DELAVSKA POLITIKA
kr,gaja dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo in vsako soboto. Urednlitvo iti uprava: Maribor, Ruška cesta S, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice : Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje., Delavski dom — Jesenice, Delavski «k>m. — Rokopisi se ne vračajo. Nsfrankirana pisma se vobče ne sprejemajo, — Reklamacije se ne frankirajo.
Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socialne namene delavstva tsi nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delo stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavilo znaia mesečno Din 18.—, *a inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št. 14.335.
Stev. 100
Maribor, sreda, dne 15. decembra 1937
Leto XII
Soglasnost združene opozicije
Demokracija je vez sloge in enotnosti
Nekako naravno je, da nasprotniki vseh smeri klevečejo napore združene opozicije, ki se je verjetno idealno in z vso resnobo združila okoli akcije glede zagrebškega sporazuma v nadi, da se na tej novi podlagi prične resna razprava o hrvaškem pro1-blemu,- Zgodilo se pa ni tako. Različni napredni in nazadnjaški strujarji ali resno odklanjajo vsakršno razpravo o stvari, ali pa jo smešijo in trdijo celo, da srbska združena opozicija ne misli resno glede hrvaške enakopravnosti, v kolikor, recimo, je ni.
Nočemo ventilirati zagrebške resolucije danes, povedati pa moramo, da se vprašanje, ki ga smatra vsa naša javnost za važno, ne smie smešiti. Važno je vprašanje tudi za inozemstvo, ki vidi v tem vprašanju našo slabost, ker se toliko1 razpravlja o njem. Zato je treba odpraviti ta ne-dostatek.
Za nas je merodajno predvsem, da resolucija združene opozicije izrecno naglaša, da se morajo hrvaške zadeve rešiti na demokratičen, pravi demokratičen način.
V temi poudarku je za nas vsa resnoba akcije. Zakaj, če se tam navedene propozicije rešujejo demokratično, se morejo rešiti le sporazumno, to je, tako, da po rešitvi ne bo mogoče govoriti o> pokrajinskih, narodnostnih ali zgodovinskih krivicah tega ali onega dela državljanov. Baza za pogajanja je resolucija, za rezultat pogajanj so pa merodajna načela demokracije ter more obveljati le pravičen sporazum, ki odgovarja demokraciji.
Pogajanja v temi primeru bi ne tvorila nikakršnega prejudica za bodoči sporazum, ker bi se moralo vsa vprašanja reševati lojalno in demokratično.
Te naše pripombe smo zapisali z ozirom na tretji sestanek beograjske združene opozicije (UO) in zagrebških delegatov (SDK) opozicije, ki se je vršil pretekli torek v Beogradu in na katerem se je ugotovila popolna enotnost in soglasnost glede na politični položaj sploh.
Konference so se udeležili (za zagrebško opozicijo) dr. Jurij Šutej in Večeslav Vilder, dalje (za beograjsko združeno opozicijo (UO) Miša Trifunovič, Jovo Jovanovič, dr. Milan Gavrilovič, Božidar Vlajič, Miloš Bobič in Milan Grol ter Milan Ko-stič iz Zemuna.
Sestanek zagrebške in beograjske opozicije je ugotovil, da opozicija resno vztraja na problemu ter želi in zahteva, da se reši demokratično ter da ne uganja demagogije, kakor čitamo v nekaterem nasprotniškem časopisju.
Živela cl
emo
krav
IV
icna
F
rancija
!■
Ob obisku francoskega zunanjega ministra Delbosa
Preteklo nedeljo je prispel v Beograd francoski zunanji minister Delbos, na oficijelen obisk in razgovor.
Beograd je priredil svojemu gostu nadvse veličasten sprejem, kakršnega more biti deležen samo tisti, ki uživa resnične simpatije v svojih čustvih vedno nepokvarjenega, za diplomatsko neodkritosrčnost nesposobnega ljudstva. Stotisoči so prihiteli na ulice, da počakajo^ in pozdravijo predstavnika zavezniške države in dajo duška svojemu razpoloženju, kakor so ga manifestirali par mesecev poprej ob priliki obiska prezidenta ČSR dr. Beneša.
Delbos je prišel k nam na svojem potu iz Varšave oz. Bukarešte in je namenjen v Prago Njegov obisk velja zavezniškim državam Francije, zato o namenu njegovega potovanja ne more biti dvoma.
Stojimo na pragu težkih in za vse človeštvo usodnih odločitev:
Evropa ima da izbira med mirom in vojno, narodi med svobodo in suženjstvom.
V teh vprašanjih ne more biti oklevanja, še manj nevtralnosti: ali eno ali drugo.
Pred to odločitev je postavil evropske narode fašizem s svojo teori-
jo o več- in manjvrednih narodih in rasah, o narodih, ki imajo pravico, da gospodujejo in takih, ki so samo zato na svetu, da bodo podložni in izkoriščani.
Potegnjena je črta ločilnica:
Na eni strani Francija in Anglija z oporiščem v Društvu narodov, čigar namen je čuvati mir, uveljavljati načelo demokracije v mednarodnem življenju in stremeti za uresničenjem socialne pravičnosti.
Na drugi strani: Nemčija in Italija, os Rim—Berlin, zvarjena z anti-komunističnimi paktom in fundirana na režimu diktature.
Z izstopom Italije iz Društva narodov, te dni, je ta ločitev duhov in držav v Evropi dokončna.
V čem je stvar in zakaj gre, nas uče dogodki zadnjih let.
Mirovne pogodbe so raztrgane, pod geslom lažnive enakopravnosti je začelo blazno oboroževanje, na naslov Čehoslovaške in Avstrije se čujejo grožnje, kot jih je 1. 1914. naslavljala Avstro-Ogrska na tedaj malo Srbijo, '	?	"	O	•	V
> »	'	Španci	krvaveti	za
svojo svobodo in Francozi se otepati zarotnikov, ki v zasledovanju osebnih koristi ne vidijo, da bi s prevzemom! oblasti postali vazali tujca.
Ali naj evropski narodi mirno čakajo še nadaljnih udarcev?
Francija je mnenja, da ne. O tem je prepričala i Anglijo i Zedinjene države.
Delbos je prišel, da zve 'tudi naše mnenje.
Odgovor mu je dalo ljudstvo na beograjskih ulicah. In če kdaj, je Beograd to pot govoril v imenu vseh poštenih Srbov, Hrvatov in Slovencev. Manifestacija ob prihodu Delbosa je bila priznanje Franciji, ki je oprala kulturno sramoto, katero ji je naprtil Lavalov režimi, režim, ki je klonil pred silo fašizma in izdajal svoje zaveznike.
Beograd je pozdravil Delbosa kot odposlanca nove Francije, na čije krmilu stoji režimi ljudske fronte, kot branilec človečanskih pravic francoske revolucije, kot čuvar svobode in demokracije lastnega naroda, kot oznanjevalec dobe socialne pravičnosti in enakopravnosti.
Ljudstvo Jugoslavije ne more odgovoriti na vprašanje, ki ga je stavil Delbos drugače kot:
V tvojem taboru in na tvoji strani o Francija stojimo vsi, ki hočemo braniti svobodo in demokracijo lastnega naroda in mir v Evropi.
ueTni»■* *•»m .— *...... ....w... r.,»i t
Naše gibanje v Dalmaciji
Izgledi za bodočnost zelo povoljni. — S. Petejan v Splitu
—»ii imn	‘ >r.SA KJ5 uil»>V»rVA
Pretekli teden se je s. Petejan slučajno nahajal v Splitu in stopil v stik z našimi pristaši in prijatelji, katerim je do podrobnosti pojasnil naše stališče napram vsem notranjim in zunanjepolitičnim vprašanjem, kakor tudi naše stališče napram sporazumu med združeno opozicijo in njeno taktiko ter pomen in zmisel naše celjske in zagrebške resolucije.
Splitski sodrugi so z velikim razumevanjem vzeli na znanje poročilo s. Petejana ter odobrili prej omenjene resolucije z izjavo, da bodo duh resolucije širili in zagovarjali med splitskimi, kakor tudi med ostalimi delavci v Dalmaciji, ker so globoko prepričani, da je socijalistično stališče in taktika edino pravilna in delavskim težnjam in potrebam odgovarjajoča.
Splošna želja naših splitskih so-drugov je bila le ta, da bi se enaki obiski od strani naših funkcijonarjev vršili čim pogosteje, ker bi po tem medsebojne vezi bile vedno tesnejše in agitacija bolj uspešna, ker teren za našo stranko je v Dalma-
Nanking v laponskih rokah
Krvavi boji
za mesto so zaključili z zmago Japoncev, ki so dne 12. in 13. t. m. zasedli mesto.
Kitajska armada se je umaknila Proti zapadu in severu, deloma tudi z ladjami po reki Jangcee. Japonska letala so potopila štiri kitajske prevozne ladje z vojaštvom.
Resni mednarodni incidenti.
Na reki Jangcee so japonska le-
tala potopila ameriško topničarko »Panay«, na kateri je bilo 110 ljudi. 18 ljudi je utonilo-, več pa jih je bilo ranjenih.
Radi tega napada je zavladalo v Ameriki veliko razburjenje.
Taki incidenti kaj lahko služijo kot dobrodošel povod za vojno.
ciji vedno bolj ugoden.
Splitski sodrugi so že prijavili širši javni politični sestanek za nedeljo, dne 12. t. m., kateri se pa žal ni miogel vršiti, ker je moral s. Petejan iz službenih ozirov prej odpotovati s zagotovitvijo, da se bo spomladi zopet vrnil in tedaj ustregel njihovi želji.
O položaju delavskega pokreta v Splitu bomo poročali posebej, ker je to zelo pomembno tudi za naše razmere v Sloveniji. Eno je za nas važ-
no, da v pogledu na razna politična vprašanja med nami in Spličani vla-da popolna soglasnost.__________
Romunske volitve
Izjemno stanje
V Rumuniji bodo koncem decembra volitve. Vlada je uvedla v več krajih, kjer doslej še ni postojala, vojaško cenzuro. Radi nekih incidentov pa je prepovedala tudi vsa zborovanja na prostem in ulične manifestacije.
V Rumuniji se z gotovostjo računa, da bo sedanja Tatarescova vlada zmagala.
Italija je izstopila iz DruStva narodov
£ \r r\r\ i turo/-v
V soboto je sklenil veliki italijanski fašistični svet, da Italija izstopi iz Društva narodov. Ta sklep je bil napravljen v petih minutah.
Mussolini se je nato pojavil na balkonu palače na Beneškem trgu ter razglasil zbranim množicam sklep velikega fašističnega sveta. Rekel je, da so Društvo narodov vodile sovražne sile Italije in fašistične revolucije. Društvo narodov ne dela za mir, nego pripravlja vojno. Italijo podpirata Berlin in Tokio. Italija pa ohrani temeljne direktive politike za mirno
i MnfiHriattin in rnfrpi	^ntrin.
! sodelovanje z narodi. Italijanski narod je pripravljen za vsako žrtev. — Oboroženi smo. — Nobena sila ne bo mogla streti naše revolucije.
Izstop Italije iz Društva narodov je naravna posledica italijanske politike. Društvo narodov je namreč dopuščalo sabotažo svojih pravil in ustanov več let in tako se je pripravil ugoden teren za nove vojne in svetovnonazorne zveze, ki danes že močno ogrožajo civilizacijo. Pcq\vi*
Parlamentarne volitve v Rusiji
Zmagala
V	nedeljo so se vršile v Rusiji prve volitve v novi parlament, po volilnem redu, ki ga je izdelala sovjetska vlada. Volilno gibanje je bilo živahno in ruske oblasti kakor stranka imajo največji interes, da pokažejo doma in tujemu svetu, kakšna politična sila je Rusija danes.
Stalin je kandidiral v 200 volilnih
Je vlada.
okrožjih, 300 kandidatov je postavila vlada, 150 komunistična stranka, 75 vojska, 40 pa GPU. Vse ostale kandidate so pa postavile ostale delavske organizacije.
Volitve so torej jasen izraz sedanjega režima in njega političnih, (gospodarskih in delavskih organizacij.
01.
F
enziva rrancovcev Republikanci se dobro držijo
Poročila iz Španije upravičujejo domnevo, da se je general Franco na prigovarjanje svojih podpornikov vendarle odločil, da poskusi z veliko ofenzivo, ki naj mu prinese zmago, podpornike pa oprosti plačevanja njegovih ogromnih vojnih izdatkov, ki jih s svojimi slabimi financami več ne zmorejo.
V pondeljek, dne 13. decembra so pričeli tudi topovski boji na teruelski, madridski in toledski fronti.
Važnost polaga Franco na teruel-sko fronto, ki moli kakor jezik v republikansko ozemlje med Katalonijo in ostalo Španijo, odkoder je najkraj-
ša pot do morja, s čimer bi bila odrezana Katalonija od Španije.
Vsekakor pa še ni mogoče raz-videti, kje bodo poskušali nacisti glavni udarec. Zanimivo je, da pričenja Francova ofenziva neposredno po objavi izstopa Italije iz Društva narodov. Mogoče so aranžerji Francove ofenzive mislili, da bi bilo do-
bro podkrepiti italijansko gesto z zmago španskega fašizma.
Veliki letalski boji
Že nekaj časa so se v zvezi s pripravami za Francovo ofenzivo vršili hudi boji v zraku med nacisti in republikanci. Pri enem takem spopadu je sodelovalo na vsaki strani po 100 letal.
Largo Caballero v Parizu
Largo Caballero je odšel v Pariz. Povedal je, da je bil ves čas pod nadzorstvom v svojem stanovanju. S predsednikom Negrinomi se pa sicer nahaja v najpresrčnejših odnošajih ter ga bo tudi v bodoče podpiral po
svojih močeh. Sam (Cabalero) kot socialist pa ne more nič podvzeti doma, zato odhaja v inozemstvo v zavesti, da bo lahko mnogo več koristil domovini zunaj nje.
Zaposlenost kot pred krizo 1929
Iz socialnega zavarovanja delavcev v dravski banovini.
Število zavarovanih članov novembra meseca je bilo nekaj večje kakor lani. Zavarovancev je bilo v tem mesecu 63.332 (več 5757), zavarovank pa 35.4% (več 2065), skupaj 98.828. Bolnikov je bilo zavarovancev 1708 (več 75), bolnic 1052 (manj 20), skupaj 2760 (več 55).
Skupni odstotek bolnikov je znašal 2.79. Skupna zavarovana mezda je znašala v tem mesecu 2.386.175.20 D ali 311.186.80 Din več kakor kot lani v istem mesecu.
Zanimivo je, da se število članstva giblje letos skoraj enako kakor pred gospodarsko krizo 1929.
Letošnja povprečna mezda je še vedno za okroglo Din 2.— nižja (to je okoli 8 odst.) kakor leta 1929, vendar se je mezda dvignila v mesecih od aprila do novembra za Din 1.34.
Bolezenske razmere so letos sla-bejše kakor 1929 za okoli 10 odst., ker je bilo stalno okoli 250 bolnikov več kakor leta 1929.
Doma Ut
Predsednik vlade in zunanji minister dr. Stojadinovič potuje v drugi polovici januarja meseca v Berlin.
Političen spor v klubu senatorjev
JNS. Te dni je imel klub senatorjev JNS sejo, na kateri so razpravljali gospodje senatorji, ali naj se priključijo JRZ ali ostanejo v opoziciji. Miselno spadajo v JRZ, ne morejo se pa odločiti, ker je del za opozicijo, del pa za vstop v JRZ.
Bolnice so v finančnih stiskah. Bolnice so prave pastorke javnih oblasti. Prispevke jim ostaja dolžna država, banovine in občine, zlasti mestne. Minister Cvetkovič je zaradi tega odredil, da se ti dolgovi popišejo in se v prihodnji proračun postavi kredit za plačilo naraslih dolgov. Tudi banovinski proračuni so morali vsebovati te kredite, ki znaša v dravski banovini osem milijonov dinarjev. Napaka je pač v tem, da se za kredite, ker so potrebe vedno večje, ni poskrbelo že prej, ob pravem času.
O prijateljstvu med Jugoslavijo in Italijo piše francoski »Pariš d' Midi«, da ima danes Italija v Evropi edino
prijateljico v Jugoslaviji, kajti nemška politika ima svoje namene.
Ni poviška. Že zadnjič bi bili radi napisali, da delavci drž. žel. še vedno čakajo na parski povišek, ki jim je bil obljubljen. Danes potrjuje to vest tudi »Slovenec«. Potem bo menda že res.
Družba Trepče hvali Jugoslavijo.
Družba Trepče je imela v Londonu občni zbor. Predsednik družbe Che-ster Beatty je rekel, da je vesel, da je družba pomagala pri pospeševanju gospodarstva v Jugoslaviji ter da je imel vedno zaupanje v državo, ki je ugodna za investiranje tujega kapitala.
Akademijo znanosti so v soboto ustanovili v Ljubljani. Članov akademije more biti največ 30, dopisujočih pa 60. Akademija ima štiri znanstvene razrede:	filozofijo,	filologijo in
zgodovino; pravne, sociološke in gospodarske vede; matematične, tehnične, prirodoslovne in medicinske znanosti; ter u metniški (leposlovje), glasba, slikarstvo, likovna umetnost (arhitektura).
Število prebivalstva Jugoslavije.
Leta 1931. je bilo v Jugoslaviji 11,984.911 prebivalcev. Konec leta 1936 pa je znašalo število prebivalcev 15,173.608.
Sneg je zapadel v Sloveniji. Največ ga je seveda po Gorenjskem, kjer je smučarski šport že v polnem razmahu. Po drugih predelih je pokril samo krtine. — V Črni Gori pa je snega okoli 2 metra in je zastal ves promet.
Habsburgovci se smejo vrniti v Avstrijo in vrnejo se jim posestva. Avstrijski državni svet je na svoji seji sklenil, da se izvede zakon glede dovoljenja bivanja Habsburgovcev v Avstriji in vračila njih posestev.
Nasedel je velik ameriški potniški parnik »Prezident Hoover« na pečinah japonskega otoka Hisoto pri Formozi.
* ❖ ❖
Kaj je nedovoljena reklama! Za
današnje razmere, ko se siromašnim slojem, t. j. delavstvu in nameščencem že itak slabo godi, je vest, priobčena v zagrebškem »Morgenblattu« od 24. oktobra t. 1. naravnost udarec v obraz in čudno je, da so take in podobne stvari sploh mogoče. Članek pravi: »Novosadsko kasacijsko sodišče je obsodilo odvetnika dr. Ozrena Pavloviča na denarno globo Din 5000 zato, ker je v dveh novosadskih dnevnikih objavil oglas, da je pripravljen vsakomur, posebno ubož-nejšim slojem, dajati brezplačne nasvete! Dalje je v zvezi s tem odvetniška komora uvedla proti dr. Pavloviču disciplinarno postopanje. Odvetniška komora pravi, da taki in slični oglasi škodujejo ugledu odvetniškega stanu!« — 'lit »L tl
Bizeljski.
Mož z dvema srcema
Giusepe de Mai v Neaplu se je rodil z dvema srcema. Še ko je živel, je v naprej prodal svoje truplo angleški »Academy of Medicine«, ki mu je plačala 15.000 funtov.
Delbos v Beogradu
Iz uradnih virov.
V nedeljo, dne 12. t. m. je prispel francoski zunanji minister Delbos v Beograd, kjer so ga slovesno sprejeli.
V svojem govoru je izjavil predsednik vlade dr. Stojadinovič, da je želja po prijateljstvu in sodelovanju med Francijo in Jugoslavijo osnovna poteza jugoslovanske zunanje politike.
V enakem zmislu je odgovarjal francoski zunanji minister Delbos, sklicujoč se na sodelovanje v svetovni vojni in skupno ustvarjanje velikih del. Delbos je poudaril tudi, da bosta obe državi pospeševali mir po načelih pakta Društva narodov. Naši državi ni nikoli nič razdvajalo, podajata tudi sedaj najširšo osnovo za sodelovanje.
Progresivni porodi
Madame de Malmedeure je v prvem letu zakona rodila enega otroka, v drugem dvojčka, v tretjem trojčke, v četrtem četvorčke, v petem petorčke in v šestem kar še-storčke. Ta porod jo je stal življenje.
Ali si 2e poravnal naročnino? Ako Se ne, stori takoj svojo dolinost I
Na Švedskem zapiralo — kaznilnice
Tudi blagoslov demokracije
Vobče je znano, da je število jetnikov ali arestantov barometer za politične in socialne razmere. Čim slabše so politične ali socialne razmere, več je jetnikov. V nasprotnem primeru pa manj.
Švedska, ki jo vladajo socialisti s kmetiškim gibanjem, nami nudi prav jasen primer.
V vsej Švedski imajo le 2000 jetnikov, ki so večinoma obsojeni za manjše zločine ali prestopke. Med temi jetniki so samo tri žene. V zadnjih šestih mesecih so na Švedskem zaprli šest kaznilnic, ker ni nobenega jetnika v njih.
Nasprotno pa vemo, da imajo dežele brez politične svobode ali s slabimi socialnimi razmerami desettiso-če in stotisoče jetnikov po ječah in koncentracijskih taboriščih. Opažamo, da že tudi javnost presoja »razmere« v posameznih deželah po tem barometru, in prav ima!
Toda, kaj stori, da se stvar iz-premeni?
Ivan Kravos, Maribor
Aleksandrova cesta 13
priporoča: ročne torbice, aktovke, denarnice nahrbtnike itd. kot zelo praktična
Božična darila
A. M. de Jong:	77	i
l IZDAJA------------11
Otroška leta Mereyntjeja Geysena
To je bilo najstrašnejše. Celo pred oltarjem se ni mogel znebiti docela teh misli. Včasih ga je popadel nepojmljiv strah pred kaznijo, ki ga bo radi tega nekoč nenadoma zadela. Ni se več upal gledati v zlata vratiča tabernaklja, za katerimi je bilo shranjeno najsvetejše v razkošni rnonstranci. Vse to in pa občutek zapuščenosti, ki je ni bil vajen, mu je težil srce, da je komaj prenašal... Nekega popoldne, ko je njegov tovariš, tudi ministrant, po opravilu hitro odšel in je Mereyntje ostal popolnoma sam v hladni zakristiji, v kateri je dišalo po prahu, voščenkah in starem kadilu, se je zdel samemu sebi tako zapuščen, majhen in nesrečen, pravi »kup nesreče«, da je bridko zajokal in se ni mogel pomiriti. Takega ga je našel župnik...
čudno!... S par besedami in smehljajem je bilo vse opravljeno in v redu. Gospod župnik —-je bil tako pameten in dober!... On je znal vse tako prepričevalno in razumljivo razložiti, kako je treba to in ono razumeti! ... Jasno in razločno je znal predočiti, kako misli Bog o vsem tem! ... Mereyntje je bil pač zopet enkrat nespameten.
Nikoli bi mu ne bilo treba dvomiti v Boga, ako bi J bil le nekoliko pametnejši. Sreča, da mu je bil župnik vse razložil... Toda... ako smo popolnoma pravični... je bilo za takega majhnega, nespametnega dečka, kot je bil Mereyntje pa tudi nekoliko težko, da bi bil mogel sam priti na vse.
Sedaj je razumel. Zato je pa tudi postalo mahoma vse drugače in se je zdelo manj hudo. Ljudje pač tudi niso vedeli kaj boljega, zato jim’ ni bilo zameriti. In Vrč ... kdo ve, ali se mu ne bodo odprle oči, da bo postal veren, ali ni to vredno dva meseca zapora?... Ko se gre vendar za večno zveličanje!... On je sedaj vedel vse natanko!... Vrč je s svojim načinom življenja izzval Boga. Delal se je, kot da bi Boga ne bilo. Preklinjal je, se tepel in v cerkev ni šel nikoli... Bil je dober človek, zelo dober, Mereyntje ga je neizrečno ljubil, toda resnica je ostala resnica: živel je kot grešnik... In če bi bil oni dan vsaj prišel k maši, ko je Mereyntje prvič ministriral, mogoče bi se ga bil Bog še usmilil in mu prizanesel... Toda ne... Zakrknjenec ni prišel... dasi je celo obljubil! Mereyntjeju se je pač zdelo, da je ljubi Bog Vrču to hudo zameril, kajti tudi on mu je bil radi tega silno gorek. Toda to je prešlo. Velikodušno mu je odpustil, in niti mislil ni več, da bi mu imel kaj odpustiti, sedaj, ko so ga zgrabili. Ljubi Bog je Vrča izkušal... To je povzročilo, da je Vrč v Mereyntjejevih očeh zrastel, da mu je pripisoval večji in gl ob j i pomen; tajinstve-
J nost, ki ga je obdajala, ga je privlačila v Mereyn-tjejevo najsvetejšo okolico... Samo eno ga je skrbelo: da bi Vrč ne utegnil tega popolnoma razumeti, še manj preceniti pravo vrednost... Vrč je bil v teh stvareh tako strašno omejen! ... Zato bo pa prosil župnika, da mu o tem napiše v pismu, in vsak večer hoče izmoliti še posebej pet očenašev, da bi Vrč prišel do spoznanja... molil bo tudi med mašo pred oltarjem, to je še učinkovitejše ...
Skoro presrečen sc je vrnil domov, njegov brat Aarjan ga je radovedno pogledoval.
»Si pač dobil cent od župnika?« je vprašal pohlepno. »Potem si deliva, h e!«
Mereyntje še ni porabil drobiža, ki ga je prejemal vsako nedeljo. Iz same hvaležnosti ga je dal Aarjanu in rekel velikodušno:
»Tu ... danes ti dami vse.«
Aarjan je hitro odbežal, v strahu, da bi njegov brat utegnil obžalovati svojo velikodušnost. Mereyntje pa je hitro pristavil:
»Ljubi Bog, vzemi ta dar za mojega ljubega Vrča in kakor tudi je majhen, zaračunaj mu ga visoko!«
Tako je razumel župnikove besede, ki ga je učil. Njegovo pobožno otroško srce je postalo spokojno, da je ves blažen za hip zaprl oči...
(Dalje prihodnjič.)
7<g nasiU Ucaiev
Maribor
Protestno zborovanje živilskih delavcev
Hrastnik
Pred zakonom smo vsi enaki. Tako vsaj pravijo. Ako pa človek malo pogleda okoli sebe, pa bo na prvi hip spoznal, da se to načelo s strani podjetnikov naprarn delavstvu grobo krši. Dočim delavstvo mora vršiti svoje dolžnosti po zakonu in napram podjetniku, pa n. pr. steklarji ne dobimo s strani podjetja tega, kar nam po zakonu pripada. Za to postopanje podjetja se zanima sedaj že tudi banska uprava, podjetje Pa je še kljub temu trdovratno. — Delavci smo člani OUZD. Vsak delavec mora plačevati svoje prispevke. Toda v slučaju obolenja se le prernnogokrat zgodi, da si de-lavec mora poiskati privatnega zdravnika. Predavanja o tuberkulozi in boju proti njej so Premalo, ampak je treba, da se bo v zavarovanju uveljavila tudi praksa, ki bo odgovarjala danim nasvetom, sicer so predavanja odveč. Naše delavstvo ima tudi svojo kolektivno pogodbo, ki je veljavna od 1. avgusta t. 1. Delavstvo pa tudi tu ne dobi tega, do česar ima pravico. — Delavci, ne Preostaja nam drugega, kot da uveljavimo enakost pred zakoni. Dokler bo vlekel vsak izmed nas na drugo plat, kar more delati le nerazsoden človek, tako dolgo bomo trpeli krivice in zapostavljanje. Delavec.
Kar izčistite nacionalni hlev! V ljubljanskem »Zboru« je neki hrastniški dopisnik napisal članek iz hrastniške in trboveljske doline. Opisuje, da je v letu 1936-37 glavni zaupnik B. dvignil pri tovarniški blagajni darovano podporo delavcev za bolnega delavca Š. V. in da ni vsega zneska izročil dotičniku z izgovorom, češ, da niso imeli pri blagajni toliko in da ima še dobiti Din 87, v resnici pa da je denar sam pobasal. S tem v zvezi poziva delavstvo naj si vzame za vzgled socialno čutečega zaupnika, namiguje na socialiste in poziva na vstop v Ljotičev Zbor. (Zakaj ne v »Tehniško Unijo«, v kateri je bilo vse tako kristalno čisto.) Mi se ne bi oglasili, če ne bi g. dopisnik namenoma namignil na našega s. Beutla, dasi je dobro vedel, da gre za \V. in ne B., zato si bo tudi naš s. Beutl znal najti zadoščenje, to naj verjame tudi dopisnik. Sedaj pa tole: Resnica je, da se je zgodilo kar je napisano, toda stvar smo odkrili sami in je bilo delavstvo z naše strani o tem informirano ter je to početje tudi obsodilo, kot ga obsojamo tudi mi. Ugotavljamo pa, da dotična oseba nima ničesar skupnega s socializmom, kakor se hoče to podtikavati, mi smo vedno zato, da v takih stvareh napravimo red in da take elemente iztrebimo in delavstvo steklarne bo to tudi napravilo, zato naj dopisnik nič ne skrbi. Gospod dopisnik naj kar pomede v nacijo-nalnem hlevu. Informira naj se pri svojiii bratcih iz steklarne (če že ne ve), kako je neki funkcionar pobiral prispevke in jih sam pobasal v žep, kako je neka stoodstotno nacionalna oseba ogoljufala delavce, nadalje zakaj je neki bratec bil odpuščen iz občinske službe. Mi bi gospodu dopisniku lahko našteli mnogo slučajev, ki bi jih lahko oglodal, če bi se ne moral bati, da mu bo kost obtičala v grlu, ker pač ne gre za socije, pa za danes dovolj. Le skrbite, da bodo v nacionalnih vrstah vedno na tak način delali red, kot ga mi. Delavcem pa svetujemo, da si dobro ogledajo to gospodo, potem bo izbira lahka in Ljotič bo imel toliko pristašev, da se bo Hrastnik v Trbovlje zvrnil. _	Pik.
Kaj vse se dogaja pri nas. Pretekli teden so neki bratci, ki se trkajo na prsa, da so za fiihrerja Hitlerja v nekem stanovanju steklarne pili dobro kdpljico. Slučaj je nanesel, da je ravno prišla neka ženska prodajati vino, seveda so jo bratci takoj povabili naj pride v stanovanje, da bodo kupili vino. Zenska misleč, da bo prodala vino, je bila vesela, da je dobila take dobre kupce, ali joj, bratci so vzeli vino, plačal bo pa že kdo drugi, so si mislili. Povabili so ženo v sobo in jo na zadnje hoteli še posiliti. Žena se je branila in klicala na pomoč, šele ko je neka druga ženska zaropotala po vratih, so se bratci prestrašili in žensko izpustili. Ali dela tako početje steklarjem čast? Mislimo da ne, in vsak poštenjak se nad tem zgraža, to je sramota za vso steklarno. Delavci pazite s kom občujete! Gosp. hišnemu nadzorniku, ki vse vidi in vse ve, priporočamo, da tukaj napravi red.	Pik.
Trbovlls
O velikem shodu rudarjev, ki se je vršil minulo nedeljo v Trbovljah, na katerem sta poročala ss. Arh in Murn, bomo poročali v prihodnji številki.
Zagorje ob Savi
Žene in dekleta! V četrtek je naš dan. Pokažimo, da znamo dudi me same kaj napraviti, Zato agitirajmo od hiše do hiše, da bo kino-dvorana ob pol 4. uri popoldne pri našem predavanju do zadnjega mesta zasedena. Sodružice, na svidenje!
Zabukovca
Javna knjižnica »Vzajemnosti« je odprta vsako nedeljo in praznik od 9.—12. ure v društvenem lokalu s. Zupanca v Megoj-nicah. Vsakdo, ki se zanima za napredek in kulturo delavskega razreda, bo pridno Posečal knjižnico.	Družnost!
Predavanje priredi »Vzajemnost« v nedeljo, dne 19. decembra s pričetkom ob 15. uri v prostorih gostilne Zupanc v Megojni-cah. Predaval bo učitelj Mencej iz Šošta-nju o temi »Nauk Karla Marxa«. Sodrugi in sodružice, udeležite se tega važnega preda-vania vsi!	Odbor.
Uredba o odpiranju in zapiranju obratov, ki omejuje nekoliko tudi nočno delo v pekarnah in predvideva nedeljski počitek v mesarski obrti, je stopila dne 15. maja t. 1. v veljavo. Polnih 14 let so morali živilski delavci čakati na to uredbo, ki jo je predvidel zakon o zaščiti delavcev iz leta 1922. Toda moti se, kdor misli, da se vsaj sedaj ta uredba strogo izvaja, zlasti v pogledu omejitve nočnega dela in popolnega nedeljskega počitka. Med tem ko so nekatere pekarne takoj pričele obratovati v času, ki ga določa ta uredba in se že popolnoma vživele v nov delovni čas, pa se večina pekovskih mojstrov še vedno trdovratno upira izvajanju določil uredbe in obratujejo kakor jih je volja. Zgodilo se je celo, da so nekateri pekovski mojstri preganjali svoje pomočnike in jih odpustili iz službe, zgolj radi tega, ker so zahtevali, da se morajo izvajati zakonita določila. Mile kazni, izrečene s strani upravne oblasti niso iz-treznile večine pekovskih mojstrov, temveč jih kvečjemu podžgale k odporu proti omejitvi nočnega dela. L'pva\v, .r>u>	>» bHa
 .......... Zato ni čuda, ako pekov-
ski mojstri ne le, da ne izvajajo predpisov
V	nedeljo, dne 19. decembra 1937 ob 9. uri dopoldne se bo vršil zadnji plenum obratnih zaupnikov in strokovnih funkcionarjev v letošnjem letu. Na dnevnem redu bo vprašanje novih volitev obratnih zaupnikov, nadalje vprašanje poslabšanja obrt. zakona za delavce in druge važne zadeve.
— Sodrugi zaupniki! Delodajalcem sta paragrafa 219 in 330 obrtnega zakona trn v
omejitve nočnega dela, celo pošiljajo depu-tacije v Beograd z namenom, da se naj uredba odpravi oziroma spremeni, ko niti poskusili niso, da bi jo izvajali. V mesarski obrti ni v tem pogledu prav nič bolje, na zunaj so sicer ob nedeljah mesarije zaprte, za zaprtimi vrati pa morajo mesarski pomočnik kljub temu delati tudi ob nedeljah. O vsem tem so v nedeljo razpravljali živilski delavci na velikem shodu, ki se je vršil na poziv Zveze živlskih delavev Jugoslavije v Mariboru, pa tudi v Ljubljani in drugod. Shodu je predsedoval predsednik podružnice s. Jazbinšek, ki je obrazložil položaj in zahteve živilskih delavcev, o omalovaževanju določil o omejitvi nočnega dela in pomenu strokovne organizacije ter delavskega tiska pa je poročal s. Jelen. Zborovalci so soglasno sprejeli daljšo resolucijo, ki bo predložena na merodajnih mestih. Živilski delavci so trdno odločeni boriti se za odpravo nočnega dela in bodo v to svrho okrepili svojo organizacijo, kateri bodo pristopili tudi mesarski pomočniki. Pred zaključkom zborovanja se je pri s. Spanerju priglasilo tudi 16 novih naročnikov" na »Delavsko Politiko«.
peti. Zato hočejo preprečiti nadaljne izplačevanje mezd bolnim delavcem. Preprečiti hočejo tudi, da bi delavci v bodoče iztožili svoje nadure za tri leta nazaj. — V nevarnosti so torej zakonito zajamčene delavske pravice. Naša dolžnost je, da to nakano delodajalcev z živimi akcijami preprečimo! Zatorej vsi zaupniki in strokovni funkcijo-narji na ta važni plenum.	K.	M. O.
Metlca
Eden, ki se radi agrarne reiorme znaša nad delavci. Neki gospod, po poklicu gozdar, ima to lepo navado, da napada poštene ljudi, oziroma delavce, ako slučajno na katerega naleti, zmerja jih za komuniste in podobno ter jim tudi oponaša agrarno reformo, češ, da so oni to zakrivili, da je bilo grofu Thurnu odvzeto nekaj zemljišča itd., ko je vendar poznano, da je to izvršila oblast in je to tudi za odobravat, da dobijo zemljo tisti, ki jo potrebujejo. Opozarjamo dotičnega gospoda gozdarja, da s temi skrajno lažnjivimi klevetami preneha, sicer se mu lahko zgodi, da bo dobil za ples sodne muzike.	Opazovalec!
irna pri Prevaljah
Prekomasacija občin
Vsled prekomasacije občin bo znatno pridobila občina Črna. Dosedaj je imela občina Črna 3127 prebivalcev. Po zadnjih volitvah je imela dvoje volišč. Dejansko pridobi od občine Mežica Podpeco s 1084 prebivalci, ob občine Prevalje pa Pod Urško goro s 78 prebivalci. Že leta 1933. je pridobila samostojno občino, ki je po svojem sestavu kmečka s 300 prebivalci. Radi tega so v bodoče predvidena tri volišča in sicer:
1. Črna s 725 volilci:
2. Pristova s 363 volilci in
3. Koprivna z 99 volilci.
Volilni imeniki so oblastno odobreni in je po zakonu reklamacijski rok 15 dni. Pozivajo se volilci, da se informirajo pri občini, če so vpisani v volilni imenik. Lahko pa se informirajo tudi pri naših odbornikih, kajti številne reklamacije niso izključene vsled številne prekomasacije.
S prekomasacijo se bo bistveno spremenila tudi davčna podlaga.
ZAHVALA.
Najlepšo zahvalo izrekamo vsem, kateri so nam pomagali in nam šli na roko v dolgotrajni bolezni naše ljubljene matere Helene Zajc, roj. Blagotinšek.
Posebej se zahvaljujemo gospodu in go-spej Kunstu, lastnikoma hotela, ker sta nam priskočila na pomoč, ko smo bili v zadregi zaradi stanovanja in sta nam nudila podporo tudi ob času smrti.
Zahvaljujemo se tudi vsem, kateri so spremili našo nepozabno pokojnico na zadnji poti.
Rodbina Zajc Vinko, Amalija, Franc.
Studenci pri Mariboru
Silvestrov večer priredi I. del. kolesarsko osrednje društvo za dravsko banovino, podružnica Studenc! v gostilni Mraz. Na sporedu raznovrstne zabave. Zaključek starega leta. Vstop prost.
V ogledalu
F it,. >«** organizacije in stanovsko državo zagovarjajo zeleni ali nameščenska in delavska organizacija, ki se politično opredeljuje za JRZ. Zato pravi: »Nazaj h katoliški skupnosti, ki se odraža v farnem občestvu in stanovski ureditvi družbe.« Organizacije naj bodo vseh strok in nalog ter naj delujejo skupno (seveda pod vodstvom). Kadar bo šlo za proslave, misijon, štrajk, ali, če so potrebne skupne akcije vse škofije ali celega naroda, bo enotna vsa župnija, vsa škofija in enoten delaven narod. Papež Pij XI. priporoča stanovsko ureditev družbe. Mi tudi hočemo to. Tako lamentirajo zeleni v svojem listu. Ne povedo pa, da zahteva cerkev hierarhično (nekako absolutistično) ureditev družbe in da v tej velja le volja »najvišjega«. Izvajanja so neresna, če že ne smešna. Kako naj podjetniki in kapitalisti štrajkajo z delavci? Kako naj skrbe za socialno pravič-npSt? j? Uti!'Uti ->«>m i ►»» t,»	»c-
Sportna rubrika
Športni poročevalec z divjega zapada. Ker že cel teden krožijo razni članki v »Jutru« in raznih drugih časopisih o incidentih na tekmi »Amater« : »Celje«, moram kot igralec odgovoriti ljubiteljem Vinetovih romanov, ki seda izhajajo v »Jutru«, v športni rubriki. Dotični gospod primerja trboveljske sportaše z divjimi Indijanci. Sigurno pa on ni bil na tekmi v Celju, ko so njegovi inteligentni igralci pretepavali igralce SK »Amaterja« in jih je celjska publika grdila in vpila nad njimi: »Prokleti črni knapi, pojdite raje brcat premog, pa ne žoge!« Toda dotičnim gospodom lahko povemo, da smo mi rudarski športniki zmožni igrati nogomet in da smo si osvojili pred vsemi meščanskimi klubi v svoji skupini I. mesto, v splošnem slovenskem prvenstvu pa III. mesto. Toliko temu gospodu, ki mu priporočamo, da naj v bodoče vzame v Trbovlje s seboj puško in laso. Ostalo mu je pa povedal predsednik LNP-a g. dr. Kosti, ki je bil delegat na tej tekmi. Glede incidenta pa moram pojasniti javnosti sledeče: LNP je obvestil SK »Amater«, da, ako se zgodi na njegovem igrišču incident, mu bo zabranil nadaljnje igranje. To je pa prišlo kot nalašč nekaterim sovražnikom delavskega športa, tako n. pr. nekaterim navijalcem SK »Celja<o kateri so prišli le z namenom, da povzročijo incident, kar se jim je na žalost tudi posrečilo. Toda upamo, da bp LNP preiskal zadevo in kaznoval tiste, ki to zaslužijo. — Kapetan moštva SK »Amater«, V. Jordan.
10. seja občinskega sveta se bo vršila v petek, dne 17. decembra t. 1. ob 18. uri. Razpravljalo se bo o prošnjah za sprejem v članstvo mestne občine, o pritožbah zopet prirastkarino, o napredovanjih mestnih uslužbencev, o delovanju pomožne akcije, o razširjenju prehranjevalne akcije v ljudski kuhinji, o imenovanju mladinskega predstojnika za V. okraj, o ubožnih podporah, o prošnji SK Maribora za igrišče, o regulaciji Keržarjeve ulice, o imenovanju pokopališkega odseka, o posekanju kostanjevih dreves, o zvišanju službenih prejemkov mestnih uslužbencev, o božičnici za pogodbene uslužbence, dnevničarje in delavce, o pravilniku za finančno poslovanje mestne občine, o prispevku občine za materijalne izdatke policije, prenosu prihrankov iz postavke socialnega skrbstva na pomožno akcijo, o stavbišču za novo drž. realno gimnazijo, o otroškem igrišču v V. okraju, o nakupih parcel, o popravilu hodnikov, o prošnjah za odpis večje porabe vode, o podelitvi dovolil za gostilne in avtoizvoščke.
Cankarjev večer priredi »Vajemnost« v sredo, dne 22. t. m. s pričetkom ob 8. uri zvečer v dvorani Delavske bornice. Agitirajte, da počastimo spomin našega velikega pisatelja!
Božičnica delavskega društva »Detoljub«
se bo vršila, kakor smo že poročali, v soboto. dne 18. t. m. s pričetkom ob 8. uri zvečer na Ruški cesti 7 za roditelje, v nedeljo dopoldne bo obdaritev otrok, istega dne popoldne pa, s pričetkom ob 3. uri popoldne v Delavski zbornici božičnica za deco. — Vabljeni vsi prijatelji društva, zlasti pa bratska društva.
Kako zastopajo beli zaupniki delavske interese? V tekstilni tovarni Ehrlich Avgust v Mariboru je moral neki delavec k vojakom. Ima 3 nepreskrbljene otroke in ženo, ki se nahaja v drugem stanju. Vsi živijo v veliki revščini, posebno sedaj pred zimo. Zaupnik naše Splošne delavske strokovne zveze je pismeno predlagal belemu zaupniku, da se naj nekaj ukrene za to revno družino. Beli zaupnik pa je reagiral na ta način, da je našega sodruga zaupnika pri delodajalcu zatožil, češ, da ga je nadlegoval med delovnim časom. Delavci odprite oči!
Žrtev bede. V noči od sobote na nedelja se ie v takozvani delavski naselbini »Abesi-niji« n4 Teznu ponovil slučaj zastrupljenja z ogljikovom plinom. V bornem stanovanju so stanovali Jože Kranjc, Horvat Marija in Šturm Albina. — Ker niso imeli kuriva, je
Predavanje o sedanji Franciji, njeni notranji in zunanji politiki, se bo vršilo ta četrtek, dne 16. decembra t. 1. ob pol 9. uri
zvečer v dvorani Delavske zbornice. Predaval bo enako, kakor v Mariboru, s. dr. A. Rcisman na podlagi izvajanj Blumovega naj-ožjega sodelavca in poznavalca Balkana, univerzitetnega profesorja Diominoisa. Delavci, ki hočete razumeti današnjo Francijo, zlasti tudi potovanje zunanjega ministra Del-bosa ipo Srednji Evropi, skrbite za častno udeležbo na tem podiučnem večeru.
Ljudem pač vse prav pride! Da so tatvine na dnevnem redu se pač ni čuditi. Omembe vredno pa je, da je celo naš prav-"j. ^‘ovalec, ki je izšel v zadnji »Delavski Politiki« postal žrtev, ker je bil iztrgan, odnosno izrezan in odnešen iz tukajšnje kavarne. Ker je list očividno naročen za več gostov, bi pač bilo umestno, da bi dotična oseba svojega posla ne ponavljala, saj je možno priti do pravnega svetovalca na lepši način.
Kranjc zakuril z ogljem, da bi ponoči ne prezebali. Plin jih je kmalu omamil. Gospodar je slišal ječanje in poslal po orožnike, ki so s silo odprli stanovanje in rešili še pravočasno obe ženski, medtem ko se je Kranjc že zadušil.
175.000 je odnesel vlomilec iz stanovanja mariborskega trgovca VVatzeka.
Letališče... Vsako leto enkrat se pojavijo vesti o zgradbi letališča na Teznu. Sedaj pravijo, da je že dovoljen prvi kredit v znesku Din 500.000. Kdo bo dal kredit in komu, se ne ve.
Strojniki in kurjači, pozor! Udeležite se sigurno sestanka, kateri se bo vršil dne 19. decembra ob 9. uri v prostorih Delavske zbornice II. nadstropje. Dnevni red: razgovor o organiziranju strojniškega tečaja in dostavljanju «Mašinskega vestnika«. Pride delegat Furlan iz Celja.
Prepoved pridobivanja ledu iz ribnikov. Radi zatiranja nalezjlivih bolezni prepoveduje mestno poglavarstvo mariborsko nadaljnje pridobivanje ledu, ki služi ljudski uporabi iz nepregledanih ribnikov, bajerjev in potokov. Prošnje je vlagati pri mestnem poglavarstvu. Posledica te prepovedi bo: nekaj brezposelnih več, mestna občina pa bo imela večje dohodke, ker bodo nekateri proizvajali led, ko nastopi mraz, z vodo iz mestnega vodovoda.
Repertoar Narodnega gledališča v Mariboru
Torek 13. decembra ob 20. uri: »Pod to goro zeleno«. Red C.
Sreda 14. decembra ob 20. uri: »Lopovščine«. Red B.
Mariborska opereta študira razen »Dolarske princeze« še Gilbertovo zabavno in melidiozno opereto »Noč v Kairu«.
Predobjava — Silvestrovanje pri Unionu (prej Gotz)
Strokovna komisija v Mariboru in »Pod-savez delavskih pevskih in kulturnih društev« bosta priredila pri »Unionu« silvestov večer z bogatim sporedom. Sodelovala bodo vsa mariborska delavska kulturna društva. Igrala bo godba I. glasbenega društva žel. del. in uslužbencev pod taktirko g. Schonherrja. Šaljivi nastopi! Najlepši zaključek starega leta bo pri Unionu. Vstopnina bo: v predprodaii Din 8, pri blagajni Din 12.
C«IJ«
Frizerski salon Frajle F.
Vam nudi trajno, vodno in železno ondula-cijo, kakor tudi lasulje za gledališke predstave.
Ribnica na Pohorju
Predavanje o delavski zaščiti. Po dolgem presledku se bo vršilo pri nas vsled splošne potrebe in želje delavstva zopet enknrat predavanje o delavski zaščiti. S. dr. Reisman bo pri tem predaval tudi o umrlem prezidentu Masaryku in njegovem delu za socijalno, resnično delavsko zakonodajo v zvezi z našimi zakoni a s. urednik Viktor Eržen o tem, kako se delavec dandanašnji brani pred krivicami s pomočjo delavske strokovne organizacije in delavskega časopisja. Predavanje se bo vršilo v nedeljo, dne 19. decembra ob pol 9. uri dopoldne v dvorani gostilne Pur. Priredi ga podružnica stavbincev.
Zborovanje obratnih zaupnikov in strokovnih funkcijonarjev
Kočevje spominu T. G. Masaryka
Izredno lepa delavska svečanost
V mestu Kočevju, nemškem otoku naše Slovenije, je bila še do nedavnega delavska kolonija skoro brez vsakega strokovnega in zlasti kulturnega življenja. Delavstvo je bilo v tem kotičku popolnoma prepuščeno samemu sebi, drugo pa je še opravila gospodarska kriza, ki je ravno med te reveže udarila s posebno kruto roko.
Lansko leto smo imeli prvič predavanje o delavski zaščiti in prebili led. Prvič se je zasidral med tamošnji naš proletari-jat delavski časopis. Tudi podružnica kulturnega društva »Vzajemnost« je oživela in krepko deluje, posebno mladi naraščaj se marljivo udejstvuje. Strokovna organizacija rudarjev je v podružnici »Zveze rudarjev« zdrava in je zajela večino rudarjev.
Ni čudo, da je tudi nedeljska svečanost delavstva v spomin umrlega prezidenta Cehoslovaške republike T. G. Masaryka kar najlepše uspela.
Predavatelja ss. dr. Avg. Reisman in urednik Viktor Eržen sta skoro ves dopol-
dan izpolnila s predavanji o Masaryku, njegovem socijalnem čustvovanju in delu davno pred vojno, njegovi zvestobi do naukov o socijalni pravici po vojni, ko je stopil na čelo države, kakor tudi o današnji socijalni zaščiti delavstva v Jugoslaviji in Čehoslo-vaški.
V lični dvorani je takoj po uvodnih besedah predsednika Zveze rudarjev s. Hog-lerja zavladala med delavstvom in predavatelji tako prisrčna vez, kot bi bili ena sama družina. — Sodružice in so-drugi pa so uvidelj, da je treba sedaj po tej poti naprej, da je treba držati naprej medsebojno vez in da je samo v izobrazbi delavstva mogoča obramba pred krivicami in boljša bodočnost. Ta vez je predvsem dober in razširjen delavski časopis.
Zato se je poleg dosedanjih zvestih_ so-drugov priglasilo še 31 novih naročnikov »Delavske Politike«, med njimi lepo število sodružic. Vsem bo ostal v najlepšem spominu prezident Masaryk in si le želimo, da bi tudi mi imeli- takšne voditelje naroda.
Rudarji iz Hude jame na predavanju
Praznik rudarske patrone je organizacija Zveze rudarjev Jugoslavije izrabila za to, da je sklicala predavanje, v zavesti, da je rudarjem potrebna ne samo zaščitnica, ampak tudi socialna zaščita, katere nosilci morejo biti le rudarji sami.
Rudarji in delavke so napolnili veliko gostilniško sobo pri Šketu še predno je neumorni predsednik podružnice s. Mlakar otvoril predavanje.
Po kratkem nagovoru predsednika je povzel besedo s. Eržen, ki je v svojih izvajanjih orisal navzočim pomen in razvoj socialne zaščite, ki je življensko vprašanje delavstva in zlasti še rudarjev ter njihovih rodbin. Pokazal je, kako so predniki s težavo uveljavljali prve socialnopolitične zahteve, dokler nismo po vojni dobili najmodernejših socialnih zakonov, ki so pa vsled nečuječnosti delavstva že precej okrnjeni in ogroženi. Navzoči so razumeli izvajanja govornika, da je delavstvu v obrambi pred socialno krivico potrebna predvsem izo-
brazba, ki daje moč in utrjuje odpor delavstva.
Za tem je govoril s. Jelen o razredni organizaciji kot žarišču vsake delavske akcije in o delavskem časopisju, »Delavski Politiki«, kot organu delavske prosvete in pripomočku za šolanje delavskih množic v vseh vprašanjih sodobnosti, ki se pojavljajo pred delavstvom.
Oba govornika so zborovalci nagradili s ploskanjem.
S. Mlakar je nato zaključil predavanje ter pozval navzoče, da se zvesto oklenejo organizacije. Med množico navzočih je bilo samo malo število takih, ki še niso imeli »Delavske Politike«, pa tudi izmed teh se jih je nekaj na novo naročilo.
Proti našemu predavanju so agitirali »krščanski«, ki so sklicali tudi konkurenčno zborovanje in skušali z oprezovanjem v bližini lokala oplašiti rudarje, da ne bi šli k predavanju. Njih uspeh je bil — ničev.
§ 63 Pravilnika Bratovske skladnice
in kako se v praksi izvaja
Delavski pravni svetovalec
Nepravilna vajeniška pogodba (Mežica
Vprašanie: Dal sem sina učiti krojaške obrti in se je sin 6 mesecev nahajal kot vajenec pri mojstru, vendar ga ta ni nikjer prijavil. Sin je medtem zaradi slabe hrane zbolel in ni mogel več vzdržati; moral sem ga vzeti domov. Tekom dela pri mojstru je tudi raztrgal vso svojo obleko in perilo. Vsled omenjene bolezni še danes ni čisto zdrav. Končno ga je mojster zaposljeval z drugimi posli. Ali morem tirjati od mojstra odškodnino?
Odgovor: Obrtni zakon zahteva za veljavnost vajeniške pogodbe njen zapis v treh izvodih, ki jih mora potrditi pristojno obvezno združenje, oziroma občina. Ce pri sklepanju vajeniške pogodbe ti predpisi niso vpoštevani, se čas, ki ga prebije takšen vajenec pri mojstru, le v izjemnih slučajih na posebno prošnjo všteje vajencu v redno dobo učenja. Ce je v Vašem primeru zakrivil mojster, da se pismena pogodba ni sklenila, odnosno da ni bila prijavljena, ga Vaš sin lahko toži zaradi škode na zamujenem učnem času. Razen tega seveda mojster odgovarja za vsako od njega zakrivljeno pokvaro vajenčevega zdravja in tudi za vsako od njega zakrivljeno poškodbo vajenče-ve obleke, v kolikor ne gre za redno vpo-rabo.
Nezgodna renta (Sv. Lovrenc)
Vprašanie: Pri delu sem bil hudo poškodovan, ter mi je Okrožni urad sedaj priznal 100% začasno rento, vendar znaša ta renta manj, kot je znašal moj povprečni zaslužek. Ali mi je renta pravilno odmerjena?
Odgovor: Renta se določi po povprečni letni zavarovani mezdi. To zavarovano mezdo ugotovi Okrožni urad tako, da pomnoži dnevno zavarovano mezdo s 300. Dnevna zavarovan mezda pa ne znaša vedno toliko, kot znaša dnevni zaslužek delavca. Če ste bili Vi zavarovani v 10. razredu, znaša Vaša dnevna zavarovana mezda Din
34, dočim je znašal lahko Vaš zaslužek tudi po Din 40 na dan, ker spadajo v 10. razred zavarovancev vsi oni, ki zaslužijo dnevno od Din 34 do Din 40.
Bolezenska podpora za rodbinskega člana (Josipdol)
Vprašanie: Moja 26 let stara hči, ki pa se ne preživlja sama in živi z menoj v skupnem gospodinjstvu, je zbolela na živcih in je zdravnik odredil, da jo moram oddati v bolnico. Zavarovan sem pri OUZD že dolgo let. Ali imam pravico zahtevati za svojo hčer bolezensko podporo?
Odgovor:	Rodbinskim	članom zavaro-
vancev, ki nimajo dohodkov in ki živijo z zavarovancem v istem gospodarstvu, pripada ob bolezni pravica do brezplačnega zdravljenja, zdravil in potrebnih pomožnih priprav za zdravljenje za 26 tednov, vse dotlej, dokler ima tudi zavarovani član pravico do podpore. Bolnico za rodbinske člane pa plača OUZD samo 28 dni. Obrnite se torej na pristojni Okrožni urad za zavarovanje delavcev.
Rentnina neplačanega dolga rudarja (Zabukovca)
Vprašanie: Rudar mi že več let dolguje 9000 Din z obrestmi in ne morem od njega nič dobiti. Davkarija pa mi predpisuje od teh neplačanih obresti rentnino. Ce mi pomagate, da se rešim rentnine in dobim posojilo, bom plačal »Delavsko Politiko« v naprej za vse leto.
Odgovor: Predočite davčni upravi, da je mezda rudarja nerubljiva in da rudar tudi sicer nima zarubljivih premičnin, da vsled tega ne morete iztirjati niti glavnice, niti obresti. Ker je rudarska mezda po zakonu nerubljiva, bodo menda to uvideli in Vam črtali rentnino. Po novem letu pa boste že lahko rudarju zarubili tudi njegovo plačo in tako prišli počasi do svojega posojila. Upamo pa, da boste vkljub temu vnet agitator našega lista.
KONZUMNO DRUŠTVO za MEŽIŠKO DOLINO
Poštni predal 4tev. 3, Telefon fnterurban itev. 5.
r. z. z o. z. v Prevaljah.
Poštni čekovni račun 12.048. Brzojavi Kodes Prevalje.
Osrednja pisarna In centralno skladliie v Prevaljah.
Podminice s
Prevalje, Lele, Mežic«, Črn« I, Črna II, St. Helena, Guitanj, Muta, pekarna v Prevaljah ter 7 lastnih zadružnih domov ▼ Mežiški dolini.
Zadruga nudi svojim članom vedno sveže blago po najnižjih cenah. Hranilne vlog« sprejema centrala v Prevaljah in njene podružnice ter jih obrestuje po najviSji obrestni meri. Prodaj« se le članom. Član družtva laihko postane vsak. Dele*
maša samo Din 100,—.
Delavke, delavci, nameščenci, kmetje in obrtniki ter sploh vse delovno ljudstvo, kupujte življenjske potrebščine le v svojih zadrugah!
V »logi je moč, v delu režitevl
§ 63., odstavek 1., toč. 1. se glasi: Bolniške blagajne dajo članom, če oboie, najsi tudi zbog nezgode pri delu, nastopne podpore: Od začetka bolezni brezplačno bolniško pomoč, potrebna zdravila, zdravljenje v kopališčih, potrebna obvezila, pomožne priprave za zdravljenje: naočnike, berglje, kil-ne pasove, umetne noge, kakor tudi ostale terapetične pripomočke vsake vrste, ki jih odredi zdravnik bratovske skladnice.
Praktično se izvaja omenjeni paragraf sledeče:
Ako zdravnik bratovske skladnice kaj predlaga, roma njegov predlog na upravni odbor pristojne krajevne bratovske skladnice v odobritev, tako, da je praktično merodajen le upravni odbor za odobritev zdravljenja v kopališču ali podelitev tera-pentičnih pripomočkov, ne pa skladnični zdravnik, kakor je izrecno navedeno. In kaj se dogaja? Zdravnik bratovske skladnice je predlagal člana v okrevališče. Upravni odbor je reši! zdravnikov predlog tako-le: »Predlogu se ne more ugoditi, ker ni denarnih sredstev.« — Zdravnik je predlaga!, da se pošlje člana, ki boluje na revmatizmu^ v toplice. Upravni odbor je rekel: ni mogoče, ker ni sredstev. Clan se je pritožil na glavni upravni odbor in je dobil rešitev, da se mu odobri par kopelji v toplicah, vse ostale izdatke pa mora kriti sam. — In drugi slučaj. Zdravnik je predlagal, da se pošlje člana, ki boluje na hudem revmatizmu nujno v zdravljenje v toplice. Bilo je to sredi poletja. Upravni odbor je rešil zdravnikov predlog tako-le: Clan gre lahko v toplice na račun in stroške hranarine, katero mu nudi
Književnost
Češki prevajalec Iv. Cankarja dr. Bo-
huš Vybiral, pisatelj, ravnatelj Študijske knjižnice v Olomoucu, je slavil te dni petdesetletnico rojstva ter je izšla ob tej priliki v posebnem odtisu brošura s članki o delovanju dr. Vybirala. Med drugimi je opisal tudi naš rojak dr. Fran Berkopec iz Prage zaslužno prevajalsko delo dr. Vy-birala, ki je prevedel celo vrsto spisov Iv. Cankarja in drugih slov. pisateljev v češčino in lansko leto tudi Tone Seliškarja roman »Nasedli brod« ter s tem seznanil češko javnost z našimi najboljšimi pisatelji. G. dr. Vybiralu, ki često obiskuje naše kraje in je ob takih prilikah tudi ponovno obiskal o počitnicah poletne koncerte naše železničarske godbe, tudi mi čestitamo k plodonosnemu delu na polju seznanjevanja češkega naroda z našo kulturo. Želimo, da bi g. dr. Vybiral to pozitivno delo prijateljstva med obema narodoma še dolgo z uspehom in polnim priznavanjem nadaljeval. — Dr. R.
^rnria ca p° nainiži' ceni vei^
trmOCS« 56 godbenih dobro ohranjenih instrumentov za godbo na pihala. Pojasnila daje: Jager Leopold, steklar, Hrastnik
skladnica v času, ko ni sposoben za delo-Na ponovno prošnjo na glavni upravni odbor je prejel član ugodno rešitev. Ker je prošnja romala od odbora do odbora in se upravni odbori navadno sestajajo samo ob gotovih časih, kadar se nabere več prošenj.( se je tudi rešitev te prošnje zavlekla od zgodnjega poletnega časa do pozne jeseni tako, da je bil čas za uspešno zdravljenje že zamujen in glavne toplice zaprte. Clan je sicer šel v toplice, katere so odprte tudi v jesenski dobi v upanju, da se bo le ozdravil, ker je pa že praktično dokozano, da se revmatične bolezni najbolj učinkovito zdravijo le ob času, ko je toplo vreme, je malo upanja, da bi prizadeti član okreval. Torej, kako ‘urediti ta vprašanja, da bo delavec dobil svojo po zakonu mu pripadajočo pravico? Tako kot je sedaj, ne more iti več
naprej
ii
Otvoritev buffeia
pri kolodvoru
Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjava, da otvoriva v sredo 15. decembra v palači Ljud-ke samopomoči, nasproti glavnega kolodvora v Mariboru
NOV BUFFEI
Potrudila se bova cenj. goste z vsem najbolje postreči. — Obenem dajeva delen cenik na vpogled:
CENIK JEDIL IN PIJAČ:
Dobra črna kava ....	Din	1.50
bela kava s smetano . .	«	2.50
čaj ali punč...............«	2.50
kuhano vino................«	2.50
golaž ........	«	2.50
tripce.....................«	2.50
pišče v juhi ali obari , .	«	2,50
hrenovke ..................«	2.—
debrecinke.................«	1>—
kranjske klobase ....	«	4.—
obložen kruh, od Din 1 do	«	2.50
narezek....................«	S.—
jetrca, ledvice itd. ...	«	2.50
pivo belo ali črno, veliko .	«	4.—
malo .	«	2.—
najboljša domača in dalmatinska vina od Din 10 do	«	15.—
slivovka...................«	L—
brinjevec..................«	L
likerji vseh vrst po .	.	.	«	L—
malinovec, limonada po .	«	2.—
Postrežba točna!
Za obilen obisk se proporočata
Črešnar Adam in Grubišič Mate
RAZGLAS
Ker so se pripetili slučaji, da je bil daljnovod poškodovan vsled nepravilnega podiranja dreves v bližini električnih daljnovodov Elektrarne Fala d. d. pozivamo vse posestni key ki nameravajo podirati visoka drevesa 30 m levo In desno od daljnovodov, da to javijo predhodno 8 dni pismeno ravnateljstvu
Elektrarne Fala
d. d. V Mariboru. — v slučaju pa, da posestnik ne obvesti elektrarne o nameravanem podiranju dreves in to izvrši bez natega nadzorstva ter bi se pri tem povzrolila Skoda na daljnovodu,
je dotični posestnik v polni meri
odgovoren za nastalo škodo.
Elektrarna Fala d.d. Maribor, Vrazova 2
MALI OGLASI
Naiieitatelli kapa* lej« n.a|cene|še pri 11 «5tli iHBerentlhl
Franc Kormannav nasl.Knrl RošS
Maribor, Gosposka ulica 3 — moda, (J»laB-terija, drobnarija in igrače vseh vr*t. Največ j a izbira in najbollšl naktip.
Priporoča »e
ŠPECERIJSKA TRGOVINA
Delavski domr.no.z.
Maribor. Frankopanov* ulica 1.
FRANC REICHER, MARIBOR
TriaSka c. 18, se priporoča ceni. občiaat-rt za izdelavo oblek za gospode ln dame po najnižjih dnevnih cenah. Hitra in »oUd*» izdelava. Bogata izbira modnega blaga-
KOLESA, GRAMOFONE,
šivalne stroje, otroške vozičke popravlja dobro in po kulantnih cenah znana tvrdka JUSTIN GUSTINČIČ, mehanična delavnica, MARIBOR, Tattenbachova ul. 14.
Shramba koles čez zimo.	________
Telefon
Žiteuolte vedno in pousod Kruh tn peciuo iz Ddppshc pchcrne u Mariboru. Kasa*
  Za konzortlj Izdaja in urejuje Adolf Jelen v Mariboru. - Tiska: Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavitelj Viktor Eržen v Mariboru.