nikjer in nikdar očital ali grajal ne bom, marveč še le želim, de tudi prihodnji služabniki cerkve, ki imajo v sredi vesolne posvetne učenosti za kraljestvo Božje delati, bi se te vednosti povlastili. Iz tega pa se ravno očitno previdi de v bogoslovske šole namenjeni učenci modroslovskih šol, ki so večidel le iz nižjih in srednjih stanov, in le prepogosto od nadlog in skerbí za živež v svojim izobraženji zaderževani, si bodo potrebne vednosti gotovo ložeje in obširniši pridobili, ako so v mladensnici s vsim preskerbljeni in varvani, kjer imajo le s svojini naukam opraviti, in kolikor v ti y latinskih in reči sami ne vedno čist in zdrav zrak dohajajo, zamorejo s pomočjo poménkov in vsakdanjiga přebiv okrepe uje w J saj al a y zelj je y • letas korúna gnjiloba hud sadj kakor drug del zdravo ostalo, pa tudi bilo in 4 tedne popřej popolnama zdravo ... ^ ^^^ leta dozorelo ; ravno taka je bila tudi z žitam. nikdar ne pomnijo tako zgodne letine. Ljudi ponovljeniga podučenja doseći. Kér ves ves namen naše svete cerkve gre na zbolj-šanje človeštva po sveti véri in pobožnim djanji, in kér skerb iméti za izobraže- y svojih k izpeljanju tega visokiga pokliča odloeenih je tedej njena perva dolžnost y nje služabnikov, to izobraženje pa, kakor tudi uno zastran omike uma, se pač bolj gotovo v duhovni mladenšnici, treba davka plačevati, če ga ima kdo tudi tavžent košov. kakor po sedanjih potih doseći zamore — zató je bila Davk se od zemljiša plačuje (gruntni davk), ne pa od moja skerb ze zdavnej na napravo duhovne mladensnice sadja, za kteriga se desetine ni Razun tega naprave za mojo škofijo obernjena , kakor so take mladinske se- kmetijske družbe niso v nobeni za vezi s cesarskimi davki, meniša že tudi v nekterih drugih krajih nasiga cesar stva osnovane. (Dalje sledi.) Pohujsljiva ženska nosa. \ mesti Napoli na Laškim so se pred več leti nespodobno in pohujšljivo nositi. tako de so globoko pod vratam nage hodile. Vse kér dezelna gosposka sama nar boljši vé. koliko sleherni kmet perdeluje. Kaj je imenovani neumni podpihvavec morebiti mislil, de mu bo gosposka koj davk povikšala, če bo le kakih 5 tepk v Ljubljano poslal ?! O neizre-čena neumnost! Taki ljudijé so svoji soseski silno ne-varni, kér so malopridni našuntavei in zatiravci občno- ženske začele pràv gerdo , koristnih naprav Torej • V zapisemo stariga bedaka v černe bukve: njegovo ime pa bočino zdej še zamolčati oblačila so imele tako perrezane in životu tako permer-jene, de se je nad ženskim po tisti šegi oblečením skorej vsak člověk pohujšaL Nar bolj žalostno je bilo, de so sicer bi ? vtegn il pre vec