roètnma pia&iM » eotovtal Leto LX! V Ljubljani, т petek 12. maja 1933. Stev. 108 a Cena t Din - .________--i-------—-—гт-:- Naročnina mesečno -^вИР^^^. шнв flHBHBHHittlk OB^fc. A мптвп^ .rtMlf^ntMa Ček. račun: Ljub- 29 Din, za ■ ÀÊ^W^^^^ ^Ur ^г ^^^ ! itvo 40 Din — nedeljska izdaja ce- inozemstvo 120 Din Uredniitvo je v ^^ ^^K ^^^ jB 10.344 za дД fflf Шш Шш M шш Praga-Dunaj 24.797 ___ __U prava: Kopitar- Kopitarjevi ul. 6/111 jeva 6. telefon 2992 Telefoni uredništva: dnevna služba 2090 — nočna 2996, 2994 in 205« ■ Uhaja vsak dan «jutrej, resen ponedeljka in dneva po praznika ■ Naloge svetovne gospodarske konference Statistični oddelek Zveze narodov izdaja zelo poučne preglede. Tako lahko beremo v pregledu, ki je izšel o svetovni trgovini leta 1929, torej tik pred začetkom gospodarske krize, da je znašala skupna vrednost svetovnega uvoza in izvoza okroglo 187 milijard 200 milij. dinarjev današnje vrednosti, medtem ko predstavlja svetovni blagovni promet leta 1932 samo še okrog 72 milijard Din. Res je, da igra pri razlagi tega nezaslišanega padca v svetovni trgovini veliko vlogo tudi znižanje cen za industrijske in poljske surovine, toda v Ženevi so izračunali, da je tudi po teži in brez ozira na cene, svetovna trgovina nazadovala od leta 1929 do leta 1932 za celih 37%. Najhujše so prizadete industrijske države: v Zedinjenih državah Amerike dosega padec 69,4%, v Franciji 60,7%, v Nemčiji 57,4% v Italiji 55,4%, v Aneliji 49%. Tudi v Švici, Avstriji, Češkoslovaški, Belgiji se opaža, da je padel izvoz za več kot polovico. Razdeljeno po kontinentih nudijo posledice gospodarske krize sledečo žalostno sliko: uvoz v Evropo je padel za 55%, v Severno Ameriko za 66%, v Južno Ameriko za 77%, v Afriko za 53%, v Azijo za 56%, v Av-stralijp za 75%. Ivozna statistika pa beleži pri Evropi padec za 58%, pri Severni Ameriki za 68%, pri Južni Ameriki za 57%, pri Afriki za 34%, pri Aziji za 66% in pri Avstraliji za 47 odstotkov. Iz teh številk razločno beremo, da so industrijsko visoko stoječi kontinenti, kakor Evropa, Severna Amerika in Azija svoj izvoz sorazmerno znižale z uvozom in tako obdržale na znižani ploskvi približno isto trgovinsko bilanco, medtem ko so v kontinentih, ki nimajo industrije ali kjer je zelo slabo razvita, izvozne številke sicer nazadovale, a je bil uvoz skrčen na najnižji količnik, tako da je trgovinska bilanca v njihovem primeru postala ugodnejša kakor prej. Kje ležijo vzroki za to usodepolno nazadovanje mednarodne izmenjave blaga? Gospodarstveniki si stavljajo to vprašanje že vsa tri leta, kar traja kriza, in Se niso mogli najti pravih virov katastrofe, ki jc zajelo človeštvo. Po dolgoletnem tavanju v somraku gospodarske krize, ki jo je poslabšalo še trenje v mednarodni politiki, so se državniki odločili, da se sestanejo na veliki mednarodni gospodarski konferenci, ki se bo vršila v prvih dneh prihodnjega meseca v Londonu pod predsedstvom angleškega prvega ministra Ramsay MacDonald a. Ko se bodo državniki posvetovali o načinu, kako bi se dala gospodarska kriza, ki je napravila toliko ogromne škode in je zahtevala že toliko nedolžnih žrtev, ublažiti, če že ne odstraniti, bodo brez dvoma imeli pred seboj zgoraj navedeno tragično statistiko, ki bolj kot vse drugo priča o siromaščini, v katero polagoma tone svet in človeštvo. In če bodo hoteli biti iskreni ter bodo iskreno želeli najti od- f»omoči, bodo morali iskati vzrokov v treh raz-ičnih smereh, izven vsake politike, izven fašističnih orgij, izven slepomišenja v polusvitu lažiecscl te ali one barve. Prvi poglavitni vzrok ohromitve mednarodne trgovine je uničujoč padec cen surovin. Če na podlagi raznih indeksov cen primerjamo številke od 1913, 1929 in 1932. najdemo na svoje začudenje, da znaša, ako vzamemo za 1913 številko 100, indeks cen v letu 1929 140, v letu 1932 pa samo še 80, ali z drugimi besedami so cene danes padle globoko pod ploskvo 1913 leta. Čisto v nasprotno smer pa so splezali carinski tarifi — in to je drugi vzrok hiranja mednarodne trgovine — ki so v primeru z 1913 zrasli za 30 do 35%. Mednarodni gospodarski zavod v Bruslju je izračunal, da današnji carinski tarifi navijajo cene blagu po sledečem ključu: pri prestopu v Nemčijo z.a 25%, v Francijo za 18%, v Anglijo za 20%. v Italijo za 30%, v agrarne države pa za 23 do 37%. Na ta način je bil konsument s carinskimi poviški oropan vsega dobička, ki so mu ga prinesle znižane cene na svetovnem trgu. konsumentu рпЗес cen ni koristil prav nič, kupna moč kon-sumenta s porušitvijo cen prav nič ni narasla, ker se je vrinila med pridelovalca in njega državna carinska blagajna, ki je kasirala ves dobiček, ne da bi bilo s tem kaj pomagano uvozniku niti domačemu kupcu. Tretji vzrok, ki ga moramo v tem pravcu omeniti, je zmešnjava na polju denarnih vrednot. Do 1931 se še lahko trdi. da je evropski in izvenevropski denar užival neke vrste trdnost in stabilnost. Trgovec je lahko z denarjem računal, lahko je sklepal pogodbe in kupec je vsaj z neko gotovostjo smel uravnavati svoj proračun, ne da bi se moral bati, da bo vrednost denarja menjana. Od leta 1931 pa je tudi te relativne stabilnosti konec in zarili smo se v dobo polne nesigurnosti. nepreračunljivosti in nezanesljivosti, da ne rečemo v dobo denarnega kaosa. Ko sta se začela majati celo angleški funt in ameriški dolar, na katerih je bil zgrajen mednarodni denarni in blagovni promet, na katera so se opirale vse ostale denarne valute, sta zrušila ves ostali denar in ga potegnila s seboj v globine. Angleški funt je izgubil 35% svoje vrednosti, dolar pa 20%. Danes obstoja na svetu še šest držav, ki so si še vzdržale svoj denar na nogah, to so Francija. Belgija, Nizozemska, Nemčija, Avstrija in Švica, povsod druigod se je znova začel vražji ples denarnih valut in kar iz tega sledi, popolna brc/zmernost in nesigumost v trgovini. Londonska konferenca bo morala te tri vzroke v vseh podrobnostih natančno proučiti in si potem staviti kot edino osnovno nalogo, da nn en ali na drugi način poruši carinska obzidja, ki ovirajo kroženje blaga od države do države. To je eno. Drugo pa bi bilo. da se stabilizirajo vsaj največje in najvažnejše valute sveta, da se bodo slabejše mogle na nje varno naslanjati. Iz Amerike, in sicer iz ust Rooseveltn samega je prišla v zvezi s pripravami na svetovno Mussotinijeve politične sanje zatedenele Hitler je zmedel vse italijanske načrte v Evropi Strah pred Francijo — Strah pred Nemčijo Evropska diplomacija brez smernic Mussolini Dunaj, 11 maja. Praška »Narodni Politika« je vzbudila zadnje čase pozornost s članki in noticami, v katerih tc trdi, da se je Mussolini v zadnjem času preorien-tirai. Mussolini — tako se glasijo te informacije — se zopet zelo približuje Franciji, da bi jo pregovoril, naj bi vstopila v četverozvezo evropskih velesil, v kateri naj bi Francija igrala vodilno vlogo v sporazumu z Italijo. Italija hoče Francijo pridobiti baje s tem, da se začenja nagibati k državam Male zveze, ki naj bi podprle Avstrijo, da ne bi le-ta postala plen Hitlerja, obenem pa se Italija počasi odmika od Madjarske. Po naših informacijah je »Narodni Politika« v teh svojih poročilih pomešala med resnico veliko fantazije. Resnično je to, da se Italija jako boji eventuelne zmage narodnih socialistov v Avstriji, ki bi pomenila samo začetek priključitve Avstrije k nemškemu rajhu. Po infonnacl|ah, ki jih imafo ▼ Rimu, ni verjetno, da bi mogli Avstrijci dati rečen odpor Hitlerjevim prizadevanjem, ako bi ta hotel v resnici izzvati preobrat v Avstriji, in zato v Rimu premišljujejo, ali ne bi bila na mestu bolj energična sredstva tako diplomatičnega pritiska kakor eventualno tudi vojaškega značaja, da se taka katastrola preprečL V Rimu pravijo, da absolutno ne bodo trpeli, da bi standarte nemškega rajha zavihrale onstran Brennerja. Zato je vsekakor potrebno zbliža-nje med talijo in Francijo, ki se v tem oziru z Italijo popolnoma strinja, pa tudi prijaznejše stališče do Male zveze, ki je zadnje čase fašistični tisk ne napada več s tako vehemenco, ko preje, ampak rabi napram njej nek »prijateljski« ton podučevanja odzgoraj doli. Nikakor pa ni res, da bi bila začela Italija dvomiti v odkritosrčnost Madjarske, kakor to trdi »Narodni Politika«. Izmed vseh prijateljstev Italije v srednji Evropi je najbolj trdno lundirano prijateljstvo z Madjarsko, ki igra v italijanski diploma-tični igri najvažnejšo vlogo tudi v slučaju, da bi Hitler poskusil polastiti se Avstrije s pomočjo kakšnega puča svojih somišljenikov na Dunaju. Za ta slučaj bi Italija podpirala avstro-ogrsko unijo — vendar pa so vsi ti načrti precej kaotični in tudi slavna Mussolinijeva »ravna linija« zunanje politike čedalje bolj poteka križ kraž kakor vsa evropska politika sploh. Prizadevanja Mussolinija, da bi našel sporazum s Francijo, zadnje čase zopet zelo vneto podpirata gg. Lerenger in Jouvenel, ki naravnost zagovarjata francosko-italijansko kooperacijo v Evropi, tako da bi Italija participirala na vodstvu evropskih zadev z enakimi pravicami in ugodnostmi kakor Francija. Vendar pa so ta prizadevanja tudi to pot obsojena na neuspeh zaradi dvoličnega stališča Italije, ki Francijo v sedanjem trenutku pač rabi, je pa vsikdar pripravljena, ako bi Nemčija opustila načrt Anschlussa, zopet Nemčijo podpirati v njenih antilrancoskih in antievropskih načrtih. Sploh se more konstatirati, da se politika g. Mussolinija ▼ sedanjem trenutku nahaja v stanju nekake zledenelosti. Brez dvoma je Hitler Hali|anske račune v srednji Evropi močno prekrižal. Italijanska politika napram Poljski se je zaradi tega čez noč izprevrgla v svoje nasprotje. Kar se tiče Amerike, so italijanski listi baš te dni po svojem običaju silno poudarjali vzporednost gospodarske in zunanje politike Italije s politiko Roosevelta in skušajo tudi dokazovati, da med Francijo in Ameriko obstoja velik spor glede vojnih dolgov. Znano pa fe, da se Amerika v bistvu popolnoma strinja s smernicami francoske politike v Evropi, da se prepreči zopetna hegemonija Prusije nad svetom, po kateri narodni socializem očividno stremi. Zato se italijanski fašistični tisk zastonj trudi, da bi diference med Francijo in Ameriko glede odplačila svojih dolgov napihnil v »političen spor«. Tudi angleško javno mnenje ne kaže več popolnoma nobenega zanimanja za Mussoiinijev pakt četvorice, ampak sc nasprotno v vseh angleških strankah kaže velika nejevolja nad Mussolinijevo politiko, ki je izrabil spor med Anglijo in Rusijo za to, da je zopet obnovil trgovinsko pogodbo s Sovjeti. Angleži smatrajo tako politikp za nefair ra Italija s tem gotovo ni ničesar pridobila. Da sporazum s Francijo slej ko prej ostaja samo želja g. Jouvenela in da se za tak sporazum slej ko prej ni našla nobena realna baza, dokazuje med drugim tudi pisanje iašistič-nih listov, ki zopet hudo očitajo Franciji, zakaj se ravno v trenutku, ko se razorožitvena konferenca bliža svoji odločilni fazi, na vso moč oborožuje. Rimski listi v tem oziru posebno opozarjajo na besede Irancoskcga mornariškega ministra Ley-guesa v senatu, ki je dejal: »Kar se tiče stališča Francije v Ženevi, kolikor gre za mornarico, izjavljam, da ona nikoli ne bo zapustila stališča, ki ga je zavzemala do sedaj, da mora namreč Francija ohraniti v svetu tisto moč, ki jo je predstavljala do danes in ki jo mora predstavljati tudi v bodočnosti.« Seveda se oborožuje tudi Italija mogoče v še večji meri ko druge države; vse to pa dokazuje, da evropska diplomacija kljub vsem svetovnim konferencam ni bila še nikoli tako desorientirana kakor dane». Dr. Ph. W. Medtem ho v Ženevi govorijo o mira. . . v Aztjt: v Ameriki: Grmijo že topovi Padec Pekinga odpira rumeno nevarnost Pariz, 11. maja. Dočim francoska javnost do tedaj ni imela nobenih pomislekov proti ogromnim načrtom Japon-tke v Aziji, je dobila tlvar sedaj nekoliko drugačno lice. Mogoče igra pri tem vlogo tudi pri|a-tejstvo, ki se je v zadnjem času ustanovilo med Parizom in Moskvo, ker hočejo tukaj Sovjettko Rusijo uporabiti kot utpešno protiutež proti Hitlerjevi Nemčiji. Najbrž bo pa šlo še bolj za velike finančne interese, zaradi katerih sedaj francoski kapital nekoliko občutneje reagira proti japonskim načrtom v Aziji. Francoze je namreč vznemirila vest, da so Sovjeti pripravljeni vzbodnokitajsko železnico, ki veže Sibirijo z Vladivostokom, prodati Japoncem. Francija proti temu dejstvu kot takemu ne bi imela ničetar, dati je čisto jasno, da bo . aponska, kakor hitro postane gospodar te železnice, postala tudi gospodar Vladivostoka in ruske pacifiške obali sploh, ker se Vladivostok v tem primeru absolutno ne bo dal braniti. In ker Sovjeti ne riskirajo vojne z Japonci, ker bi t tem ritkirali notranjo revolucijo, zato imatrajo v Parizu, da te hočejo sedanji vlastodržci v Moskvi Daljnemu vzhodu sploh odreči za ceno 30 milijonov funtov šter-lingov, za katere ponujajo železnico Japoncem. Toda niti Rusi niti Japonci nito pri tem računali s Francijo. Nenaden nastop Francije Vzhodnokitajska železnica je bila namreč od bivše carske vlade zgrajena s francoskim kapitalom, ki je na tej železnici interesiran z najmanj 75%. Ta kapital je upravljala Rusko-Azijska banka, ki se je po boljševiški revoluciji spremenila v Francosko Azijsko banko s sedežem v Parizu. Ker je konferenca v Washingtonu leta 1922 sklenila, da mora Rusija na tej železnici varovati interese inozemskega kapitala in ker sta te obveznosti sprejeli Rusija in Kitaj leta 1924, ko je namesto carske Rusije postala solastnik in kompanjon Kitaja Sovjetska Rusija, zato je Irancoska diplomaoija sedaj tako v Moskvi kakor v Tokiu protestirala, da bi Rusija prodala železnico Japonski, oziroma Mandžukou, gospodarsko konferenco beseda o carinskcm premirju. Lepa beseda, tolažilno geslo, vredno, da se obupano človeštvo zanj navdušuje. Toda kaj pomngn beseda, ki ji dejanja ne sledijo, ko se pa ravno Atnerikn s pomočjo oslabljenja dolarske vrednosti zapira proti inozemskemu uvozu in se pripravlja, tla vdere v Evropo in jo poniža. Pod takim soncem v Londonu konferenca nc bo uspevala. Toda gorje nam. če bo tudi tn priložnost šln mimo in bo egoizem močnejši kot socialno razumevanje vseobčih potreb človeštva. Tudi bedn ima svoje meje in kndnr je prikipeln do vrhunca, potem zn kon- ne da bi tc vpoštevali interesi francoskega kapitala. S tem jc postala ta zadeva jako komplicirana, tem bolj, ker so na tej železnici interetirane t tvojim kapitalom tudi druge velesile. Japonci na noben način niso pripravljeni Rusom plačati zahtevane vsote, ker je železnica itak že danes za Rutijo brez pomena, ko je železnica (aktično v rokah Mandžukoa, ki vrh tega gradi konkurenčno progo, tako da je Vladivostok za Rutijo že danes izgubil vso tvojo vrednost. Na drugi strani pa bi odkup za Japontko pomenil velik političen plut, ker bi se na ta način likvidirali neprestani obmejni spori med Mandžurijo in Rusijo ter bi postale na ta način proste vse japonske tile za vojno proti Kitaju. Lfute borbe na kita'ski fronti Ta vojna se je namreč zopet začela z vso vehemenco. Japonci so bili pred nekaj tedni ustavili tvojo ofenzivo proti Tjencinu in Pekingu, ker to rabili tvojo armado, da z n|o ustrašijo Ruse, ki so tc začeli zbirati ob mandžurski meji. Sedaj, ko so se odnošaji z Rusijo vidno zboljšali, so Japonci vrgli svoje divizije zopet v severni Kitaj in so v par dneh zopet zasedli ves trikot med Velikim zidom, reko Luan-ho in Rumenim morjem. Dne 10. maja se je vršila ljuta bitka med Kitajci in Japonci ob reki Luan-ho in stoje sedaj Japonci 65 km severno od Pekinga. Vse važne pozicije pred Pekingom in Tjencinom so že v rokah Japoncev, vendar pa so Kitajci sklenili, da se bodo Japonccm ustavljali z vsemi silami. Da to res nameravajo, temu je dokaz, da je kitajski vojni sod obsodil na smrt nekega brigadnega generala, ki je predal Japoncem mesto Činan. Splošno se sodi, da bodo Japonci sedaj res zasedli tako Tjencin kakor Peking in da bodo proglasili severnokitajsko republiko, ki bo pod njihovim vplivom. Amerika se pripravijo ferener ni več pomagati časa. niti bi one ne mogle več G. V. Japonci mirno osvajajo Mongolijo To dejstvo pa bo gotovo izzvalo zelo napet di-plomatičen položaj. V Pekingu se namreč kolporti-ra pismo kitajskega finančnega minittra Soonga, v katerem kitajski državnik trdi, da bodo Združene držav« severne Amerike takoj intervenirale, čim bi Japonci zasedli Peking. To zagotovilo Amerike je bilo baje tudi glavni vzrok, da je nankinška vlada prekinila pogajanja, ki so se nekako pred enim mesecem vršila med Nankingom in Tokijem v tem smislu, da bi Kitaj priznal Mandžuko in sklenil zveso z Japonsko. Z ameriške strani se Soongovc trditve ne demantirajo, radi česar jim pripisujejo važnost. Medtem ko so bili Japonci okupirani t pogajanji z Moskvo in so operacije proti Pekingu po- čivale, so japonske in priliko, da so prodrle v mandžurske čete izrabile veliko mongolsko pokrajino Čahar, ki leži zapadno od Džehola, in jo brc* odpora zasedle. Ustanovili so veliko vojaško postojanko v Dalaj-noru, odkoder bodo kontrolirali vso Mongolijo in lahko prodirali vanjo. Japonci so od te strani popolnoma odrezali Rusijo od Kitaja. Z ozirom na vse te dogodke piše oficiozni pariški »Temps«: »Evropa, ki je čisto raztrgana in se bo-< g takimi težavami kakor nikoli popreje, sc bo zavedla, kakšna revolucija se je izvršila v Aziji, šele, ko bo stala pred izvršenimi dcjstvL Japonci, ki bodo Ruse popolnoma potisnili s Tihega morja, gredo za ustanovitvijo velike mongolske države od Vladivostoka do Pekinga in še delj. Če se vse to realizira, bo politično lice sveta popolnoma spremenjeno ln bo hegemonija sveta od propadajoč« Evrope prešla na rumeno pleme, ki se je okoristilo z zapadno civilizacijo.« Vojna v južni Ameriki London, 11. maja. ž. Iz Assumptiona poročajo: Predsednik Paragvaja AjaJa je objavil manifest na narod, v katerem pravi, da je Paragvaj stopil v vojno z Bolivijo. V vsej državi vlada obsedno «tanje, ki bo trajalo vse dotlej, dokler vojna z Bolivijo ne bo končana. Paragvajska vlada bo o napovedi vojne takoj obvestila Zvezo narodov in vlade vseli drugih držav. Manilest naglaša, da je bila paragvajska vlada prisiljena napovedati Boliviji vojno radi tega, ker je Bolivija že 15. junija 1932 izvršila vojaške vpade in kršila nedotakljivost paragvajske republike. Ker so bili vsi poskusi, da se »por mirno poravna, brez uspeha, je bila paragvajska vlada prisiljena, da ei z orožjem pribori svoje pravice. Iz Ruenos Airesa javljajo, da so se že pričele sovražnosti med Bolivijo in Paragvajem. Bofivijska letala so bombardirala bolnišnico v Csmpo Esp«- med Boliviio in Paragvajem ranza, čeprav je bila razobešena zastava Rdečega križ. Bolnišnica je pogorela. Iz Santiago de Chile poročajo, da je čilsko zunanje ministrstvo obvestilo bolivijsko vlado, da bo obenem z Arger..'in:jo, Perujem ter drugimi državami skušalo preprečiti vojno, ki je izbruhnila radi Gran Ghaca. Pričal o-vatl je torej, da bodo omenjene držnve napravile skupne korake in da se jim bo posrečilo izgln-diti spor. Ženeva, 11. maja. ž. V krogih Zveze narodov smatrajo, da je Paragvaj z objavo vojne Boliviji hotel doseči, da bi eosednje države proglasile svojo nevtralnost in prepovedale dovoz orožja preko svojega področja spornima sitrankama. Tako hoče Paragvaj, ki ima sicer manj vojnih sil, ki pa ie bolje oborožena od Bolivije, izsiliti rešitev v zadevi Gras Chaca v svojo korist Hitlerjevska gesla 99 Ubiti Poljaka ni zločin" Ženevo, M. maja. ž. Tajništvu Zveze narodov je bila poslana od strani Zveze Poljakov gornje Sleziije pritožba, v kateri opozarjajo Svet /N. da poljska manjšina v Nemčiji nima nobene varnosti. Nemške oblasti dopuščajo sramotilne članke, v katerih napadajo i'oljake in častijo morilce ix>ljskega delavca Piecuha. Kakor znano, so bili morilei pred kratkim izpuščeni na svobodo in nemški fašisti jih sedaj poveličujejo ter smatrajo, da umor Poljakov ni /.ločili, temveč junaško delo. Poljska manjšina prosi Svet ZN, do ji zagotovi varnost, ker ji take varnosti nc nudijo nemške oblasti. Kresovi „nenemškega gnoja" Berlin, 11. maja. ž. Ponoči so na trgu pred opero zažgali veliko množino prepovedanih knjig, katere so v teku zadnjih dni po privatnih stanovanjih zbrali narodno-socialietični dijaki. Pri tem je imel minister za propagando Gobbels govor in poudarjal, da je z današnjim dnem napočil konec židovskega intelektualizma. Ob času, ko bodo vržene te smeti v ogenj, da zgorijo, morajo narodno-socialistični dijaki prevzeti na sebe dolžnost, da nadoknadijo z dobrim nemškim duhom gnoj, ki je izginil. Izvršili smo veliko nalogo in pokazali vsemu svetu, da ao propadli duhovni temelji novem-berske reipublike in da se na njih razvalinah gradi novi duh, katerega nosilci smo mi. Istočasno se je izvršil požig prepovedanih knjig v vseh ostalih meetih, kjer se nahajajo univerze. Hitlerjevega odposlanca angleški prvi minister noče sprejeti Berlin, 11. maja. ž. Glavni organ narodno-socialistične stranke »Volkischer Beobachter« je objavil davi poročilo o pogajanjih, ki jih je imel Rosenberg v Londonu. V tem poročilu pravi pisec, da se Rosenberg ni razgovarjal z angleškimi držav- niki samo o splošnih problemih notranje in zuna nje nove nemške politike, temveč tudi o razoro-žitvenein vprašanju. Vse države morajo razorožiti tako, kakor je razorožila Nemčija. Rosenberg je govoril tudi z angleškim vojnim ministrom o vprašanju obveznega dela v Nemčiji in ie zavrnil vsa sumničenja, da bi Nemčija pod obveznim delom hotela prikriti oboTOŽe-vanje. Poudarjal je, da gre za rešitev problema, da se moralno in telesno ogroženi mladini da priliko za delo in zaslužek. To j pa nima nobene zveze z oboroževanjem in tudi ne j z militarizacijo. London, U. maja. ž. V parlamentarnih krogih govorijo, da MacDonald in Baldwin sploh nista hotela sprejeti nemškega predstavnika Rosenberga. London, 11. maja. tg. Včeraj je zastopnik nemške narodne socialistične stranke Alfred Rosenberg, ki je bil poslan v London, položil na grob neznanega junaka venec, katerega pa je danes član zveze angleških frontnih bojevnikov odstranil. Že prej so neznani storilci strgali z venca kljukasti križ. Seja mariborskega obe. sveta Komemoracija za prevzvišenim knezoškofom dr. Andrejem Karlinom — General Rndotl Maister častni meščan Maribora — Imenovanje novega magistratnega ravnatelja Maribor, tt. maja. Po otvoritvi današnje seje je župan uvodoma omenil veliko izgubo, ki je zadela mesto Maribor S SMRTJO PREVZVIŠENEGA KNEZO-ŠKOFA DR. KARL1NA Župan dr. Lipold je izjavil, da je v imenu občine izrekel lavantinekemu stolnemu kapitlju svoje globoko sožolje ter položil na krsto velikega pokojnika venec in odredil razobešenje žalnih zastav na mestnih poslopjih. Mestna občina mariborska bo ohranila velikemu pokojniku. ki je bil priljubljen in spoštovan v vseli slojih prebivalstva, časten in trajen spomin. Občinski svetniki so poslušali izvajanja župana dr. Lipolda stoje ter zaklicali spominu blagega lavantinskega vladike trikrat: »Slava!« % K porazit nemških socialdemokratov Koliko je Hitler zaplenil Berlin, U. maja. U. K sinočnji zaplenitvi vsega premoženja socialdemokratske stranke poročajo iz merodajnih krogov, da danes še ni mogoče ugotoviti višine zaplenjenega premoženja. Za enkrat so na razpolago samo podatki iz leta 1931, ki so se pa do danes v marsičem temeljito spremenili. Tako so posamezna socialistična okrožja v letu 1931 nabrala 10 milijonov mark (180 milijonov Din), od tega sedem milijonov mark (105 milijonov Din) samo na članarini. Od tega je odpadlo na vrhovno vodstvo 3 milijone mark (50 milijonov Din). Leta 1928 je imela glavna osrednja blagajna 4 milijone mark dohodkov. Bržkone so socialdemokrati pričakovali zaplembe in so pravočasno denarne zneske spravili na varno, tako da zaplemba ni mogla doseči svojega pravega namena. Toda največji del premoženja jc socialdemokratska stranka imela naloženega v nepremičninah, v gospodarskih podjetjih, kot založ-ništvih, knjigarnah, časopisju. Samo časnikarsko podjetje <-Konzentrations A. G.«, ki jc izdajala 40 časopisov, je bila leta 1929 cenjena na 40 milijonov mark (720 milijonov Din). Nekateri listi so že napovedali konkurs, veliko število drugih bo zaprosilo za poravnavo. Socialdemokraška podjetja so se posebno zadnje čase zelo zadolžila, tako da Hitlerjeva vlada grozi, da bo zasledovala, če te zadolžitve niso bile storjene iz izdajalskih razlogov. Na splošno menijo, da zaplemba socialdemokra-Skeg£ premoženja ne bo prinesla pričakovanih aspehov. Skupni spomenik padlim vojakom na nemškem pokopališču v Skoplju, ki jc bilo slovesno blagoslovljeno dne 8. maja v prisotnosti nemikega poslanika iva našem dvoru gospoda Duiour-Fcronca. Peklenski stroji v Belgradu Beigrad, 11. maja. AA. Organi uprave mesta Belgrada so odkrili 9. maja v Belgradu dva sumljiva človeka, ki sta izjavila, da se imenujeta Ga-vrilo Ivanov in Gico Gigov. Pri preiskavi v njunem začasnem stanovanju v Triglavski ulici 16 so našli štiri peklenske stroje, 6 kapic za peklenske stroje in 20 revolverskih nabojev. Ko so ju aretirali, je Gavrilo potegnil revolver sistema Mauscr in hotel streljati na policijskega agenta, le-ta ga je pa prehitel in razorožil. Njuno priznanje in dosedanja preiskava sta pokazali, da sta prišla v Beigrad s peklenskimi stroji, ki sta jih dobila v Sofiji od znanega Asena Nikolova, voditelja razbojniške organizacije »Zapadnih pokrajin«. Čez mejo sta prišla pri Klisuri. Imela sta nalogo prenesti peklenske stroje v Beigrad in da bo neka tretja oseba, kadar bosta sporočila svoj naslov, prišla in postavila peklenske stroje na krajih, ki jih bosta ona izbrala. Ta tretja oseba, ki naj bi prišla v Beigrad, sta rekla, da se imenuje Ljuborca Stankov. O njem sta izpovedala, da je lani izročil kovčeg s peklenskim strojem pokojnemu nosaču Gjuri Kresoviču; peklenski stroj je potem eksplodiral v rokah nesrečnega Kresoviča, ko je v častniškem domu čakal na dozdevni prihod Ljuborce. Pri Gavrilu so našli Lju-borčevo fotografijo; ugotovili 60, da je bil Ljuborca res tiste dni v Belgradu. Dalje sta priznala, da sla razen štirih peklenskih strojev in revolverjev prenesla v Jugoslavijo še dva peklenska stroja in dve ročni bombi z začetnicami VMRO. Toda bala sta se, da ne bi bil zavoj prevelik, zato sta po prehodu meje ta dva peklenska stroja in bombi spravila na nekem mestu, kjer eo jih zdaj tudi res na- Dunajska vremereka napoved. Večinoma oblačno, od časa do čaea dež, hladno. Zagrebška vremenska napoved. Po večini oblačno, ie večino nestalno in hladno vreme. Berlin, 11. maja. tg. Skupna vsota premoženja socialmo-demokratske stranke in njenih organizacij, ki je bilo zaplenjeno v Berlinu, znaša skupno samo 99.300 mark. Od tega zneska so samo pri delavski banki, zaiplenjeni konti zaračunani v vrednosti 76.000 mark. Zelo malenkostna je torej vsota zaplenjenih vrednosti v glavnem mestu države, kjer so bile vendar vse centrale socialno-demokratske stranke. Poluradno poročilo glede te vsote pristavlja, da se poizvedovanja vršijo še nadalje. Oblasti so zaprle vse poslovne prostore socialno-de-mokratskih strankarskih organizacij, socialno-de-mokratskih listov, ki so že davno prepovedani, ter poslovne prostore Reichsbannerja, Povsod proti Hitleriu New York, 11, maja. ž. Tukaj so bile prirejene velike protinemške demonstracije, katerih se je udeležilo nad 200.000 ljudi. Demonstranti so hoteli vdreti na nemški generalni konzulat, kar pa se je policiji z velikim trudom posrečilo preprečiti. Ženeva, 11. maja. tg. Za vključitev nemških vojaških formacij med vojaške efekti ve so glaso. vali: Anglija. Belgija, Francija, Ilolandska, Poljska, Portugalska, Romunija, Češkoslovaška in Jugoslavija. Proti temu sta glasovali Nemčija in Ma-djarska; glasovanja so so pa vzdržali Avstrija, Španija, USA, Finska, Italija, Japonska, Švedska in Turčija. šli. Ko sta preko Ušena Nikolova sporočila Lju-borci v Sofijo, da sta prispela v Beigrad, jima je poslal razen 4000 Din, ki sta jih dobila od Ašena Nikolova, v pismu še 1000 Din in jima sporočil, naj sama postavita peklenske stroje pri ministrstvih in drugih večjih stavbah v središču mesta, češ, da je sam preveč zaposlen in da ne more priti. Dal jima je rok za izvršitev tega naloga do 13. maja, zato sta hotela izvršiti atentat 12. maja. Potovanje nuncija v Rim Beigrad, 11. maja. 1. Iz dobro poučenih krogov doznavamo, da je odhod apostolskega nuncija Pel-legrinettija v Rim v ozki zvezi s težnjo, da bi se čimprej rešila vsa cerkvenopolitična vprašanja. JUNAO Beigrad, 11. maja. 1. Notranji minister je odobril pravila Jugoslov. narodne mladine (JUNAO), ki ima nalogo, da zbere vso mladino, ki je bila do 6. januarja organizirana v ORJUNI in srbski nacionalni organizaciji SRNAO, ki je bila po 6. januarja raztresena po raznih nacionalnih organizacijah. K umoru Slonhooića Beigrad, 11. maja. 1. Miljkoviča, drugega morilca znanega belgrajekega trgovca Stankoviča, do sedaj varnostni organi še niso prijeli. Belgrajska policija vodi sedaj preiskavo tudi v tej smeri, če nista morda aretirani ravnatelj Markovič in njegov pobegli tovariš Miljkovič izvršila tudi ostale zločine, ki so bili izvršeni letos v Belgradu. Sem spada predvsem umor znane milijonarke Mitričevi-čeve. Glavni dedič pokojnice jc razpisa! nagrado v znesku 30.000 Dttn za onega, ki prijavi morilca. ato je župan omenil, da je GENERAL RUDOLF MAISTER prosil za sprejem v občinsko zvezo. Prošnja generala Maistra je bila soglasno sprejeta. Ob tej priliki pa je omenil mestni župan, da I » i bilo primerno, da se generala Maistru imenuje spričo njegovih izredno velikih zaslug, ki si jih je pridobil za mesto Maribor, za častnega meščana. Letošnjo pomlad poteče petnajst let, odkar se je pričela v Mariboru akcija za priključitev mesta k naši državi. General Maister je bil duša tega dela. Največje zasluge pa si je pridobil kot poveljnik mariborskega mesta ob prevratu, ko je razorožil zeleno gardo ter končnovcljavno priključil Maribor k Jugoslaviji. Ob prevratu se mu je mesto Maribor oddolžilo z imenovanjem ene svojih glavnih ulic po njem. Sedaj ob petnajstletnici je gotovo umestno, če ga Maribor imenuje za svojega častnega meščana. Predlog mestnega župana je bil soglasno sprejet in odobren z velikim navdušenjem. Nadalje je poročal župan, da je banska uprava imenovala v občinski svet mesto odsto-pivšega Dolčaka g. Valjaka. Valjak se jc današnje seje že udeležil. Društvo mestnih uslužbencev je prosilo, da se tudi letos uvedejo na mestnem nočelstvu ncdeljcne uradne ure. Novo uradovanje sc bo pričelo 155. maja ter bo trajalo do t. eeptembra. tlradne ure bodo od pol 8 do pol 2 popoldne. Zadruga »Pohorska železnica« je spremenila pravila v toliko, do bo v novem odboru, ki se bo izvolil no bližnjem občnem zboru, tudi zastopnik mestne občine. Občinski svet delegira kot svojega zastopnika predsednika Tuj-sko-prometnega odseka g. Rogljiča. Svetnik Kcjžar se je dotaknil v obširnem govoru zanimivega spora, ki je nastal med mestno občino in upravo moške kaznilnice radi OBDRAVSKE POTI NA DESNEM BREGU REKE Pot, ki vodi ob dravskem bregu od glavnega mosta do Pobrežia, je deloma izpeljana preko zemljišča, ki je last moške ka7.nilnice._ Uprava kaznilnice se jc protivila, da bi se izpeljala ta pot preko njenega zemljišča. Mestna občina je bila prisiljena vložiti prošnjo za ekspro-priaeijo, ki ji je bilo od bonske uprave dovoljena. ker po je na pritožbo kaznilnice gradbeno ministrstvo razveljavilo odlok banske uprave, so dela na tej poti, za katero je občina žrtvovala že skoro 400.000 Din, zastalo 1er je moral mestni gradbeni urad na grožnjo uprave kaznilnice vsa dela prekiniti. Župan je nato pojasnil, da je občina napravila potrebne korake pri ministrstvih, da se ji dovoli nadaljevanje gradbenih del. Občinski svetnik Murko se je spomnil meljske-ga mostu ter je priporočal, da bi se občina pobrigala, da se čimprej prično dela za gradnjo tega mostu. Zupan je pojasnil, da je zaenkrat iluzorno misliti na večja gradbena dela, ker ni denarja. Ob loj priliki je svetnik Sabothy omenil, da je družba »Kupaonik« iz Belerada ponudila, da bi postavila most na svoje stroške, če bi se ji dovolilo pobirati za gotovo dobo let mostnino. S TLAKOVANJEM ALEKSANDROVE CESTE so že pričeli. Aleksandrova cesta bo tlakovana z granitnimi kockami, razpoke pa bodo zalite z asfaltno smolo, da tako preprečijo prevelik prah. Kadi asfaltiranja ceste je potreben naknaden kredit v znesku 537.500 Din, za katere je mestna občina prosila finančno ministrstvo, da ga odobri kot (naknadni prispevale iz cestninskega fouda. Obenem prosi mestna občina finančno ministrstvo za izplačilo zneska poldrug milijon Din iz istega fonda za izvršitev regulacije promenadne poti na Aleksandrovi cesti po načrtu ing. Deva in za izmenjavo vodovodnih in plinskih cevi na omenjeni cesti. Nato so prišla na vrsto POROČILA POSAMEZNIH ODSEKOV. Poročilo prvega odseka je bilo ioiočcao za tajno sejo. Za drugi odsek je poročni podžupan Go-louh. Za mladinskega predsednika prvega okraja je imenovan mesto umrlega Slavo^a Dimnika sedanji vodja mestnega mladinskega dima g. Womer. — V počitniško kolonijo na Pohorju in na morju bo letos poslanih 120 otrok, in sicer 35 na morje in 85 na Pohorje. Kredit za to znaša 80.000 Din. V tozadevni odsek, ki bo sprejemal otroke, sc imenuje zastopnik kolonije Martinščice g. I.avrenčič. — Pri vprašanju izvolitve občinskega zastopnika pri upravi javne kuhinje je nastala doigj in skrajno zanimivo debata. Odsek jc predlagal za občinskega zastopnika profesorja Strmšeka, za njegovega namestnika pa vodjo socialnopolitičuega urada Brandnerja. Občinski svetnik Tutnpej pa je vložil spreminjevalili predlog za namestnika občinskega zastopnika dr. Vauhnika. Obenem je omenil, da dela kuhinja s prevelikimi režijskimi stroški iu zahteva, da se izvrši revizija njenega poslovanja. Predlog Tumpeja je naletel na hud odpor pri socialističnih občinskih zastopnikih. Prišlo je cclo do glasovanja 7. listki, pri katerem je dobil dr. Vauh-nik 10 glasov, za Brandnerja pa je bilo oddanih 12 glasov in 5 praznih. — Nadalje je poročal referent, da je izdala banska uprava novo naredbo o reguliranju pomožne akcije za vso banovino. Naredba je bila vrnjena odseku v svrho nadaljnjega studijn. Za tretji odsek je poročal občinski svetnik Tutnpej. Kavarnorjti Streharju jc bila odobrena parcelacija zemljišča ob Grajski ulici, na katerem namerava g. Valjak zgraditi svoje novo poslopje. O gradbenem dovoljenju pa bo sklepal občinski svet. Nato je sledilo poročilo FINANČNEGA ODSEKA katerega je podal svetnik Sabothy. Dela na razširitvi mestuega vodovoda v Bctnavski gozd se bodo pričela te dni. Ker je zemljišče last škofijskega ordinarijata, bo mestna občina v svrho kompenzacije za dovolitev prostora za nove vodnjake izvršila napravo vodovoda v Betnaveki grad in pa v hišo na Te« znu. — Državna hipotekama banka jc že dovolila posojilo 700.000 Diu, od katerega bo uporabljenih 500.000 Din za povečanje vodovodnih noprov, 200.000 Din pa za pogrebni zavod. — Vprašanje ureditve kazinskih prostorov ie eedaj končnoveljavno rešeno. Ker se je izkazalo, do studijska knjižnica 11e bi mogla pogrešati dvorane, v kateri ima sedaj evojo čitalnico, se ji je omenjena dvorana pustila še nadalje, za Časnikarski dom pa bodo preuredili spodnje prostore Kazine, kjer je bila svoj čas uradniška menza. Ti prostori se bodo oddali ČASNIKARSKEMU DOMU za družabne večere od času do časa. Obenem je občineki svet sklenil, da da Časnikarskemu domu brezplačno stavbišče na razpolago, da si zgradi svoj dom. — S prebivalci Krčevine jc t» i I dosežen sporazum glede dobave vode ter bo občina sedaj računala za vodarino mesto 12% samo 7%. Pogodba velja začasno do konca leta. — Muzejskemu društvu je bilo odstopljeno dvorišče za muzejem. Gledališču pa je bilo dovoljeno izplačilo ostanka subvencije za 1. 1933. Čevljarski mojstri zahtevajo v posebni vlogi zvišanje uvoznine od čevljev od 4 Din na 2000 do 5000 Din za 100 kg. S tem bi bil sploh onemogočen uvoz čevljev v Mariboru. Pri tej priliki je omenil svetnik Rogljič, da je dosedanja tarifa za pobiranje uvoznine zelo krivično, ker so nekateri življenjsko važni predmeti preveč obremenjeni, drugi pa nič. Predlagal je revizijo te tarife. Vprašanje se bo proučilo. , Ob zaključku javne seje je omenil svetnik Ošlag STAVKO GODBENIKOV v Mariboru. Radi prevelikih občinskih davščin so vea mariborska kavarniška podjetja ukinila svoje orkestre. Občina ima radi tega občutno škodo, ker je dobivala do seda j mesečno Din 20.000 teli davkov. — Župan jc pojasnil da občina niti najmanj ni kriva za to stavko, ker je ta taksa no godbe zelo nizka. S tem je bila javna seja zaključena in se je nadaljevala tajna. Na tajni seii je bil imenovan za magistratnega ravnatelja dosedanji obrtni referent, magistratni tajnik Rodošek. Nova avstrijska vlada Dunaj, 10. maja. U. Dr. Dollfuss je izvršil sledeče spremembe v svoji vladi: Finančni minister dr. Weidenhoffer postane ravnatelj Credit-Anstal-ta, na njegovo mesto pride dr. Buresch. Mesto trgovinskega ministra dr. Jakonciga zasede dr. Stok-kinger, notranje ministrstvo prevzame od Bachin-gerja koroški rojak Schumy, Neustâtter-Stûrmer prevzame državno tajništvo za zaposlitev in tujski promet, Bachinger prevzame državno tajništvo za gozdove, major Fey pa pride v vojno hi-nistrstvo na mesto odstopivšega generala Vatigoina. Disciplinarna uredba za diiake Beigrad, 11. maja. AA. Na prošnjo zagrebškega univerzitetnega senata je prosvetni minister predpisal izpremembe in dopolnitve disciplinarne uredbe za univerzitetne elušatelje v Zagrebu. Izpremembe so te-le: Pri visokošolcih, ki se na dva poziva (na tabli rektorata in dekanata ali pa po pozivu na dom) ne odzovejo, se bo izostanek smatra! kot disciplinarni in bodo kaznovani z razveljavitvijo enega semestra, razen tega se bodo pa kaznovali tudi zaradi stvari, ki so bili zaradi nje pozvani. Visokošolci, ki se udeležujejo zborovanj, ki se vrše brez dovoljenja pristojne akademske oblasti in poškodujejo univerzitetno imovino, zlasti sklicatelji, govorniki, razširjevalci lepakov z vabili študentom na zborovanje, podpisniki resolucij itd. se bodo kaznovali najmanj z izgubo enega semestra. V posebno nujnih primerih sme rektor zahtevati od univerzitetnega senata pooblastilo, da se stvar ne izroči univerzitetnemu razsodišču, temveč da on sam v imenu senata zasliši dotičnega visoko-šolca v roku 48 ur. Te izpremembe in dopolnitve stopijo v veljavo, ko se razglase v »Službenih novinah«. Osebne vesti Beigrad, 11. maja. 1. Prosvetni minister je na podlagi razsodbe državnega sveta razveljavil odlok, na podlagi katerega je bil dr. Vinko Močnik, profesor bogoslovja v Mariboru, preveden na prejemke po zakonu o srednjih šolah. Nadalje je razveljavljen tudi odlok za dr. Antona Jeharta in Karla Grosa, istotako profesorja bogoslovja v Mariboru. Beigrad, 11. maja. 1. K glavni carinarnici v Maribor je premeščen carinik 8. pol. skup. Božidar Pop-Tošič, dosedaj v Virovitici. Na carinarnico I. stopnje v Virovitici je premeščen carinik 8. pol. skup. Boris Vrstovšek, do sedaj v Mariboru. Beigrad, U. maja. J, Reaktiviran je Franc Ga-brijelčič, ki je postavljen za učitelja in šolskega upravitelja v Murski Soboti. Na tehnični fakuleti ljubljanske univerze je postavljen za docenta s pravico uradnika 7. pol. skup. ing. Rihard Klemen, asiistent-pnpravnik in privatni docent na isti fakulteti. Betgrajske vesti Beigrad, 11. maja. AA. Danes od 10 do 13 se jc vršila seja ministrskega sveta pod predsedstvom dr. Milana Srskiča, predsednika ministrskega svetu. Beigrad, 11. maja. 1. Z nočnim ekspresom se je odpeljal v Ženevo naš zunanji minister Bogoljub Jevtic s soprogo. Dr. Albert Kramer ga bo na-domestoval, dokler se bo mudil v inozemstvu Beigrad, 11. maja. 1. Tukajšnji francoski poslanik Naggiar je odpotoval na daljši odmor v Dalmacijo. Nastanil se bo v Splitu. Beigrad, 11. maja. 1. Pred drž. sodiščem za zaščito države je bil danes zaključen proces proti komunistoma Petku Miliču in Petru Bertu. Petka Mdiča ie zagovarjal belgrajski odvetnik dT, Bora Prodanovič. Obsodba bo izrečena jutri. „ Rio de Janeiro, 11. maja. AA. Zrakoplov »Grof Zeppelin« je priletel nad mesto ob 7.30. Zaradi megle še ni mogel jiristati. Varšava, 11. maja. ž. Poljski zunanji minister Beck je sprejel v avdienci jugoslovanskega poslanika Branka Lazareviču. Klic akademikov Slovenske Krajine Za popolno gimnazijo v Soboti Pred nekolikimi leti je bila ukinjena višja gimnazija v Soboti, kar je zadalo hudo rano kulturnemu življenju v Slovenski krajini. Ljudstvo Slovenske krajine, ki do priključitve k Jugoslaviji ni moglo kulturno živeti, je z velikim veseljem pozdravilo leta 1919 gimnazijo kot svoj najvišji ; kulturni zavod. Toda to radost mu je uničilo leto i 1925. ko se je začela redukcija višjih razredov na soboški gimnaziji. Veliko so si prizadevali tedanji naši politični voditelji in kulturni delayci, da bi se naša gimnazija znova izpopolnila. Ves njihov trud pa je bil skoraj zaman, čeprav bi tedanji merodajni činitelji morali razumeti že samo kolikega narodnega prinena bi bila naša popolna gimnazija ob avstrijski in madžarski meji. Tako imamo danes na soboški gimnaziji samo nižje štiri razrede, kjer se vzgaja le gimnazijski proletarijat. Naši ljudje namreč nimajo sredstev, da bi lahko pošiljali svoje sinove in hčere naprej študirat v oddaljena mesta, zlasti v današnji gospodarski krizi ne. In tako morajo ostati dijaki po četrti gimnaziji doma. S tem nam ni zadan samo kulturni, temveč tudi socialni udarec. Zato smo prekmurski akademiki nedavno poslali gospodu ministru prosvete to-le prošnjo: Gospod minister! Dovolite podpisanim slušateljem univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani, ki smo doma v okrajih Dolnja Lendava in Murska Sobota v dravski banovini, da se obračamo na Vas. Naša zemlja, ki je znana pod imenom Prek-murje, je bila osvobojena izpod madržarskega jarma šele v avgustu 1. 1919 — in že v oktobru istega leta se je otvorila drž. gimnazija v Murski Soboti, s čimer smo dobili najvišji izraz našega narodnega osvobojenja. Toda že v šolskem letu 1925—26 se je začelo ukinjanje razredov, tako, da se je moral ustanoviti kuratorij, ki je vzdrževal višje razrede. Vršila se je več let težka borba za izpopolnitev naše gimnazije, danes imamo le nižje štiri razrede. Predložiti Vam hočemo, g minister, seznam Anion PiaHar 70 letnih nt. onih glavnih momentov, ki smo jih navajali za dokaz, da je naša gimnazija potrebna: 1. Prekmurje ima okoli 100.000 prebivalcev, zato zasluži že v razmerju z ostalimi deli banovine lastno gimnazijo. V območje te gimn; je pa spadata tudi ljutomerski in gornjeradgonski okraj. 2. Prekmurje leži na meji Jugoslavije z Madžarsko in Avstrijo, zato je popolna gimnazija na tem važnem mestu najbolj državotvoren činitelj, ki bo podpiral zadovoljstvo naroda. 3. Siromaštvo je v Prekinurju tako veliko, da je našemu malemu kmetu nemogoče pošiljati otroke v oddaljena mesta. 4. Pod Madžarsko smo imeli lastno gimnazijo v Monoštru, ki je imela večino dijakov iz naših krajev. Bila je mnogo slabše obiskana, vendar ji ni nikoli grozila ukinitev. 5. Vnžen moment, ki govori zn obstoj naSe gimnazije pa je njeno kulturno poslanstvo: naša starodavna panonska zemlji), ki je ostala zvesta svojemu slovenskemu značaju, mora sedaj dati naši narodni kulturi svoj delež, česar pod madžarskim suženjstvom ni mogla. Iz naš« gimnazije bi prišli naši znanstveniki, umetniki, uradniki in drugi. 6. Naša gimnazija bi imela vedno dovolj dijakov, če ne bi bila stalno v nevarnosti, če ne bi bilo toliko sprememb v profesorskem zboru in če bi bil ta vsaj formalno kvalificiran. Vsa dolgotrajna borba našega ljudstva za izpopolnitev drž. gimnazije v M. Soboti dokazuje, da mi vsi enodušno to gimnazijo želimo. Gospod minister, mi smo prepričani, da se boste Vi zavzeli za obstoj in izpopolnitev naše gimnazije. Prosimo Vas z velikim zaupanjem: rešite nam našo gimnazijo in s tem naše Prekmurje kulhirne zaostalosti. To spomenico je podpisalo 20 visokošoleev iz Slovenske krajine in jo poslalo v Belgrnd. Zdaj smo stopili na dan mi. ki smo na tej gimnnziij zrasli in biti hočemo odločni do končal Pozivamo vse. ki Slovensko krnjino ljubijo, naj nas v tem prizadevanju podpirajo! Saj ste že brali in slišali o njeni, o Tonetu tr. Krekove družbe, iz Leskovice in Dražgoš, pa se ga le ne spomnite g. Antona, ki obhaja danes 70. rojstni dan. Vsa Krekova pota po Poljanski in Selški dolini so vodila k njemu ali vsaj mimo njega — najintimnejšega, najbolj domačega prijatelja. Trentar — Jos. Abram piše o tem prijateljstvu čisto pravilno in resnično: »Dr. Krek je imel preeneto tenak nos za spoznanje dobrega človeka. Po dobrem srcu je vse presojal, zato pa je imel Toneta zelo rad .. .< (Mentor 1926-7 str. 154) Zaradi tega dobrega srca, ki ga je Krek tako pravilno spoznal v Tonetu, zasluži, da se ga spomnimo danes na tem mestu. Življenje g. Antona je tako preprosto in tako malo izredno, da pomenja samo enega izmed naših tihih dušnih pastirjev, o katerih svet malo ali nič ne ve, ki pa vendarle segajo mnogo globlje v življenje ko marsikaka izred-nost, izmed tistih delavcev, brez katerih bi tudi veliki duhovi Krekovega ali Jegličevega kova ne posegali tako globoko v narod. Rodil se je v Selški dolini na Češnjici trdni in ugledni Boškovi družini; potem sta z bratom Janezom (umrl kot vpokojeni župnik pred letom dni) šla v šolo, v bogoslovje in v pastirsko službo. Po nekaj letih kaplanskih služb na Dolenjskem (v Leskovcu in Dobrepoljah) je odšel na Gorenjsko v Leskovico za župnika, odtod pa 1905 v Dražgoše, kjer je župnikoval skoraj 25 let. V tej slednji župniji je pustil največ dela, največ moči in srca. Majhna gorska župnija s čudovito lepo sončno lego in srčno dob rimi ljudmi mu je prirasla k srcu, da se kar ni mogel sprijazniti z mislijo na ločitev, ko se je pred tremi leti moral umekniti zaradi hude bolezni v Železnike v pokoj. Saj je tam zrasel ob njegovem pastirovanju skoraj cel rod, saj je tam ustanovil družbe in društva ter jim zgradil lasten dom. Če še pomislimo, da je bil od nekdaj prijatelj planin in hribov, si še laže predstavljamo njegove občutke ob odhodu v dolino. Da, tudi planinec je bil g. Anton, še celo vodilna mesta med njimi je zavzemal. Dolga leta je kot predsednik vodil selško podružnico SPI.'* in se zavzemal za zgradbo Krekove koče na Ratitovcu, ki je bila postavljena v dobi njegovega predsedništva. Ni bil veleturist Mlakarjevega kova, a zložno hojo po nižjih vzpetinah je vedno ljubil. Prav gotovo pa je Krek najbolje označil ■ Antona, ko ga je označil za dobrega človeka. Y tem je njegova moč, njegova veličina. Koliko ljudi vseh prepričanj in vseh poklicev, vseli stanov in let je našlo pri njem gostoljuben sprejem! Morda so vsi ti obiskovavci odnesli vtis preproščine, morda vtis prevelike mirnosti a težko da bi kdo ne bil imel občutka, da je srečal srčno dobrega človeka. Kolikerini je postregel in jim razkazal razkošje svojih zlatih altarjev, ki jih je 1910 e Krekovo pomočjo dal obnoviti ob podpori centralne komisije na Dunaju. Danes bi bilo tako obnavljanje nemogoče. Tonetovo zlato srce pa je našlo zlatih virov, ki so mu pozlatili bogato okrasje baročnih altarjev. Zaradi te njegove dobrosrčnosti se je Krek razživljal ob njem in si eu m no- CEL TRAVNIK V PRALNEM KOTLU! Kakor spravi solnce, kadar belimo perilo na travniku, na milijone kisikovih mehurčkov skozi mokro perilo, prav tako potisne Radion na milijone kisikovih mehurčkov s čistilno peno milo vred že med pranjem skozi tkanino. Veliko bolj zanesljivo in hitro postane na ta način perilo snežno- Schichtov gokrat duhovito privoščil, saj je vedel, da mu ne bo zameril. Zlasti rad je z njim prebiral tiste »bukvice s pildki«. ker je tedaj v Tonetu zaplala nenavadna živahnost in ga včasih na Krekovo veliko veselje razvnela prav do razigranosti. Ob 70. letu mu želimo čira bol jšega zdravja, da bi nam še dolgo svetil s svojim blagim in dobrim srcem, v zgled nam vsem. ki se nas tako rada loteva moderna bolezen brezsrčnosti, nedomačnosti. zaprtosti vase in uradna zapetost naproti nižjim in višjim. Koroški pevci orideZo Jesenice, 10. maja. Koncert koroških Slovencev je na želje okoličanov, posebno iz Kranjske gore, Mojstrane in bohinjskega kota preložen na bolj zgodnjo uro ter se bo vršil ob polosmih, ne pa ob osmih, kakor je bilo prvotno javljeno. Za koncert vlada veliko zanimainje, saj koroška pesem res tako v srce sega, kar smo občutili posebno ob zadnjem januarskem koncertu. Zanimanje pa naši bratje Korotanci tudi zaslužijo. Nastopili bodo na tem koncertu pevski zbori iz Logavesi, Št. Ilja in Bilčovsa, ki so že nastopali z velikim uspehom po vsej Sloveniji. Na sporedu imajo to pot dvajset pesmi, katerih skoro polovico je harmoniziral pevovodja teh zborov sam. Kranj, 11. maja. Kakor je »Slovenec« že poročal, pride v nedeljo, dne 14. maja v Kranj 40 koroških pevcev iz Bilčovsa nad Dravo, Loge vasi ob Vrbskem. jezeru in St. Ilja ob Dravi, ki bodo pod vodstvom dirigenta Pavla Kernjaka, znanega harinoniza-torja koroških narodnih pesmi, odpeli obširen gram 20 najlepših koroških narodnih pesmi. Zbor je sijajno naštudiran in discipliniran ter glasovno na višku — kar je pokazal na veliki pevski prireditvi v Št. Ilju na velikonočni ponedeljek. Slovenski koroški pevci pridejo z Jesenic v Kranj ob pol 4 popoldne. Na kolodvoru bo sprejem, katerega se bodo udeležili predstavniki vseh društev z godbo na čelu, gimnazijski pevski zbor pa bo zapel dobrodošlico. Nato bo krenil sprevod skozi mesto, katerega naj se kranjsko občinstvo v polnem številu udeleži. Zvečer se bo v telovadnici Narodnega doma ob pol 9 vršil koncert. Med koncertom bo koroške pevce pozdravil dr. .Tanko Ar-nejc, podpredsednik kluba Korošcev v Ljubljani. Tako bo tudi Kranjčanom dano slišati iz pristnih koroških ust prelepo koroško narodno pesem, kar ob zimskem obisku Korošcev ni bilo mogoče. Vsa prireditev, če bo primerno aranžirana, obeta postati prava narodna manifestacija in izraz ljubezni do korotanskih bratov in sester. — Vstopnice zn koncert se dobe v predprodaji v trgovini g. Hlebša. Huda nesreča na Količevem Ljubljana, 11. maja. Na Količevem pri Domžalah se je danes dopoldne zgodila huda nesreča, katere žrtev sta postala dva delavca. V Bonačevi papirnici je padel težak valj na dva delavca, ki sta obležala s precejšnjimi poškodbami. 29 letnemu delavcu Mihi P i matu z Doba, očetu dveh otrok, je valj znatno nalomil desno stran reber. 22 letnemn delavcu Anionu Korošcu, očetu enega otroka, pa je valj poškodoval hrbet in ga ranil v križu. Poškodbe obeh so hudega značaja, zlasti je nevarno stanje Mihe Pirnata. Iz Ljubljane je bil poklican reševalni avto, ki je prepeljal oba ranjena delavca v ljubljansko bolnišnico. Kako se je nesreča zgodila, bo najbrže ugotovila preiskava. Zopet vtom v žuonišče Sv. Lenart, 10. maja. Pri Sv. Lenartu pri Vel. Nedelji je v nedeljo, dne 7. t. m. zjutraj med sv. mašo vlomil v župni-šče. ko so bili vsi pri službi božji, že 20 krat kaznovani Martin ter odnesel župniku drobiža za približno 100 Din, okoli 200 Din cerkvenega denarja ter služkinji njeno plačo zadnjih štirih mesecev. Razen tega eno moško zlato uro z verižico, srebrno moško uro, daljnogled in NValther-pištolo. Zločinec je zdaj obrit, nosi modrikasto suknjo, sive hlače, pleteno belo-rdečo kravato samoveznico ter sivo športno čepico, ki jo vsak hip menja s temnosivim klobukom »na špice. Oboje nosi s seboj. Kdor bi ga kje opazil, naj takoj javi najbližnii orožniški postali. Orožništvo se nedvomno trudi, da dobi zlo&nca in njegove pomočnike v roke. RADIO (U2-.il Vetih požar pod Kamniškimi plantnamt Zgorelo devet govedi in ena svinja Stranje, 10. maja 1933. Okroglo je majhno selo pod Kamniškimi planinami. šteje tri hiše. Krog 11 ponoči je bilo, dtie 9. maja, ko je na korporacijski žagi začela tuliti sirena in skoro istočasno je začela biti v Stranjah plat zvona. Na Okroglem je gorelo. Gospodarju Martincu je pogorelo dvoje gospodarskih poslopij. Nesreča je tem večja, ker je v ognju ostalo tudi devet glav goveje živine in en prešič. Požarna bramba je šja iz Stranj na pomoč, a m [Mik vozna pot na Okroglo je taka, da ... Ni, da bi jo popisoval. Pa tudi vode vas nima dosti. Potreben bi bil vodovod. Samo kriza je in denarja ni. Novi gospodar je komaj pred nekaj dnevi prevzel gospodaretvo; žalosten uvod v gosjxidarske posle je zanj ta nesreča. Ogenj je bil bržkone podtaknjen. Prav po evangeljsko: ko so ljudje spali, je prišel sovražnik... Samo kdo, to je vprašanje. Kamnik, 11. maja. V kroniki pogostih požarov zadnjih mesecev zavzema kamniški okraj brez dvoma eno prvih mest. Ne mine skoro 14 dni, da ne bi zabeležili večjega ali manjšega požara zdaj v tem, zdaj v onem delu okraja. V večini slučajev pa se navaja kot vzrok požara zlobna roka neznanega požigal-ca. Pri zadniih požarih na Vrhpolju, v Godiču, na Rodici, na Homcu itd. je bilo povso.d dognano, da je bil ogeni podtaknjen, vendar doslej še nikjer niso mogli izslediti požigalca. V pretekli noči je zopet izbruhnil velik ogenj na Okroglem v občini Bistričica v bližini Stahovice. Bistričica je majhna občina, leži v dolini istoimenskega potoka, ki se kot desni pritok izliva pri Stranjah v Kamniško Bistrico. Dolina Bistričice je nekak podaljšek Črne doline pod Sv. Primožem, ki gre vzporedno z glavnim grebenom Kamniških planin in dela globoko zarezo med dvema vrstama gričev, ki segajo nekako v višino 800 metrov. Vsa dolina je v geološkem oziru najzanimivejši predel Kamniških planin. Ogenj je po vsej verjetnosti nastal v gospodarskem delu nad hlevom in se je z veliko naglico razširil na vse omenjene zgradbe. Ko so se zbudili domači in sosedje, je bilo že vse v plamenih. Slamnata streha in leseno ogrodje vseh gospodarskih poslopij je gorelo kot ogromna bakla, iz katere se ■ je dvigal mogočen steber ognjenih zublov. Ljudje, t ki so pritekli na kraj požara, niso vedeli, kako naj pomagajo. Iz hleva je prihajalo tožno mukanje govedi, ki se je dušila v dimu in rastoči vročini. Nek- do se je približal, da bi odprl trdno zaprta vrata v hlevu, pa je ravno še pravočasno odskočil: s strehe se je vsula na tla goreča slama in tramovje in padlo baš pred vrata. S tem je bil vhod v hlev zadelan in živina obsojena na pogin. Pa tudi če bi pred vratmi ne bil kup gorečega tramovja, bi ne bilo mogoče rešiti živine, ker je tri metre od vrat že gorel ovčjak, od katerega je zaganjal veter proti hlevu velike plamene, ki so razširjali takfl hudo vročino, da se nihče ne bi mogel približati. Pri drugih vratih, ki so vodila v hlev iz listnice, p^ je bila rešitev tudi nemogoča, ker je bila listnica s steljo že v največjem ognju. Rešiti se torej ni dalo ničesar več. Iz doline so prihiteli na pomoč vaščani in gasilci iz Stranj. Brizgalna, katere seveda niso mogli spraviti po strmem bregu na tako višino, bi jim tu prav nič ne koristila, ker jc na vrhu hriba premalo vode. Ljudje so s škafi in korci nosili vodo iz vodnjaka in iz korita pod hribom na kraj požara gasilci pa so ukrenili vse potrebno, da so bila ostala poslopja zavarovana pred razširjenjem požara. Komaj 20 metrov od kraja požara je namreč s slamo krit kozolec-dvojnik in pa skedenj, ki je krit z deskami. Ljudje so stali na strehi z vedrom vode, pripravljeni, da takoj pogase vsak utrinek, ki ga je veter zanesel na streho Na enak način je bila zavarovana tudi stanovanjska hiša. Živina v hlevu se ni mogla rešiti. Samo krepkemu volu se je posrečilo, da se je odtrgal z verige. Prebil je goreča vrata listnice in skozi največji plamen prišel na prosto. Bil pa je ves opečen in ga bodo morali najbrž zaklati. Ostalo živino pa je kmalu nato pokopal pod seboj goreči strop. Tužen in žalosten prizor za vsakega živinorejca, ki s skrbjo in ljubeznijo vzgaja živino. Na pogorišču se je prihodnji dan nudil gledalcu žalosten prizor. V hlevu leži devet goved tako ožganih in zoglenelih, da komaj ločiš teleta od vola. Na eni strani jih je pet, na drugi pa štiri Teleta, ki so bila v posebni pregraji, leže drug poleg drugega, kakor bi se stiskala skupaj pred smrtno nevarnostjo. V svinjaku opaziš zoglenele ostanke velike plemenske svinje, poleg svinjaka pa po ognju uničeno gospodarsko orodje, slamoreznico, mlatil-nico. Vsi leseni deli gorečih poslopij so popolnoma pogoreli, da skoraj ne najdeš osmojenega trama. Takega požara prebivalstvo v teh hribih ne pomni. Kakor smo že omenili, ni nobenega dvoma, da je bil požar podtaknjen. Orožništvo marljivo poizveduje, da izsledi požigalca in ugotovi, kakšni motivi so ga vodili k temu brezvestnemu dejanju O smrtni nesreči na lovu Križe pri Tržiču, 10. aprila. 0 strašni nesreči, ki se je pripetila davi v Križki gori, naj dodamo še to-le poročilo: Ponoči so se odpravili na divjega petelina sledeči: Kuhar Ignac, mesar in posestnik, Jelar Alojz iz Zadrage, Antom Jazbec, trgovec, Zg. Duiplje, Andrej Kuhar, posestnik in čevljar ter uslužbenec R. Rakovca v Kranju, kateri ima sedaj podružnico v Zg. Dupljah, v Križko goro. Lovci so se postavili vsak na svoje mesto in čakali petelina. Kuhar Andrej in Rakovčev uslužbenec sta sedla skupaj v precej visoko zaraščeno grmovje, cretov-je, kjer je najboljše mesto za čakanje. Prvi Kuhar Ignacij je šel precej na desno in Jelar za njim, Jazbec pa je šel bolj na levo. Nekako ob istem času je prišel tudi lovski čuvaj posestnik Franc Zaplotnik iz Gojzda za njimi, šel je nekoliko nad njimi. Niti slutil ni, da je kdo že tam, saj tudi ni bilo slišati nobenega glasu. Zato se tudi on ustavi in posluša ter gleda okrog, da Hi opazil petelina, ki ga je šel oprezovat. Kar zagleda v bližini v grmovju premikajočo stvar. Zazdelo se mu je, da je petelin. Vendar le še opazuje. Ko je za trdno mislil, da je res petelin, »proži, oedaj se mu oglasi človek, a žal prepozno. Kuhar Andrej pade mrtev. Sedai žalujeta dve družini. Prva, ki jc izgubila svojega moža in očeta dveh nepreskrbljenih otrok. S orvo p« Uuii lovec in njegova družina. Ubogi Zaplotnik je prav po naključju in nehote povzročil smrt svojega najboljšega prijatelja Dobro je bilo, da jo še Kuharjev spremljevalec n: dobil, ki je tik njega sedel. Morda je Kuhar ka vstajal in si ogledoval, v tistem hipu pa je lovec ustrelil, ko je videl kakor da bi se petelin vzdi-goval. Napaka je pač bila to, da se bi bili morali vsi, kateri so šli v ta lov, katerega najemnik j« Jože Sitar iz Križev, prej zglasiti pri njem ali vsa; pri Zaplotmiku kot zapriseženem lovcu. Zato lovec res ni mogel nič slutiti da je kdo v gori na lovu m je sprožil. Lovec je že pred nekaj časom prosil najemnika za dovoljenje, da sme enega petelina odstreliti, ker ga je želel podariti nekemu gospodu iz Ljubljane. Rajnega Andreja. Kuharja bodo pripeljali naj-prvo v mrtvašnico v Križe nato pa morda v Duplje na dom. Rajni Andrej Kuhar si je šele pred letom naredil svojo lastno hišo poleg kolodvora v Dupljah. Bil je miren dober družinski oče, dober čevljar in je ves čas živel v dobrih odnošajih z družino in drugimi. Zato vsi globoko čulimo z njegovo družino. Bog mu daj večni miri Pridobivajte novih naročnikovi Ljubljanske vesli: Ulica na grad preurejena V zvezi s prenovitvijo cerkve Sv. Florjana, o kateri smo sproti poročali, je tudi ureditev južnega dela Ulico na Grad od Florjanskc ulice do zavinka pri hiši št. 2. Kakor jo zunanjost cerkve, kar se tiče arhitektonskih del, dovršena in čaka eedaj le šo prenovljenja ometa, tako so so tudi te dni končala vsa terenska dela na cesti sami. Kdor se spominja prejšne ulice bo presenečen obstal nad tem, kar se je z razmeroma skromnimi sredstvi iz tega starega mestnega dela napravilo. Ze prej je bil pogled od Florjanskc ceste na navidezno svoje, voljno postavljene stare hišice, zelenje sadnih dreves nad njimi in navzgor na Osoje z zaključnim ozadjem grajskega stolpa zelo mikaven. Danes pa je ulica na Grad okoli cerkve sv. Florjana brez dvoma ena izmed estetsko najintimnejših točk stare Ljubljane. Ze kotiček tik za cerkvenim presbiterijem je mojster Plečnik izoblikoval sila posrečno z mladim zelenjem sočne ruše in dvemi tremi drevesci; dohod do hiše št. 6 za cerkvijo in zaključek nasadov pa imenitno povdari star steber iz rdečkastega kamna, ki spominja na škofjeloški marmor. Zanimivo bi bilo vedeti, kod ga je neki iztaknil, odnosno kje je prej stal. Hišo št. 5- malo višje nad cerkvijo na levi, je lastnik prav okusno prebarval, prav posebno posrečena pa f Natlučiielj v pokoju Avguštin Arselin Arselin Avguštin, upokojeni nadučitelj, je v /redo dopoldne umrl v Rožni dolini. Pokojni nadučitelj je bil po rodu Ljubljančan, kjer je tudi dovršil šole. ШНИ Učiteljeval je v Dupljah, Ljubnem na Gorenjskem in v Prečni pri Novem mestu. Starejši naši gospodarji v teh krajih se ga radi spominjajo kot dobrega ljudskega »učenika«, ki je hotel biti vsem vse. Dober ljudski učitelj starega, pa zato pravega, zdravega kopita, je vse svoje moči izven šole posvetil povzdigi gospodarstva in ljudske kulture v svojem delovnem okolišu. Zlasti ima velike in dragocene zasluge na polju sadjarstva in vrtnarstva. Sam ves za naravo in njeno bogastvo vnet in temeljito izobražen v sadjereji, je z njemu lastno brihtnostjo in okretnostjo znal pridobiti krnet-sko mladino za to delo. Dobrodušno šegav družabnik in vesel pevec je že sam po sebi vabil kmetske sinove v svojo družbo in jih pridobil za koristne »novotarije«, ki jih sicer takrat naš kmet še ni rad sprejemal. Cele vrtove in vzorne sadovnjake je s svojimi fanti uredil in obdelal. Kamorkoli je segel njegov vpliv, jo hotel zapustiti trajne uspehe svojih gospodarskih in prosvetnih prizadevanj. Zato je bil povsod vnet agitator za -Kmetijsko družbo: in »Kmetovalca«, ter je tudi v tem oziru dosegel lepo uspehe. Nesebične dobrote prežet značaj si je povsod pridobil krog hvaležnih in iskrenih prijateljev. Zadnja leta je preživel v Ljubljani, Ko so mu naložili sedmi križ, je obolel. Od lanske jeseni je oslabevalo srce in se ni mogel več okrepiti. Rajni zapušča soprogo Ano, hčerki Marijo poročeno dr. Medvedovo in Ano, ter sinova Avgusta, generalnega ravnatelja SUZORa v Zagrebu, in Alojzija. Pogreb bo danes ob 2 popoldne. Njegovemu trudu in delu za ljudstvo, naša hvaležnost; preostalim iskreno sožalje. Kulturni obzornik Slovaško gledališko pismo Eno izmed najbolj perečih slovaških kulturnih vprašanj je gledališko, ki je zelo zamotano: dramska literatura jc, podobno kot pri nas SloVencih, najslabše zastopana (najnadarjenejši dramatik je dr. Ivan Stodola, ki da povprečno vsako leto po eno delo. Letos v marcu so igrali njegovo »Cigan-ko«, kjer je porabil za nekoliko zastarel romantičen motiv čisto moderne velikomestne kulise), križ je z občinstvom, ki ga je gledališka uprava z raznim lahkim blagom zelo razvadila (imel sem priliko opazovati, s kakšno naslado sc je sprejela v figarojevski tehniki zgrajena, zelo naturalistično pobarvana komedija »Parfum moje žene«), križ je spet z vodstvom, ki vsem anketam in debatam v brk tlači na prvo mesto opero (češko), na drugem mestu je šele drama in sicer po večini prevodi. Vprašanje je, v k liko je bratislavsko gledališče upravičeno imeti naslov slovaškega narodnega gledališča. Veliko črnila se je radi tega zastonj pre-lilo, stvar pa teče še vedno po starih kolotečinah. Kakor nalašč se je vršilo 12. marca v okviru »Prosvetne zveze« (prireja predavanja že celo zimsko sezono) predavanje znanega gledališkega teoretika V. K. Blahnika o temi »Kriza gledališča in izhodišče iz nje«, ki je prineslo za bratislavske razmere marsikako dobro misel. V sledečih vrsticah jih nekaj obnovim po svojem zapisku. Predvojno gledališče je bilo po avtorjevem mnenju vsepovsod najtesneje spojeno z mišljenjem in čustvovanjem človeka. Nobeno dramatično delo ni bilo brez notranjega jedra, zlasti je pa prevladovala domorodna nota. Med svetovno vojno in po njej pa opazimo usodno nasprotje: hitri tempo in množina novih iznaidb Bovzroči hitrejši napre- je prenovitev hiše št. 4 s staro, na presno slikano podobo na pročelju 1. nadstropja. Vse priznanje zavednosti naših meščanov, ki tako jiokažejo, da imajo res zmisel za resnično lepoto. Med hišo št. 4 in najvišjo hišo št. 2 se je napravil lični ograjni zid. Tudi tu krasi vhod v dvorišče star steber, podoben onemu za Št. Florjansko cerkvijo, samo da jo iz sivega kamna. Mojstru Plečniku so oponašali nekateri, češ, da dela vse preveč le s kamnom. Že s Cojzovo ccsto in z Vegovo ulico, ki sta danes obe v zelenju, je osramotil svoje »kritike«. Pa celo tu, na tem majhnem prostoru Ulice na Grad, je dal zasaditi, koder se je le dalo, drevesa ali grmičje, tako v spodnjem delu ulice nasproti cerkvi, pred hišami št. 5 in 7. Ob zapadnem cerkvenem zidu, tik pod stopniščem, se vije rožni grm, ki bo prorastel tnalo pusto steno, da bo poleti zažarela v stoterih duh-tečih cvetovih. Še celo na zgornjem koncu pred hišo št. 2 je ob škarpi zasajen — mlad mccesen, ki mu le želimo, da ga objestni in sirovi ponočnjaki no poškodujejo ali celo izrujejo. Tako se skladajo kamenje in zelenje tudi tu in na videz mrtvi in togi kamen oživi pod veščo roko umetnika z obdajajočim živini rastlinstvom v estetsko dovršeni harmoniji. \evarnost na Ljubljanici Ljubljana, 11. maja. Zaradi dežja in preccjšnje vode v strugi Ljubljanice jc morala »Ljubljanska gradbena družba« danes prekiniti z nadaljevanjem regulacijskih del. V strugi se vrše samo najbolj potrebna vzdrževalna dela. Regulacijskemu delu grozi prcccjšnja nevai> nost. Voda je namreč za zalvornico pri Trnovem zelo visoka in je skoraj dosegla rob zatvornice. Popoldne jc voda naraščala prav naglo in za 4 cm na uro. Čc bo voda še naraščala, bo morala Ljubljanska gradbena družba spustiti vodo v strugo. To pa je združeno s precejšnjimi nevarnostmi. Predvsem jc v nevarnosti jez pri trimostovju, da ga voda ne podere, v nevarnosti je proga, v nevarnosti pa je tudi beton, ki ga je pri trimostovju sedaj že 16 metrov. Bati se je tudi, da bi voda ne zasula delno izkopanih jarkov, kar bi zahtevalo ponovno mnogo dela. V poznih urah se jc položaj nekoliko obrnil na boljše, ker dosti manj dežuje. Tako je vendar nekoliko upanja, da zatvornice v Trnovem nc bo treba odpreti. Ljubljanska gradbena družba je morala zaradi dežja ustaviti začasno dela na Trgovski akademiji. Sploh počivajo vsa gradbena dela na prostem, ki se bodo pa seveda takoj nadaljevala, ko pride lepše vreme. Blaznež s kvœmmom Ljubljana, 11. maja. To je bilo včeraj strahu v Mostah. Ženske so vreščale, otroci pa jokali od razburjenja. Toda mo-ščanski stražniki so hitro napravili red in pograbili nevarnega možakarja, ki jc povzročil ves ta nemir in strah. Možakar je namreč stal pred nekimi vrati in jih poskušal razbiti s krampom. Ljudje in policija so mislili, da imajo opraviti s kakim pijancem, ali pa z nevarnim nasilnežem. Izkazalo pa se je, da gre prav za prav lc za duševno zmedenega človeka, ki je najbrž blazen. Možakar jc povedal na policiji, da sc piše Zemljič, da je star okoli 40 let in da jc doma iz ljutomerske okolice. Njegovi odgovori pa so bili nejasni in precej zmedeni, tako da policija nc vc, pri čem je. Danes so možakarja seveda poslali na opazovalni oddelek ljubljanske bolnišnicc. Oblasti bodo odločale o nadaljnji usodi tega blazneža. Stapmšce na Dvorskem nasipu Dela na bodočem stopnišču pod GeTberjevo hišo na Dvorskem na&ipu polagoma napredujejo. Betonsko zidovje ob Ljubljanični strugi je porušeno, kolikor ga je bilo treba za bodoče stopnišče, prav tako prejšnje škarpe nad nasipom med Ger-berjevo in Krejčijevo hišo. Sedaj klešejo klesarji kamenite klade, ki so jih dovozili od vseh plati, nekatere celo iz Ljubljaničine struge, Dela bodo trajala gotovo še kak mesec dni. Ka: ho danes? Drama: Zaprta. Opera: »Andre Chenier . Premljera. Red C. Kino Kodeljevo: Ob polfl: -Moja žena« (Li-lian Harwey, Willy Fritsch). Znižane cene. Nočno službo imata lekarni: Dr. Piccoli, Dunajska c. 6, in mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 4. 0 Članski sestanek Društva združenih zasebnih in trgovskih namcščerAquitania« družbo Cunard Line, kakor se je to svoječasno že poročulo. S tem sc pojasnjuje pomota v zadnjih noticah. C889 na službo v štab 16. lop. polka vet. poni. I. razr. Ferdinand Gažar; na službo v štab topil, polka III. arm. oblasti vet, pom. II. razr. Rudolf Možina; na službo k šolski bat. top. podčastn. šole vet. poni. III. razr. Josip Cof; na službo v štab 1"). top. polka vet. poin. IV. razr. Veljko Delfin; na službo v štab 25. top. polka vet. poni. IV. razr. Miroslav Šimenc; nn službo v štab pp. Boke Kotorske vet. pomočnik IV. razr. Ivan Prohaska; na službo v štab 14. top. polku vet. poni. IV. razr. Oskar Pernarčič; na službo v štab 28. top. polka vet. pom. IV. razr. Boško Kapriš; za veterinarja top. polka II. arm. obl. vet. kap. II. razr. Josip Jenko; za veterinarja 24. top. polka vet. kap. II. razr. dr. Ante Sunar; za veterinarju 0. top. polka vet. kap. II. razr. dr. Ivan Te-ler; za veterinarja 4. top. polka vet. poročnik Štefan Vabeč; za veterinarja 18. top. polka vet. por. Silvij Hruš; za veterinarja 1. sainost. top. div. vet. kap. II. razr. Leonid Trojnicki; za veterinarja 10. sainost. top. div. vet. por. Ivan Thorik; za veteri-naija 3. konj. polka vet. por. Slavko Hudolin; za upravitelja veterinarske opreme drinskegn skladišča vet. pom. IV. razr. Mirko Jagodic; za upravitelja veter, opreme dravskega skladišča vet. pom. IV. razr. Stanislav Ilrovatin in za upravitelja veterinarske opreme savskega skladišča vet. pom. IV. razr. Zvonimir Habulin. lovanja v javnem življenju, 20-letnico vzornega zakonskega življenja in 5 letnico sijajnega delovanja v Kovinskem zavodu. Dr. Radman ee je rodil v Nijemcih v Slavo-=»ii«lji 26. septembra 1883, maturiral v Vinkovcih ter se nato posvetil medicinskemu študiju v Pragi, kjer je bil prvi soustanovitelj društva »Jugoslovan« pred 25 leti. Udeležil se je balkanske vojne 1912—1913 ter služil kot prostovoljec tudi v svetovni vojni 1914—1919 y srbski armadi. Danes nosi čin rezervnega eanitetnegn podpolkovnika. Po končani svetovni vojni je služboval po različnih južnih krajih naše države kot ruv-natelj večjih bolnišnic, 1928 pa je bil imenovan za ravnatelja bolnišnice v Kovinu, ki jo je do dna prenovil, moderniziral in napravil iz nje najmodernejši zavod te vnste v državi. Politično se ni nikdar udejetvoval, pač pa jc bil nevtrudljiv delavec v raznih narodnih, kuri-tativnih in kulturnih društvih. Dr. Radman je iskren prijatelj Slovencev, kjer ima še iz dobe dijaških let mnogo dobrih prijateljev. V svoji boluišnici ter drugod v Kovinu je namestil 65 nameščencev — Slovencev in Slovenk, poklical slovenske usmiljenke v zavod, in je vsem izredno naklonjen in zna ceniti njihovo delo in njihove sposobnosti. Slovenski pevski zibor v Kovinu je kulturna enota, ki je znana po vsem južnem Banutu. V Slovenijo mnogokrat zahaja in je šele jired kratkim obiskal Ljubljano in Gorenjsko. iNjegova desna roka je tudi naš rojak Božidar Sever, znan iz bojev za Prekmurje, ki je ekonom kovinskega zavoda. Vrlemu rodoljubu, poštenemu Hrvatu in Jugoslovanu ter dobremu prijatelju Slovencev častita k njegovemu trikratnemu jubileju tudi naš list, ki tako redno zahaja med svoje pridne brolco v dr. Radmanovi bolnišnici. Koledar Potek, 12. maja; Panlcracij in tovariši, muč. Novi grobovi -f- Ga. Emilija Gerbič. V sredo je umrla v Ljubljani (Čevljarska ulica) gospa Emilija Gerbič, rojena Demeš, vdova po pok. ravnatelju Glnsbene Matice. Blaga gospa je bila po svoji plemenitosti splošno priljubljena. Pogreb bo danes ob 4 popoldne. Naj ji sveti večna luč! Sinu Hugonu in hčerki Jaromili, naše globoko sožalje! -J- Ivan Pole. V splošni bolnišnici je 11. t. m. zaspal v Gospodu g. Ivan Pele, maser OUZD. Pokopan bo v soboto ob pol 6. Naj počiva v miru! Žalujočim svojcem naše sožalje! + V hiralnici sv. Jožefa v Ljubljani je umrla gdč. Marij Stoje v starosti 88 let. Pogreb bo v petek 12. t. m. ob 2 popoldne iz hiralniške mrtvašnice. Naj v miru počivat + Na Jesenicah je po kratki bolezni umrl tovarniški upokojenec, bivši sodar Vincenc Volčič. Sele lani s) je zgradil tam pod Možakljo svojo hišo, v kateri je menil uživati svoj zasluženi pokoj. Pa je prišlo drugače in v torek so ga nesli njegovi bivši tovariši na jeseniško pokopališče. Pokojnik, ki mu Bog daj večni mir in pokoj, je sklenil svoje življenje spravljen z Bogom kot veren kristjan. Osebne vesli = Poroka. V ponedeljek se je poročil v Braslovčoh g. Orešnik Franc, gostilničar in posestnik iz Polzele z ugledno posestnikovo hčerko gdč. Marijo Marolt iz Obramelj pri Braslovčah. Obilo sreče! — Iz vojaške aluihe. Po službeni potrebi so odrejeni nn službo v bosensko konjsko bolnišnico vet. kap. II. razr. Malko Marolt; na Rlužbo v štab 1. div. konj. topn. vet. pom. I. razr. Franc Pučka; — Pri slabosti je naravna »Franz Josefova« voda prijetno učinkujoče domače zdravilo, ki znatno zmanjšuje telesne nadloge, ker ee izkaže že v malih količinah koristno. Naznanila Slovenska Bistrica. — Velik koncert v naši cerkvi. V nedeljo dne 21. maja priredi Slov. pevsko društvo -Maribor s sodelovanjem solistov in pomnožene vojaške godbe iz Mnribora. Na koncertu se izvaja znamenit Ifaydnov oratorij »Sedem besed Jezusovih na križu;. Vstopnina je izredno nizka. Ker je bil do sedaj koncert povsod pobio zaseden in je zmanjkovalo vstopnic, zato je prav, da si jih pravočasno oskrbtte v predprodnji. Vstopnice so že na razpolago v trgovini Pitschl. Cerkveni vestnih Cerkvena slovesnost v čast Marijo Matere dobrega sveta, nebeške varuhinje misijonske družbo sv. Petra Klaverjn, ee bo vršila letos v nedeljo 14. maja v župni cerkvi sv. Petra, nn sledeči način: zvečer ob pol 8 misijonski govor, dr. Jože Pogačnik. Nato slovesne pete litauije in blagoslov. Med litanijami se bodo pobirali prostovoljni prispevki za ubogo afriške misijone. Prisrčno vabimo k številni udeležbi. Strašen zločin v Belgradu: S pomočjo pile in rjuhe v zlato prostost Maribor, 11. maja. V jetnišnici pomnijo le malo tako drznih pobegov kaznjencev, kakor sta ga izvršila v nocojšnji noči dva, ki bi morala daljšo dobo življenja presedeti za varnim omrežjem jetnišnicc. Pobegnila sta Josip Čep, ki je radi tihotapstva odsedeval daljšo carinsko kazen, in Franc Simen-ko, ki so ga na okrožnem sodišču šele nedavno zašili radi tatvin na triletno robijo. Oba sla bila zaprta v cclici šc s tretjim, ki pa bo kmalu prost, pa ga radi tega ni zamikala nedovoljena svoboda. Prepilila ali prežagala sta železno omrežje ter se spustila iz višine prvega nadstropja po žlebu na dvorišče jetnišnicc proti Vošnjakovi ulici. Vzela sta s seboj iz celice rjuho, ki sta jo razrezala ter zvila iz nje vrv. Visoka zidna ograja, ki meji jetnišnico od zunanjega sveta, jima ni delala nobene zapreke. Splezala sta zopet po žlebu na streho električnega transformatorja, ki je vzidan v zidno ograjo jetnišnicc ter je visok kakih 10 metrov. Na strehi sta pritrdila vrv iz razrezane rjuhe ter se z njeno pomočjo spustila na ccsto. Ko sta začutila pod nogami cestna tla, ju je pobrala gluha in temna deževna noč. Pobeg obeh drznežev so opazili šele davi. Jetnik, ki jc bil z obema zaprt, pravi, da ni ničesar čul in vedel, ker je spal. Takoj je bilo odrejeno zasledovanje obeh beguncev, ki pa sta v temni noči najbrž pustila že precejšnjo razdaljo med seboj in jetniškimi vrati. PREHODNA DOBA DEKLIC JE MED 12. IN 17. LETOM, to je doba, ko mora imeti vsaka deklica močno in zdravo kri, močne in zdrave živce in izvrsten apetit. Dajte ji »ENERGIN« za okrepitev krvi, živcev in apetita. »ENERGIN« se dobi v Ieharnah, pol litra 35 Din Bančni ravnatelj - ropar m morilec Ostale vesti — Novi odbor SPD. se je na odborovi seji z. dne 3. t. m. konstituiral tako: Predsednik: Dr. Pretnar Josip, tajnik zbornice za TOI v Ljubljani, podpredsednik: Dr. Vrtačnik Alojzij, odvetnik v Ljubljani, tajnik: Dr. Arnošt Brilej, mestni svetnik v Ljubljani, tajnikov namestnik: Dr. Mihelak Josip, profesor v Ljubljani, blagajnik: Jeretina Jože, uradnik Mestne hranilnice ljubljanske, blagajnikov namestnik: Dolinšek Leopold, prokurist Jugoslavenske banke, podružnice v Ljubljani, gospodar in knjigovodja: Cesar Josip, kontrolor pri Finančni direkciji v Ljubljani, namestnik gospodarja: Marsel Ivo, Ljubljani. Odborniki: Dr. Mrak Anton, viš. administrativni svetnik v p., Ljubljana. Iludnik Stane, bančni uradnik, Ljubljana, Battelino Angelo, mestni stavbenik, Ljubljana, Kuafelc Alojzij, viš. revident Direkcije drž. žel. v Ljubljani. Dr. lirecelj Bogdan, zdravnik v Ljubljani. Vil-liar Franjo, ravnatelj, Ljubljana, šabcc Ivan, šef upravnega oddelka banske uprave, Ljubljana. K veder Janez, uradnik Direkcije drž. železnic v Ljubljani. Namestniki odbornikov: Dr. Kajzelj Mirko, zdravnik v Ljubljani. Hudnilc Adolf, sodnik v Ljubljani. Jcršič Mirko, pravni referent pri OUZD v Ljubljani. Zor Vinko, kaplan pri Sv. Petru v Ljubljani. Revizorja: Fer-lipc Emerik, bančni ravnatelj v Ljubljani. Lindtner Henrik, računski ravnatelj v p. v Ljubljani. Namestnik nadzornika SPD: Pučnik Adnlbcrt, trgovec v Ljubljani. IZJAVA. Gospod urednik! V Vašem listu z dne 4. maja 1033, št. 101, pod naslovom »Jugoslovanska narodna stranka« oziroma »Slovenski ustanovitelji«, se nahajaja tudi naslov, ki naj bi bil identičen z mojo osebo, in sicer Ivan Vodnik, krojač in posestnik, Lavrca pri Ljubljnni. Ker pa smatram jaz to ali za tiskovno pomoto ali pn za umazano šalo, Vas prosim, da takoj v prihodnji številki »Slovenca« objavite ta popravek: Izjavljam, da jaz z omenjenim naslovom nisem identičen, še manj pa sem pri kaki novi stranici. Zn slučaj pa, dn bom zvedel zn inspirntorjn te po-tvorbe, bom postopni po zakonu. — Josip Vodnik, Lavrca, št. 10. — Pri ljudeh z nerednim delovanjem srca povzroči kozarec naravne »Franz-Josef« grenčice zavžite zjutraj na tešče zelo lahno odvajanje brez vsakega napora. Specialisti za srčne bolezni so dospeli do prepričanja, da učinkuje zanesljivo in brez vsakih težkoč »Franz-Josef« voda celo pri zelo težki napadi zaklopnice. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. — Nabava materijala. Dravska delavnica v Ljubljani, Kobaridska ul. 43 razpisuje za 31. t. m. prvo oferialno dražbo za nabavo večje množine olja, petroleja, bencina in nafte. — Jezus naj živi! 42 evharističnih pesmi iz »Cerkvenega Glasbenika« za mešani zbor deloma z orglami uredil Stanko Premrl, založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena partituri je 60 dinarjev, glasovi po 12 Din. V prav lični opremi in trpežnem papirju je izšla ta skrbno urejena in hvalevredna zbirka, ki obsega najboljše evhari-stične speve, povzete iz raznih letnikov prilog »Cerkvenega Glasbenika; deli se v tri dele. Prvi del obsega blagoslovne (11), drugi splošne evhari-sbične (26) in tretji pesmi Srca Jezusovega (5). Večina oxganistov je sicer naročenih na omenjeni list, vendar so se te priloge v teku časa porazgubile, oziroma postale nerabne. S lo izdajo imajo sedaj cerkveni pevovodje enotno priročno pesmarico, ki se odlikuje po izborni ureditvi in izbiri napevov. Vsem cerkvenim zborom jo toplo priporočamo. — Ameriški izletniki obiščejo svojo domovino. Naše obvestilo o obisku ameriških izletnikov v stari domovini se glasom nam došlili informacij v Belgrad. 11. maja. Vee Belgrad je pod vtisom strašnega roparskega umora, ki ga je izvršil bančni ravnatelj Mihajlo Markovič nad trgovcem Djordjem Stan-kovičem. Dne 2. tnaja je prišla na policijo v Belgradu gn. Stankovičeva in povedaln, da je nenadno izginil njeu mož Djordje Stnnkovič, ne da bi bil poprej povedal, kam gre. Policija je mislila, da je Stnnkovič kani odpotoval. Todn gospa je povedaln, da je imel Stnnkovič pri sebi okoli 70.000 Din in da se boji, da ne bi postal žrtev roparskega umora. Policija je pričela stvar preiskovati. Gospa je po-vedela, da jo imel Stnnkovič zadnje čnse poslovne zveze z. nekim Marko vi če m iz tanfilmske šole in pn z nekim človekom, ki se je predstnvil zn Weissn. Policijn je tnkoj ugotovila, dn je tn Markovič identičen z Mihajlom Markovičem, ravnateljem Kosmaj-ske banko v Mladenovcu, Weise pa je Nikola Milj-kovič, ki je bil pred kratkim pogojno izpuščen iz zapora. Policija je pričeln Markoviča zasledovati, ker pa niso našli trupln umorjenega Stankoviča, ga ni takoj nretirala. Neki Velja Petrovič Obučina je izpovedal, da je zadnji videl pogrešanega Stankoviča v družbi 7. Miljkovičem. Na podlagi tega je policijn nnprnviln preisknvo v stanovanju Mihajla Markoviča in nato v garnži, kjer je Markovič imel spravljen svoj avtomobil. Garaža je bila last Viktorja Firstn, tovarnarja šabese, in jo je Markovič najel od njegn. First je izpovedal, da jo Markovič prišel 1. t. m. v ga-rnžo iu pričel sam prati svoj nvtomobil, in sicer z vodo, v kateri je raztopil nekakšen prašek. To se je Firstn čudno zdelo, ker je drugače prn! nvtomobil Nikoln. First jo hotel izročiti Markoviču neJri listek od Nikole, pa je Mnrkovič odgovoril, dn ne potrebuje listka, ker že ve, kaj mu hoče Miljkovič sporočiti, namreč, da ne moro najti primerne dekle za pisarno. Policija je nato Markoviča aretirnln. V stanovanju njegove prijateljice je našla revolver, tri tisočake in hranilno knjižico za znesek 28.000 Din. Policija je pričela Markoviča znsliševati in ga jo zasliševala ves dan in vso noč. Vedno bolj naravnost ga je spraševala o umoru, todn Markovič je ves čas tajil in trdil: »S to zadevo nimam no-benegn opravka.« Policija je med tem tudi pre-iskala Markovičev avtomobil in našla nn njem sledove človeške krvi. Policija je Markoviča zasliševala vso noč in gn ni pustila spati. Končno se je Markovič udnl in izjavil: »Stankoviča eva umoriln Miljkovič in jnz. Od-peljaln sva ga iz Belgrada in na kraju, ltjer se odcepi od glavne ceste cestn gkozi Vinči, smo vsi trije stopili iz avtomobila, dn se mnlo odpočijemo. Tam je Miljkovič Stankoviča ustrelil tri- nli štirikrat v hrbet. Trgovec je bil tnkoj mrtev. Znviln sva ga v vrečo ter nato Iruplo vrgla pod opašecki železni most. Če hočete, dn vnm pokažem kje. Truplo mora še biti tam.« Takoj drugega dne jo policija prišla z Mnrtkovičem tja, todn trupla niso našli. Končno je Markoviču policija zagrozila, da ga popelje v Smederovo, od koder je doma, da bodo tam pregledali vodnjak njegove matere, prekopali vse domače dvorišče in poklicali skupaj vse Smederovo, naj gleda Mnrkovičevo sramoto. Mnrkovič je dejal: -Samo tega ne, povedal vam bom po resnici.« Markovič je pokazal nato policiji pot nn Godo-mineko polje v zapuščeni in močvirni okolici. Tam je pokazal večjo mlako in dejal: »V tej mlnki je kovčeg, v kateregn smo spravili truplo.« Policija je v plitvi, komaj meter globoki mlaki kmalu našla kovčeg in ga izvlekla na breg. Kovčeg so tnkoj odprli in res, notri je bilo truplo pogrešanega in umorjenega Djordja Stankoviča. Morilec se je ozrl stran in nt hotel glednti trupla. Truplo so prepeljali v Belgrad. V bolnišnici so truplo obducirnli. Obdukcija jo ugotovila, da je bil Stnnkovič umorjen s topim predmetom, s katerim sta ga morilca udarila po glavi, in sicer najbrž z ušesom sekire. Pri ponovnem zaslišanju je Mnrkovič povedni, da sta z Miljkovičem izvedela, da bo Stnnkovič dobil večjo vsoto denarjn in sta sklenila, da so lega denarjn polastita. Obiskala sta Stnnkoviča na njegovem stanovanju v ulici Georga Clemencenua št. 27, ga tam napadla in ubila s sekiro, mil odvzela dennr in sta si gn razdelila vsak pol. Nato sla položila truplo v kovčeg, gn zaprla, naložila na avtomobil, ki je čakal pred hišo ter truplo odpeljalo z naglico iz Belgrndn proti Smederovu. Na belgrajslkih ulicah se zn ta avto nihče ni menil, ker se jo tedaj zelo mnogo ljudi selilo. Saj je prvi inaj tudi v Belgradu glavni eelilni dan v letu. Po poti v Smederovo sta večkrat stopila iz i avtomobila in ogledovala okolico, ali ju kdo ne i opazuje, dokler nista zašla nn zapuščeno Godo-j minsko polje, kovčeg vrgla v mlnko ter vrgla nn kovčeg še velike knmne, dn se je potopil. V neki jarek eta vrgla tudi sekiro, kjer jo je policija res našla. Odprto je ostalo samo eno vprašanje, kje se skriva drugi morilec, Nikoln Miljkovič, ki je izginil brez sledu. Policija jo preiskala tudi prejšnje življenje aretiranega Mihajla Markoviča. Ugotovila je, da se je Markovič pečal vse življenje s slepnrijnmi in tudi s tatvinami. Mnrkovič je rojen 1. 1898 v Smo-derevu. Pred leti je živel v Pragi, kjer se je izdnjnl za študenta, in sleparil. Iz Prage je odšel v Brnti-elavo, kjer so je nekoč izdnjnl zn revizorja rečne plovbe ter je nekoč obiskal urad nnše rečne plovbo v Bratislavi in tam pregledni blagajno. Dennr jo nato spravil v svoj žep in sicer 14.000 čeških kron in 25.000 Din. Nnto je odšel nn neko češko lndjo, kjer pn gjt je policijn zasačila v neki kabini. Tedaj se je pn Mnrkovič prelevil v Karln Ježka ter govoril perfektno češko. Vendnr je bil aretiran in obsojen je bil na 0 mesecev zapora, nato pa izgnan iz Češkoslovaške. Vrnil se je v Jugoslavijo, kjer se je nekaj časa i potuhnil, nnto pa je nn čuden način postni ravnatelj Savezne banke v Skoplju. Napravil je več sleparij in je bi! nato odpuščen, vendar pn ga banka ni izročila policiji. Nato se je izdajal za bančnega ravnatelja Še dnlje. Napravil je še razne druge pustolovščine in slepnrije ter je bil znradi neke kupčije obsojen na 5 mesecev strogega znpora.. Toda trdoživi Mnrkovič se ni dni ugnati in je pozneje ustanovil lastno tonfilmsko podjetje v Belgradu ter je postni ravnatelj Kosmnjske banko v Mlndenovcu. liiiHiiiiiiiiHiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiniiHiiaiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiii i! stocvetna zmes za parne kopeli lic a. lllllUllUlUUUIMlilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll povožena Ptuj, II. maja. Dne 11. maja ob 3.30 je našel progovni preglednik na progi med postajama Ptuj—Moškanjci blizu vasi Podvinci med obema tračnicama ležečo j smrtno povoženo mlado žensko. Glava je ležala od trupla 30 metrov vstran. Istovetnost so ugotovili ! šele pozneje in sicer je smrtno povožena 19 letna j Marija Čuš z Dornave, uslužbena v Spuhlji. Domnevno je bila povožena najbrž od nočnega j brzovlaka. Natančen pregled strojev nočnih vlakov ! bo izvršila kurilnica v Mariboru. Orožniki iz Ptuja j so odšli na kraj nesreče, da ugotovijo dejansko sta-I nje ter doženejo glavni vzrok smrti. Marija Čuš jc bila dne 9. maja odpuščena iz službe. Grozna najdba je globoko pretresla ondotno prebivalstvo. Ženske opljuvale obsojeno Kovačevičko Belgrad, 11. maja. Včeraj smo poročali o razpravi proti ženi upokojenega kapetana Milici Kovačevič, ki je mučila svojo služkinjo Terezo Algajer. Kakor smo poročali na drugi strani, je včeraj sodišče obsodilo Milico Kovačevič na tri mesece zapora. Sodbo je sodišče izreklo točno opoldne vpričo velike množice ljudi. Predsednik je vprašal obsojenko: »Ali ste zadovoljni s sodbo?« »Nisem. Pritožila se bom!« Tudi državni tožilec in branilec sta si pridržala tridnevni rok za pritožbo. Zanimivo je, da je občinstvo pokazalo svoje nezadovoljstvo s sodbo in godrnjalo med čitanjem razsodbe, češ da je premalo, tako da je moral predsednik dati delno izprazniti dvorano. Občinstvo pa je počakalo Milico Kovačevič pri izhodu .Ko je Milica Kovačevič šla ven, jo je občinstvo pričelo napadali od vseh strani. Ženske so kakor na povelje pričele pljuvati vanjo. Ko je pritekel orožnik, da bi zaščitil Milico Kovačevič, je bila njena obleka žc vsa umazana in opljuvana. Z naglimi koraki je Milica Kovačevič ušla. Trbovlje Poročil se jo Zagorc Anton, častnik trgovske mornarice z Irmo Herzog, poslovodkinjo, hčerko rudniškega podurndnika. Iskreno čaetitnmo! Stanovanjske barake. Po sklepu zadnje občinsko seje, bo občina postavila dve stanovanjski baraki in so je odobrilo v ta namen 120.000 Din, ves lee so bo dobil iz občinskih gozdov in je že posekan. Stanovanj še manjka in revnejše družine z več otroki zelo težko pridejo pod streho, ker ne morejo veliko plačevati in je primerno, dn pomngn občina, le da je postavitev barnk zelo, zelo skromen prispevek k rešitvi stanovanjske krize. Predvsem pa naj oddaja občina stanovanja v svojih liišnh mnogoštevilnim revnim družinam, ue pa I kakor je bil slučaj v nnjzatlnjem čaeu. posameznim osebam, ki bi drugod lahko dobile stanovanje. \ Altoni se je prièeia obravnava radi krvavih spopadov dne 17. julija preteklega leta med komunisti in narodnimi socialisti. Balo je veè ranjenih in mrtvih. Radi tega spopada je morala odstopiti pruska vlade dr. Branne. Na zatožni klopi «o danee samo komunisti, po številu 16. ki so obtoženi, 4л m rtaeMsA aa am. шжМиЛп ObUdooa sedijo v klopeh. V l»itdonu ^е prišlo v Hydeparku do precejšnjih nemirov radi laburističnega shoda. Spopadli so se ^mimiati ju m^jovi finStftÉélri Posušimo Sredozemsko morje in Miss Evropa Î933* Uswald ivlosley, vodja angleškega fašizma s- bo udeležil kot angleški predstavnik sabljaškega tur. nirja v Budimpešti. Ma*n matura v Rtusiji Sovjetske srednje šole so doživele nedavno izredno presenečenje. Komisar narodne prosvete Bubnov je namreč zaukazal, da se morajo vpeljati izpiti za prehod iz nižje srednje šole v višjo. Prav v zadnjem času se ta ukaz izvršuje. Tako je zopet stopila v veljavo odredba, ki so jo med vojno odpravili. Minister Bubnov priporoča v okrožnici na srednje šole, naj bodo profesorji prvo leto precej popustljivi, dokler se dijaki ne privadijo na izpit. Zaenkrat bodo izprašani samo iz snovi, ki so jo predelali v preteklem letu. Tako so tudi boljševilri spoznali, da je potrebna v šoli strogoet in da se njihovo popuščanje ni obneslo. Gdč. Ward iz Londona, ki ima 18 let, je bila izbrana za angleško lepotno kraljico in se bo na madridskem sestanku potegovala za naslov »Mise Europa 1983«. Miss Evropo bodo izbrali 27. maja. 7 let kakor 7 ur rTed 7 leti je v Rimu zbudila veliko pozornost vest, da je knežji par Paterno stopil v samostan. Knez in kneginja sta bila iz siciljanskega plemiškega rodu, toda kljub temu sta se odpovedala svetu. Knez je postal menih v Monzi, njegova žena pn se je zaobljubila karmeličankam v Milanu. Šele po 7 letih je mogla kneginja, ki se zdaj imenuje sestra Marija, govoriti z nekim svojim sorodnikom. Dejala mu je: »Sedem let mojega najsrečnejšega življenja, ki ga nikdo ne more motiti, je poteklo kakor sedem ur.« In izginila je s sandalami na notrah zopet v svojo celico. General Goded, nekdanji načelnik španskega ge-ueralnega štaba, je bil v Madridu aretiran, ker je skušal vreči sedanji republikanski režim. Mačke je rada imela, I udi pa ne V Hollywoodu je umrla gdč. Margerita Keith, večkratna milijonarka. Bila je to čudaška ženska. Že 30 let ni nikdo videl njenega obraza. Koder je hodila, povsod je imela zakrito lice kakor Turkinje. Pri 19. letu je sklenila, da si bo vselej zakrivala obraz, ker je sovražila ljudi in ni mogla trpeti, da bi jo drugi gledali. Silno rada pa je imela mačke. Ko ji je kaka mačka umrla, ji je priredila pogreb, ki je stal do 50.000 Din. Mačke je redila z mlekom in ribami. Sovražila je pe pee. Končno si je pri 49. letu sama vzela življenje. V oporoki pravi, naj bo njeno telo tri dni na parah in med tem časom naj ji igrajo Beethovnovo sonato »Mesečina«, Gou-nodovo »Ave Maria« ln Schubertovo »Unnvollen-dete«. »Vi ste vendar dovolj močni tn lahko bi delali, mesto, da beračite,« je dejala gospodinja nekemu večnemu popotniku. »In vi ste tudi dovolj lepi, da bi lahko postali filmska zvezda. Zakaj torej čepite v kuhinji?« Berač se še nikdar n1 tako dobro pogostil. Na obletnico umora predsednika francoske republike Doumerja so nn njegovem grobu priredili spominsko svečanost, kateri sta prisostvovala Doumerjev naslednik Lebrun (en križec) in ministrski predsednik Daladier (dva križca). DOL Kljukasti križec je zaenkrat na tleh; toda hogve, kaj prinese bodočnost? 160.000 hI ruma v ognju London je doživel po XVII. stoletju največji požar v pristanišču Zapadne indske plovidbe v Poplaru na Temzi. Nad |X>1 km dolgo, t. zv. »Ja-majsko nabrežje«, je zazidano z dvonadstropnimi skladišči, kjer je nakopičeno nad 160.000 hI ruma v vrednosti 12 milijonov funtov šterlingov. Ogenj je uničil vse zaloge. Sinjkasti zublji so švigali tako visoko, da so gledali požar milijoni ljudi v Londonu in okolici. Nebo je bilo rdeče tudi 35 km daleč od mesta. Do 60 sesalk je vso noč črpalo vodo iz Temze, a starinske tesne ulice so ovirale delo. Ogenj je izbruhnil ob 9 zvečer in ugasnil šele ob 8 zjutraj. Samo uničena poslopja so stala do ene milijarde dinarjev. doba nam zašije zlata Dr. Herman Sergel, mestni arhitekt v Mo-nnkovem, si dela skrbi za bodočnost Evrope. Piev za prav je Evropa mali azijski polotok, ki je pridobil naslov samostojnega dela sveta samo radi izrednih zgodovinskih okoliščin. A zdaj je drugače. Evropo je izgubila nekdanjo prednost in je v nevarnosti pred močnejšo Ameriko, ne da bi govorili o poznejši zedinjeni Aziji in Afriki. Dokler še ni prepozno, moramo rešiti Evropo, in v ta namen bi zadostovalo znižati za 200 m gladino Sredozemskega morja. To ni nobena pravljica, temveč resen načrt, in zanj se zanimajo tudi francoski strokovnjaki. Evropa bi pridobila na ta način 66.000 km' jako rodovitnega sveta. Načrt je izdelan do najmanjših podrobnosti. Še pred 50.000 leti je bilo Sredozemsko morje samo zaprto jezero z dokaj nizko gladino. Samo v ledeni dobi je sprejelo sedanjo obliko. Izhlapeva pa tako naglo, da bi se davno posušilo brez stalnega dotoka iz Atlantike in Črnega morja. Gibraltarski preliv mu donaša po 88.000 m5 in Dnrdanele po 4.500 m3 vode vsako sekundo. Če bi zgradili v Gibraltarju in Galipoliju jez s potrebnimi kanali, bi ee Sredozemsko morje takoj izpremenilo v zaprt ribnik, kateremu bi ne bilo težko znižati gladino za potrebnih 200 m. Vsa dela bodo zahtevala 10 let časa in približno 375 miljard dinarjev. To je malenkostna vsota, ker je etal en mesec eve-tovne vojne dokaj več. Izdatki bodo takoj bogato poplačani. Evropa ne bo samo pridobila velike površine rodovitnega polja, temveč bo takoj pozabila na krizo in brezposelnost. Razsežne stavbe bodo zaposlile vse razpoložljive roke in požrle vse gradivo, ki se zdaj ne more prodati. Treba bo tudi obdelati in zazidati razsušeno deželo, kar pomeni zopet desetletja neprestanega zaslužka za vse potrebne. Razen tega bo Gibraltarski jez najkrajša zveza med Evropo iu Afriko. Jez bo velikanski most, po katerem bodo stekle železniške proge in avtomobilske ceste. A to še ni vse. Ta jez bo tudi dajal pravljično količino brezplačne energije. Znašala bo najmanj 175 milijonov j konjskih sil, kar pomeni nad polovico onih moči, s katerimi razpolaga zdaj vsa evetovna industrija. Elektrika nas ne bo nič stala. Razpoložljivi prebitki se bodo lahko porabili za mednarodno koristna dela, na primer za namakanje Severne Afrike, vštevši Saharo. Vse evropske države bodo po pričetkur del rešene sedanjih perečih skrbi. Povsod bo zavladalo blagostanje. Mednorodnu trgovina bo cvetela. Novo ozemlje bo tudi lahko sprejelo prebitek prebivalstva iz onih dežel, ki so kot Italija in Nemčija zdaj navezane na izseljevanje. S tem bo odstranjen tudi glavni vzrok mednarodnih sporov. Evropa bo postala neodvisna od drugih celin, pred vsem Amerike z njeno politiko za- i prtih vrat. Vodna moč bo nadomestila znaten del ameriške nafte, in pridelek novega polja bo tudi odtehtal eedanji uvoz ameriškega žita. Če bi se lotila Zveza narodov tega načrta, bi zaslužila hvaležnoet vseh poznejših pokole.nj in nevcnljiv spomin v zgodovini. Seveda: »če bi« in zopet »če bi...« Španski general je pripravljal prevrat Zakaj se pojavijo hrošči vsakih pet let Tudi pri nas so se hrošči pojavili v izredni množini in kmet se jih ni prav nič razveselil, ker so pač znani za najhujše zajedalce dreves. Škoda, ki jo hrošči napravijo, je ogromna. Hrošči ne žrejo samo drevesnega listja, temveč velika je škoda, ki jo povzročajo tudi njihove ličinke na koreninah rastlin in dreves. Hrošč leta po zraku v maju 3—6 tednov. Med tem časom se hrani z drevesnim listjem. Najrajši ima hrastovo in bukovo. Toda tudi kostanju ne prizanese. Ko neha ta letalna doba, znese samica 30—70 jajc, ki jih razdeli v več kupčkov. V štirih do šestih tednih se kmalu pojavijo ličinke, ki so umazane bele barve, na zadnjem delu pa črno-rjave in deloma tudi rumenorjave. Imajo štiri-členske tipalnice, a so breiz oči. Ličinke napadajo korenine rastlin in s tem prizadevajo veliko škodo. Njihov razvoj traja 4 lela, potem se zarijejo globlje v zomljo in se tam zavijejo v zapredek. Naslednjo pomlad zfletijo iz njega. Zaradi lega razvoja, ki traja 4 leta, se hrošči pojavijo vsako peto leto v tako veliki množini. K sreči imajo hrošči in njihove ličinke silno mnogo sovražnikov, med temi so netopirji, razne druge ptice, lisica, jež, prašič in tudi krt. Človek se silno težko bori proti njim. Edino sredstvo je pobijanje. Treba je potrpežljivo stresati vsa napadena drevesa in hrošče pobijati. Hrošči so porabni tudi za hrano prašičem in kokošim. Čiim več jih zdaj pobijemo, tem manj se Jih bo pojavilo čez pet let. Neki strokovnjak je ugotovil, da imajo 4 kilogrami ribjega mesa toliko redilnih snovi, kakor 3 kg mesa eesalcev. Zavod za proučevanje možfčattov Te dni bo poteklo 15 let, odkar so v Leningradu ustanovili zavod za proučevanje možgan. Uetanovili so ga malo po oktobrski revoluciji leta 1917 na pobudo akademika Behtjereva. To je do danes edini zavod te vrste na svetu. Namen zavoda je, da proučuje živčni sistem, notranje izloče-vanie in razvoj človeških možgan. V zadnjem času so v Avstriji uvedli prostovoljno delo. Opravlja ga doslej že 2S00 mož, ki prejema dnevno po dva šilinga na osebo, prosto stanovanje in brano. Delavci gradijo cesto čez Kreuzberg pri Kremsu ob Donavi. Vsi imajo posebno obleko in nosijo zastavo z lopato in klasjem. Stanje Narodne banke Pravkar objavljeni izkaz o stanju Narodne banke za 8. maj naže tele važnejše izpremembe: Zlato je naraslo za 0.15 na 1762.3 milij., valute za 0.1 na 0.14, dočim so devize nazadovale za 1.4 na 101.0 inilij. Skupno se je torej podlaga zmanjšala za 1.2 na 1923.5 milij. Nasprotno pa so devize izven podlage narasle za 13.3 na 27.4 milij. Promet kovanega denarju se je povečal, ker se je vsota kovanega denarja v blagajnah tanke zmanjšala za 17.2 na 102.9 milij. Po dolgem času je eekont padel pod dve mi-lijardi Din, padec znaša 14.8 milij. in je eekonta bilo dne 8. maja 1999.54 milij. Zmanjšal se je tudi lombard i in sic. za 1.0 lia 327.7 inilij. Prejšnji predujmi državi so se povečali za 0.26 na 1,813.035 mi- Bilance in poslovna poročila Ljudska posojilnica v Celju je najmočnejši celjski denarni zavod. Za 1932 izkazuje zmanjšanje vlog in tek. računov od 102.04 na 92.95 milij. Primerno so se znižali dolžniki in naložbe. Narasla pa je postavka zaostalih obresti. Cisti dobiček znaša 0.25 (0.27) milij. — SpodnjeStajerska ljudska posojilnica v Mariboru je imela konec 1932 vlog 57.9 (62.55) milij. Najbolj so ee znižala hip. posojila, dočim so naložbe narasle. Cisti dobiček znaša 0.04 (0.18) milij. — Posojilnica v Mariboru (Narodni dom) izkazuje za 1982 zmanjšanje vlog od 85.0 na 70.0 milij. in povečanje čistega dobička od 0.7 na 1.15 milij. Opozorilo lastnikom grških bonov. Trgovinsko ministrstvo opozarja interesente, da se morejo grški kompenzacijski boni, katere je izdala grška Narodna banka za plačilo grškega blaga, uvoženega v Jugoslavijo samo do 15. maja t. 1. Samo tisti boni, ki so bili izdani med 15. aprilom in 15. majem, se bodo lahko porabili do 15. junija. Denarni zavodi, ki še niso imeli v razprodaji to eporoče uradu velesejma v Ljubljani. Društvo »Živalca« že pridno pripravlja III. veliko razstavo, skupina 15. ki bo nameščena v paviljonu >K< na velesejmu. Ta razstava bo največja po obsegu in bo pokazala vse vrste malih živali od perutnine, kuncev, golobov, Nutrija bobrov, govo-reSh papig, malih papig, muckov, morskih prašičkov, opic itd. Poskrbljeno je, da se pokažejo tudi razne živalce, ki še niso bile razstavljene in bodo torej predmet posebnega občudovanja. Vsak ljubitelj živali bo prišel na svoj račun, zato naj nihče ne zamudi te prilike, da si odjeda posebnosti te razstave. Razstava ee vrši v okvirju XIII. velesej- i ma od 3. do 12. junija. Trgovsko dobrodelno društvo -Pomoč«, reg. pam. blagajna ima svoj občni zbor 16. maja ob 8 ; zvečer v veliki dvorani Trgovskega doma. Na dnev- | nem redu so poleg običajnih točk tudi volitve. Imo- j vina društva znaša oikoli 115.000 #D in. Izsušcvanjo Nižiderskega jezera. Avstrijskemu ; kmetijskemu ministrstvu sta bila predložena dva | projekta za izsuševanje nižiderskega jezera (Neu- j siedler See). Ker pa je del jezera madjarska posest, bo treba še sporazuma z madjarsko vlado. Borz** Dne 11. maja 1933. Denar V današnjem deviznem prometu so oetali* ne-izpremenjeni tečaji Curiha, ftiriza in Trsta, učvrstili eo se London. Newyork in Praga, dočim so devize Amsterdam, Berlin in Bruselj notirale nižje (ažio 28.5%). Avstrijski šiling je danes bil v Ljubljani zaključen po 8.60—8.90, v Zagrebu pa po 8.895 in v Belgradu 8.85. Grški boni so notirali v Zagrebu 39 do 40, v Belgradu 42 denar. Ljubljana. Amsterdam 2307.63—2318.99, Berlin 1344.58—1356.38, Bruselj 799.96—803.90, Curih 1108.35—1113.85, London 193.30—194.90, Newyork 4880.48—4908.74, Pariz 225.88—227, Praga 170.95— 171.81, Trst 302.13-304.53. Promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 52.770 Din. Curih. Pariz 20.38, London 17.42, Newyork 139, Bruselj 72.10, Milan 27.275, Madrid 44.30, Amsterdam 208.10, Berlin 121.40, Dunaj 73.16 (57.12), Stockholm 90, Oslo 88.80, Kopenhagen 76.53, Praga 15.425, Varšava 58.05, Atene 2.96, Carigrad 2.54, Bukarešta 3.08. Vrednostni papirji Na naših borzah je bila tendenca za dolarske papirje neenotna. V Zagrebu so nadalje popustili. V ostalem ni bilo znatnejših izprememb. Do zaključkov je prišlo na zagrebški borzi samo v dolarskih papirjih: 7% posojilo Drž. hip. banke 2000 dol. in 8% Blerovo posojilo 1000 dol. Nadalje je za delnice Agrarne banke čvrsta tendenca, ker vedno bolj prevladuje mnenje, da bo država izdala po Agrarni banki bone za prevzem kmetskih dolgov m s tem pomagala tudi denarnim zavodom, ker namerava bone opremiti z velikimi plačilnimi mož-noslmi. da bodo skoro izenačeni z bankovci emisijske banke. Zaključenih je bilo tudi 30 delnic Oeješke sladkorne tovarne. Ljubljana. 7% inv. pos. 42—44, vojna škoda 191—193, 8% Bler. pos. 32—34, 7% Bler. pos. 31— 33, Trboveljska 165—175. Zagreb. Državni papirji: 7% inv. pos. 42—45, agrarji 23.50 den., vojna škoda 191—193, 6% begi. obv. 31.50 den., 8% Bler. pos. 29—31 (31), 7% Bler. pos. 29—30, 7% pos. DHB 42—44 (42.50). — Delnice: Narodna banka 3500 den., Priv. agrarna banka 202—206, Sečerana Osjek 144—155 (145. 155), Impeks 50 Borba za resnico in socijnlno pravičnost«. V koliko se njegova borba tiče dejansko resnice in socijulne pravičnosti, hočemo v nastopnem pojasniti. G. dr. Pmenbaeher ponovno razpravlja o plačah mestnih uslužbencev in pravi, da g« k temu sili dejstvo, da g« nekateri uslužbenci še vedno gledajo — meni najbrže »postrani« — kljub temu, da je izpolnil v celem obsegu de-putaciji Zveze organizacij mestnih uslužbencev glede njih plač dano obljubo. Mnenja smo. da ta trditev ui v skladu z dejstvi. Res je, da ni stavil v občinski razpravi predloga za znižanje plač, kakor se je trdilo, da to namerava. Način njegovega razpravljanja o plačah mestnih in državnih uslužbencev je pa več škodil, kakor najostrejši predlog za znižanje plač. Deputaciji nmgistrutinli uslužbencev je izjavil, da si pač ne pusti odvzeti svobode besede in dn bo tudi v debati govoril, vendar nikdo ni pričakoval, da bo to storil na tako neprijazen način, še manj pa smo pričakovali, da bo tu predmet pogrel zopet v časopisju potem, ko je že v proračunski razpravi občinskega sveta dovolj obširno govoril in to samo iz vzroka, ker ga nekateri mestni uslužbenci še vedno gledajo — postrani —. Če je to dovolj povoda za časopisno polemiko proti magistratnemu urad niš t vu, prepuščamo sodbo javnosti. G. dr. Pipenbacher pravi, da je nepobitno s številkami dokazal vse trditve. Tako pravi, da ima uradnik C kategorije v splošnem Ie dva razreda srednje šole, kar ni v skladu z. dejstvi in je za primerjanje plač tudi brezpredmetno. Trdi, da ima iste prejemke, ki jih doseže njegov državni kolega kot srediijev|K>-kojenec s fakultetno izobrazbo in prejema 85% večje prejemke knkor paralelni državni uradnik. Čislani občinski svetovalec napačno pre-dočuje zadevo in je precej samovoljno računal. Predvsem se pa vidi, da manjka njegovemu razpravljanju vsaka dobrohotnost, ker pri vsaki kategoriji, katero omeni, izlije nekaj strupenosti. Pri kategoriji B namreč zopet ošvrkne po uredništvu in pravi, dn je v njej do 70% nekvalificiranih uradnikov. Tudi ta trditev ni v skladu z. dejstvom in razlika v plači ni v skladu z odstotkom, ki ga navaja dr. Pipenbacher. Da se bo videlo razmerje med državnimi in plačami mestnih uslužbencev, priob-čujemo tabelo. (Lz priložene tabele, zaradi pomanjkanja prostora objavljamo le nekaj vzgledov. Op. ured.) Položajna skupina III., Meeečni prejemki državnega uradništva 5.670 — položajna skupina j L, mesečni prejemki mestnega uradništva 6.891 — razlika mesečno 21.42%; IV., 4820—4570 — II., 6422 — 35.37%; V., 5200 — III., 5719 —78.71%; VI., 2800 — IV., 4782 — 70.78%; VIL, 2400 — V., 5844 — 60.16%; VIII., 2085 — VI.. "094 — 48.04%; IX., 1805 — VIL, 2719 — 50.77%; X., 1550 — VIII., 2344 — 49.62%: — praktika nt i: VIII.—T.. 1525 - Vf.—I., 1750 - 15%; X.-VI1., 1205 — VIL—V., 1250 — 3.75%. Kje je torej tistih 85% in celo 101% razlike, katere g. svetovalec navaja? Če pa po- Lhitomer Lastnega otroka, komaj rojenega, je zadavila nezakonska mati pri Mali nedelji in ga še z rasohami prebodla na vratu. Nečloveško mater so raprli v ljutomerske zapore, kjer čaka zaslužene kazni. Umrl je na jetiki zidarski mojster g. Mn-, rinčič od Sv. Križa pri Ljutomeru. Na Golniku je iskal zdravja, pa je bila l>ožja volja dru-j gačna. Naj v miru počiva. Vsakovrstni mački so se v Ljutomeru čudno razmnožili. Njih nezaželeni koncerti postajajo prebivalstvu neznosni in ga motijo pri sladkem spanju, zlasti v jutranjih urah. Okolica Glavnega trga je najbolj prizadeta. Zanimivo je, da se ti koncerti nekoliko fortissimo ponavljajo ob gotovih dneh, najčešče ob ponedeljkih. Tako sem pretekli ponedeljek celo čisto jasno raz-j bral glasove harmonike ob četrti jutranji uri. I Smo radovedni kaj bo prihodnji ponedeljek, j Nekaj bo vsekakor treba poskrbeti za prega-: njanje mačkov v Ljutomeru. Jesenice Zobozdravnik dr. S. Lorand nc ordinira do preklica. Krnim Obisk tujcev v aprila. Jugoslovanov je prišlo v Kranj 151 in ostali tu 208 noči. Iz poslovnih ozi-rov 47, iz raznih drugih 104. Avstrijcev je prišlo 19 (nočnin 31), iz ČSR 8 (nočnin 13), Italijanov 7 (nočnin 18), Nemcev 13 (nočnin 21), Romunov 1 Inočnin 1), iz ostale Evrope 1 (nočnin 2). Skupaj je bilo inozemcev 49, od teh sc je 32 mudilo poslovno v Kranju in so tu prenočevali 86 večerov. Mestni župan Ladislav Jerše je imenovan za člana davčnega reklamacijskega odbora, ki bo posloval od 15. do 27. t. m. v Mariboru. Za čas njegove odsotnosti ne bo sprejemal strank in ga na-j domestuje magistratni ravnatelj Zavadlal. Cene kruha. Oblast je svojčas določila cene kruhu, in sicer rženemu 4 Din, belemu pa 4.50 Din I za kg. Ptujski peki so bili o teh cenah obveščeni I z naročilom, da se imajo teh cen strogo držali, j Vkljub temu pa neka pekarna prodaja oboje vrste kruha po 5 Din za kg. kar se je tudi uradnim I potom ugotovilo. Novi športni klub v Ptuju. V nedeljo 14. 1. m. ! ob 10 bo ustanovni občni zbor novega ptujskega j športnega kluba, v gornji dvorani Narodnega doma. Družinska tragedija na Grajeni pri Ptuju, o kateri smo poročali, je silno vznemirila okoliško I ljudstvo. Sodna komisija, obstoječa iz sodnika dr. j Lipica, zdravnikov dr. Vrečka in dr. Mrgoleta ter zapisnikarja Creslovnika. ki je raztelesila truplo t Franca Kolnriïa, je ugotovila, da je bil vbodljaj I z, nožem absolutno smrtnonosen, ker je nareznl žilo i odvodnico, ki hrani črevesje, in niti takojšnja zdravniška pomoč mu ne bi mogla pomagati. Tudi črevesa so bila na treh krajih prerezana. Dolinska I so orožniki izročili sodišču, ki ie uvedlo preiskavo Radio frogrami Radio-Llubllana? Petek, 12. maja: 11,15 Šolska ura: Proslava materinega dne 12.15 Plošče 12.45 Dnevne vesti 13.00 Čas, plošče, borza 18.00 Salonski kvintet 19.00 Francoščina (prof. Prczelj) 19.30 Delovanje vode (prof. Peterlin) 20.00 Prenos iz Belgrada 22.00 Čas, poročila, plošče. Drugi programii Petek, 12. maja: Zagreb: 20.00 Koncertni večer, prenos iz Belgrada — Milano: 21.00 Simfonični koncert — Barcelona: 21.10 Koncert radio orkestra — London Région.: 21.15 Koncert evropskih komponistov — Stuttgart: 21.00 Koncert radio orkestra — Leipzig: 20.00 Koncert lipskega simfoničnega orkestra — Suisse Romande: 20.00 Koncert komorne glasbe 21.00 Zamorske pesmi — Berlin: 21.00 Dela sudet-skih komponistov Belgrad: 20.00 Dva Brahmso-va kvarteta 21.10 Brnhmsovc pesmi 21.40 Brahmr.: Violinski koncert — Rim: 20.45 Simfonični konccrt — Praga: 20.00 Operni prenos — Dunaj: 21.00 Večerni korcert dunajskega simfoničnega orkestra — Budapest: 20.20 Konccrt radio orkestra — mislimo, da je država z imenovanjem nekaterih uradnikov zadnje čase v IV. skupino v kategorijo C izvršila, je efekt za dr. Pipen-bacherjevo računanje še slabši. Zelo zanimivo ,како si razlaga posamezne položaje v kategoriji A. Glede magistralnega direktorja, ki je izven vsake kategorije, trdi, da bi po njegovi razlagi moral biti analogno državi v kategoriji III. in da zato tudi na magistratu spada v to kategorijo. Gotovo ni manjša kvalifikacija mag. direktorju, knkor onih uradnikov v državni službi, obremenitev ter odgovornost pa še večja. Če trdi, da so v državni službi trije v celi banovini v II. kategoriji, bi tudi vzporedno s temi moral biti mag. direktor najmanj v II. kategoriji. Graja dalje plačo gradbenega direktorja, češ, da ima Din 112.000, ne pove pa, dn računa popolnoma samovoljno v ta znesek gradbeno doklndo, katero imajo poleg gradbenega direktorja tudi nekateri drugi uradniki. Ta doklada pa se nakazuje samo ob gotovih prilikah in ni stalna. Pri praktiknntih znašajo razlike 3 do 15%. Pri služiteljih so končni odstotki manjši, kakor pa misli g. dr. Pipenbacher, ki znašajo največ 80% , ne pa več, kakor 100%, kakor on trdi. Da g. dr. Pipenbacher ju ne gre za stvarno razpravljanje, je jasno, saj kliče na l>onioč nadrejene oblasti iu jih opozarja, da so magistratni uradniki prišli po lažnjivi enun-cijaciji z dne 25. nov. 1931 do takih plač. Magistrat je baje trdil, da so bili prejemki mestnih uslužbencev z ozirom na znano odredbo finančnega ministra po znižanju rodbinskih doklad skrčeni na ekrajno mero. Odločno izjavljamo, dn uradno taka enuncijaeija ni bila nikdor podana. Klic po nadrejeni oblasti pa postavlja <1 r. Pipenbacherjevo bojevanje za resnico in socijnlno pravičnost v čudno luč, ki vsekakor tendiru znižanje prejemkov mestnega uradništva. Da bi pa apel bolj zalegel. navaja popolnoma linpačno. •3 a n « «1 cS e l'a* _o u . 3U o jjs » £ E tuj ..Sj ао. m v ■ai I E •.n a» .5 p£ .9 а. _o a co « u > u o >o o. 'e . 5 a bi a . 'C " 2 u s « и •ot*0 o ffl а „b i II c r rt Q > N1-' o 3.S N B .S O.s D2Q N « N G> Û) 0) >3 > «V) « 2S C C5 ^ ol M .Z. g O -O «i " % 2 Û Njo C — o —-Q •• ° 5 So. > . J > ■«■ 5-2 O o ■ S « O Q N ca . « »n (/> .,4- al > IB! ij .5 o ° ■3 «'i « a.S T3 Г* „ ar:*:. « кв .— •o а o o * CL O en -Û Samuel Lover: RORY O'MORE Irski ljudski roman. 16 »In moramo ostati tu? Saj se že temni in lahko bi kdo prišel in nas umoril med tem, ko vas ne bo,« se je zopet oglašala dama. »Vrag se bo motiil, da vas bo umoril! Ni se vam treba prav nič bati,« jo je Rory pomirjeval na svoj način. »Kar hitro na sivca, Hoolaghan, in odsmodi jo kakor strela!« »Kaj je to, kar pravi zaradi smodnika in strela?« »On samo daje navodila kočijažu, milostiva,« je odgovoril mladi potnik. »Toda, ali ni nekaj rekel o smodniku in surelu? Ali je nevarno za nas?« »Niti najmanj, milostiva, zagotavljam vas,« je dejal mladi gospod. »Skrbel bom, da bodo konji mirni med tem, ko vas ne bo,« je rekel Rory. »Tu, dajte mi svojo nogo, dvignil vas bom na žival.« In Hoolaghan je dal svojo nogo na Roryjevo desno dlan in tako skočil na enega izmed konj. »Tako,« je dejal Rory, »zdaj ste zgoraj in hajd naprej! Kar hitro jo urežite v mesto, na vrat, na nosi« »Moj Bog, kaj je pa to. kar pravi zaradi rezanja vratov in nosov?« je vprašala dama. »Nič. milostiva, bodite mirni.« jo je miril potnik. »Res. ni se vam treba bati. ni.i najmanj ne. milostiva,« je dejal Rory, ko je dvignil Hoolaghana na konja, »kmalu bo z vami vse pri kraju.« Dama se je stresla pri teh besedah, ni pa nič rekla. »In zdaj, gospod,« se je Rory obrnil k svojemu mlademu sopotniku, »je čas, da misliva nase. Cemu čakava tu na drugo kočijo? Do mesta, kamor se mi zdd, da potujete. je še nekaj milj, do mojega doma pa, ki je tam čez, ni daleč, približno samo dve milji. Ako vas ne žali iti v hišo revnega, bi bil silno ponosen, če bi mogel dati Vaši Časti posteljo, in čeprav ne bi bila tako dobra, kakršne ste vajeni, bi bilo pa le bolje, kakor čakati Iu ob poti.« Mladi potnik se je Roriju zahvalil za dobroto, ki mu jo je ponudil, in odvrnil, da bi morda lahko šel peš do mesta, kamor je namenjen. Temu je pa Rory ugovarjal, češ, da bi lahko zašel, ker ne pozna poti, zakaj spremljal bi ga lahko samo do tja, kjer se bosta njuni poti razšli. Pa še več drugih vzrokov je Rory naštel, in sicer tako prisrčno, da je svojega sopotnika končno vendarle pregovoril, da je sprejel gostoljubnost, katero mu je ponudil. Ko je potnik poiskal majhno torbo iz svoje pr.ljage, ki jo je hotel zadeti na svojo ramo, mu je Rory to branil, rekoč, da mu mora na vsak način dovoliti, da mu jo bo ou nesel. »Vi imate svojo lastno prtljago, ki jo morate nositi,« je ugovarjal potnik. »Seveda jo imam, pa ne več kakor majhen sveženj, lahek kakor pero.« »in vaša ražnja Rory?« »Za Boga. skoraj bi ju bil pozabil!« je vzkliknil Rory. »No, pa tudi ražnja nisla težka, zato čisto lahko neseni vse skupaj.« »Sb j e za trenutek,« je dejal potnik, čigar vljudnost je bila lako velika, da dame. prestrašene, kakor je bila, ni mogel pusliti brez zaščite. Stopil je v kočijo, v katero je šla že prej. da bi je rosa, ki je vedno močneje začela padati, ne zmočila, in ji ponudil svojo usbižnost. »Zelo hvaležna sem vam, da se tako ljubeznivo zavzemate zame. a tu jp moj soprog.« »Hvala,« se je oglasil majhen mož, ves beden na pogled, ki do zdaj še ni črhnil besede. »Jaz sem soprog te dame.« Ni si upal reči: To je moja žena. Mladi gospod se je poklonil in zapustil popotnike v kočiji ob cesti in jo s svojim vodnikom čvrsto mahnil proili vasi Rorija O'More. »Mislim, da bodo ti ljudje čakali na pomoč še precej časa,« je izpregovoril popotnik. »Tudi jaz mislim, da bodo čakali dolgo,« je potrdil Rory, »in ni mi žal za nikogar.« »Ali se vam ne smili nesrečna žena?« »Seve,« je vzkliknil Rory. »Prismoda je tako kričala, kakor bi ji vrat rezali; in če bi ji ga, bi ne bilo škoda za vse tiste neumnosti, ki jih je izblebetala! Vrat da ji bodo prerezali I Kakor da bi bili sami morilci in tolovaji v tej deželi! Pri moji veri, dežela bi bila mirna, ko bi nas pustili pri miru A to nas boli, da razglašajo za vsako malenkost preki sod, nas psujejo in zlorabljajo našo sveto vero.« »In ali je ljudstvo zelo zadovoljno s tem položajem?« »No, ne vem, zakaj naj bi bili zadovoljni! Ob- kako se je moje srce danes ogrelo, gospod, ko sle poveoai; tistemu grdemu Scrubbsu, kar mu je šlo. Prav je, dobil je. kar je iskal! Kar nič ni mogel! Oh, da ste mu zamašili usta, to je bilo zame. kakor da bi me z maslom mazal.« »Kdo pa je bil to,« je vprašal mladi popotnik. »Ni daleč od tu. Pravijo mu zbiralec.« »Zbiralec česa?« »Vsega, kar hočete. Pobira desetino za pastorja, najemnino za zastopnika davke in vse take reči in zato ga imenujejo kar zbiralec.« »Pa vendar ni Irec, kaj?« Za »Jugoslovansko tiskarno« v Liuhliani: Karel Cet. lzdaiateii: Ivan Какцуне Urednik: Frane Kremžar.