IZ NAŠIH KOMON
USTVARJANJE NOVIH DELOVNIH MEST Reka:
Težave le z zaposlitvijo žensk
Služba za posredovaiije dcla im iirvat-skem jc v maju, otlkar obstaja, zaposlila doslej največje število oseb. Ta rezultat pojasnjujejo s tesniin sodelovanjem lo-kalnih birojev za posredovaaje dela in gospodarskih organizacij, ki eedalje red-neje prijavljajo prosta delovna inesta.
Od začetka leta se število začasno ne-zaposlenib v večjih industrijsvkih krajih (Zagreb, . Osijek, Split, Karlovac) stalno zmanjšuje. Izjema ]e edino Roka, kjer se število nezaposlenih celo nokoliko po-večuje, kar se posebno nanaša na ženske.
V   zaeetku  leta  je  bilo v  re&kem okraju skoraj 2000 n&zaposlonih žejisk,  v  prvem tromesečju  pa  so  jih   zaposlili   1000.   Ve-čina je zapostena v trgovini in kovinsko-predlovaln« industriji. Z raz.širitvijo obra-tov je tovarna papirja sprejcla 50 nekva-lificiranih delavk, pbdjetje »Rikardo Ben-čič«   je   sprejelo   40   dclavk,   »Etilen«   bo
'sprejel. ko se bo preselil v nove prostore, 70 žensk, podjetje -»Rio« pa bo v novem obratu  trikotay.e  zaposlilo še 200  delavk.
V  praksi se je torej pokazalo, da je mo-eoče    zmaujšati    število    nezaposlenih    z boljšim   izkoriščanjem  lokalnih  možnosti.
Dejstvo pa je, da znaša število nezapo-slenili žensk, kljub storjenim ukrepom, še naprej približno 2000. (Zaposlitev rnoških na podroeju mesta in okraja pa ni pro-biem, moški brez težav dobijo zaposlitev
v ladjedelništvu, v kovinskopredeloralni industiijv in prometu.) Zato so v maju organizirali v okrajnem ljudskem adboru posebuo komisijo, ki su ukvarja s pro-blematiko zaposlovanja žensk. Kotnisija je aajprej raziskala vzroke takega stanja. Eden izmed teli je ta, da sta Reka in Opatija z okolico uajbolj razvita turistič-na kraja, ki zaposlita v sezoni v gostin-skih objektih veliko število delovne sile. V drugih osmih mesecih pa ostane 80 od-
stotkov tega osebja izven delovnega raz-merja in prejema materialno zavarovanje. V komisiji poudarjajo, da je mogoče enega iztned vzrokov za velik dotok de-klet in žensk iz primorskili vasi na Reko povezati s tistim členom uredbe o otro-Akem dodatku, ki se'nana.ša na obišiiico. Približno 80 odstotkov gosp«larstev v okraju nima več zemlje, kakor znaša tio-ločeni inininutin za prejemanje celejra otroškega dodatka. Ker pa "je ta zemlja preveč razdrobljeua, je ne upo^tevajo kot J ohišnieo. temveč kot posestvo in je pod-vržena davku oziroma vpliva na zntžanje otroškegd dodatka. Trdijo, da zato števil-na dekleta, ki niso polnoletm, in celo ženske iščejo zaposlitev, da bi povečale zaslužek.                                   S. Šener