VESTNIK
SOKOLSKIM iUP C E L J S IN KRANJ
LETO VII.	CELJE, 20. MAJA 1937	ŠTEV. 5
VSEBINA
Špicar Jak.: Pomlad je spet!
Matija Sušnik, Jesenice: V novo življenje!
Miloš Prelog:
Vzgoja novih vaditeljev in mladinski vaditeljski zbor kot pripomoček k tej vzgoji Rössner Edvard: 30-letnica braslovškega Sokola
TEHNIČNI DEL
M. Prelog: Vadbene ure za deoo obojega spola S. Burja: Vadbena snov M. Prelog: Soči (Simon Gregorčič)
OBJAVE Iz župe Kranj
Glavna skupščina Sokolske župe Kranj Iz župe Celje
Iz župne uprave
Iz župnega TO	,
Iz Sokolstva
NAROČNINA ZA 10 ŠTEVILK V LETU DIN 20-IZHAJA	MESEČNO
Urejuje in Izdaja za Sokolsko župo Celje Franjo Čepin Za Zvezno tiskarno v Celju Milan četina
Ustanovljena leta 1881	Lastna hiša Narodni dom
Celjska posojilnita d. d. v Celju, Celje
Glavnica in rezerve nad Din 16,500.000’—
Podružnici: Maribor, Šoštanj
NA DROBNO! Pooblaščena knjigarna NA VELIKO!
Franc Leskovšek, Celje, Glavni trg 16
Trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami, umetninami in muzikalijami — Prodaja monopolnih zvezkov in tiskovin
Pošt. hran. rač. Ljubljana 16.143
Poravnajte naročnino!
SAVINJSKA POSOJILNICA V ŽALCU
REGISTROVANA ZADRUGA Z NEOMEJENO ZAVEZO
Ustanovljena leta 1881
nudi popolno varnost za vloge na hranilne knjižice in v tekočem računu ter jih obrestuje najugodneje - Hmeljarji! Nalagajte denar pri domačem zarodu!
Račun poštne hranilnice št. 10.994	Brzojavi: „Posojilnica4*	Telefon št. 2.
—--------------- BLAGAJNIŠKE UBE ■■■------- - - ..----------■
Ob delavnikih od 8. do 12. in od 14. do 18. ure, ob nedeljah in praznikih od 9. do 11. ure
Fpnmn nmžnn ieue. za kresijo
kleparstvo, vodovodne inštalacije, strelovodne naprave
Se priporoča vsem bratom in bratskim edinicam v slučaju potrebe za c. naročila Prevzemam vsa v zgoraj navedene stroke spadajoča dela in popravila — Cene zmerne — Postrežba točna in solidna
VESTNIK
SOKOLSKIH ŽUP CELJE IN KRANJ
LETO VII.	ŠTEV. 6
CELJE, 20. MAJA 1937
špicar Jak.:
POMLAD JE SPET!
Najlepši čas je sedaj. Narava nas vabi in kliče k sebi, da nas vnovič prepriča o večni moči, ki presnavlja in obnavlja. Mraz, viharji, zima in led morajo s poti, ko dobi moč gorkota in luč in vse vzcvete, najskromnejše rožice nekje v zatišju in najmogočnejši orjaki med drevesi. Ljubeči ptički so se poiskali, skrbno znosili gnezdeca in s toplo ljubeznijo bodo skrbeli za svoj zarod.
In ti, človek, ali pojdeš hladen mimo teh krasot in mimo te ljubezni? Ali se ne boš s spoštovanjem obrnil k soncu, k luči in z občudovanjem gledal v to gigantsko silo in v ta vzorni red, ki goni in premika vse na zemlji, okrog nje in daleč tam v nepoznanem svetovju večnega stvarstva?
Da, obrnil se boš v višave in zaznal, da si tudi ti del vsega tega, ki se presnavlja in obnavlja. Prišel boš do prepričanja, da si ravnotako bližen mogočnemu večstoletnemu hrastu v gori, kakor najmanjšemu bitju v mehki travi.
Bratje smo od nekdaj in bomo do konca. In priti mora čas, ko bo svet to spoznal, mi ga ne bomo doživeli, ali naša dolžnost je, da že sedaj po tem uravnamo' svoje življenje.
Toda ni ogabnejšega izdajalca od njega, ki izdaja svojega brata. Ni podlejšega ovaduha, kakor je oni, ki v škodoželjnem namenu sramoti in blati svojega najbližnjega. Ni večje nizkotnosti, kakor je preganjanje onih, ki so brez krivde, še bolj pa onih, ki nesebično delajo za rod in dom.
Kako hitro se zruši moč in slava posameznika in takrat izgine s pozornice, ali na njej ostane oni del njegovega lika, ki priča o njegovih podlostih še poznim rodovom! Efijalt še sedaj ni pozabljen, Judeževa podoba še živi po širnem svetu in marsikateri rimski vladar se ima zahvaliti preganjanju onih, ki so hoteli pravico za reveža, da je ostalo živo njegovo ime. Tudi današnjim nekaternikom privoščimo tako hero-stratsko slavo in jim kličemo: Le po nas, to nam koristi, to nas bodri, mladini pa kaže pot, po kateri naj hodi!
Pomlad je spet! Tudi v nas Sokolih vstaja nova sila, sproščena in očiščena, ker je vihar odnesel plevel in smrad. Zrak je svež in čist, misli so jasne in volja jeklena!
Pomlad je spet!
TU atija Sušnik, Jesenice:
V NOVO ŽIVLJENJE!
Ce trezno premotrimo delo in sokolske uspehe tekom zadnjih sedmih let, potem moramo ugotoviti, da uspehi naše organizacije še daleč niso taki, kakršni bi po številu pripadnikov in po vlogi, ki nam je bila poverjena, morali biti.
Ni treba, da vtikamo glavo v pesek pred dejstvom, ki je na dlani. Ni treba, da si delamo kake iluzije in tudi ni treba, da se sklicujemo na gospodarsko krizo v državi, ali, da iščemo vzroke našega zastoja izven sokolske organizacije.
Priznajmo si, da v naših organizacijah ni vse tako, kot bi moralo biti in da nismo dosegli vseh tistih smotrov, ki smo si jih nadeli 1. 1929., ko je bila Sokolu s posebnim zakonom poverjena telesna vzgoja našega naroda.
Kljub velikim naporom idealnih in požrtvovalnih sokolskih voditeljev, si naša organizacija ni znala ali mogla pridobiti tak vpliv na naše narodno in državno življenje, ki ji po njenem velikem poslanstvu, veličini in moči gre.
Da temu nerazveseljivemu pojavu pridemo v okom in da se ojači notranja moč sokolske organizacije, je treba storiti pr-av vse, da se okrepi sokolska miselnost, ki naj izžareva in prehaja med najširše plasti našega naroda in da se temu primerno poveča vpliv sokolske organizacije tudi v njeni zunanji vlogi, v našem državnem in narodnem življenju.
Da to dosežemo, moramo še močneje strniti naše sokolske vrste in poglobiti sokolsko miselnost med našim članstvom. Vzporedno s poglobitvijo organizatornega in prosvetnega dela pa moramo dajati povdarek zunanji veljavi in polagati vso važnost na konkretne vidne in učinkovite okol-nosti, ki imponirajo množicam; to je zunanji blesk, ki naj izpričuje našo veliko notranjo silo tudi na zunaj.
Priznajmo si, da v očeh preprostega naroda nismo več junaki. Mi danes ne imponiramo nikomur, ker se skoraj vse naše velike sile izživljajo v notranjem delu, preveliki birokraciji in medsebojnih sporih. Mi ne bomo v naše vrste pritegnili svežih sil, če bomo desetletja vedno pogrevali eno in isto, mi ne bomo navdušili ljudskih množic s slabo priprav-
Ijenimi javnimi nastopi, mi jim ne imponiramo s svojimi pohodi, če ne znamo korakati in če naše kratke in razredčene vrste ne predstavljajo tega, kar ljudstvu imponira.
Nam manjka voditeljev, katerih govori bi vžigali množice, nam manjka poleg drugih vrlin tudi zunanjega bleska, ki je v sosednjih državah razgibal večje množice naroda, kot pa miselnost pokreta samega. Osnovne edinice velikih vsenarodnih organizacij so tam le regulativ vsega kipečega ljudskega gibanja, katerega vzmet sta ideološka osnova pokreta in njen zunanji blesk.
Z zgornjimi vrsticami sem skušal spraviti v sklad obe činjenici, ki prihajata tu v poštev; to je sokolska miselnost in njen refleks na zunaj v javnem življenju. Obe se medsebojno podpirata, izpopolnjujeta in tvorita eno konkretno obliko in celoto1.
Žal pa smo drugo činjenico, to je propagandno stran našega gibanja, močno zanemarjali. Koliko dela se je med časom izvršilo za sokolskimi zidovi, ki pa ni prišlo vidno do izraza ne pri poedincih, ki so se pri tem udejstvovali, še manj pa pri onih, ki so naše delo z neprijaznimi pogledi motrili od strani.
Število sokolskih pripadnikov se je v teh letih popeto-rilo, ni pa sorazmerno raslo število delujočih, predvsem pa onih, ki naj bi jim bila poverjena telesna in duševna vzgoja sokolske mladine. Nasprotno, čim več nas je bilo vpisanih, tem manj nas je bilo v sokolskih domovih, še manj pa pri sprevodih in manifestacijah. Vsi, ki jih je prignal v naše redove predvsem lasten dobrobit, so se branili nabaviti slavnostne in telovadne kroje in se pri tem sklicevali na gospodarsko krizo v državi, ki pa je bila manjša kot v državah, v katerih se je baš v tem času ta ali oni nacionalni pokret na zunaj najmočneje uveljavljal.
Kaj nam je storiti, da se delo v edinicah poživi in da Sokolstvo pridobi vpliv na polju javnega življenja v državi?
Predvsem moramo opustiti izhojena pota in iti s pridobljenimi izkustvi v novo in lepše življenje. Najprvo bo treba sokolsko njivo očistiti plevela, ki duši rast zdravega in klenega zrna. Treba bo posvetiti vso pažnjo vzgoji mladine in še večjo sprejemanju novega članstva. Strogo se morajo izvajati določbe o obvezni telovadbi do izpolnjenega 26. leta. Le službeni in zdravstveni oziri posameznika lahko opravičujejo ob teh prostovoljno prevzetih dolžnosti, ki so v korist samo tistim, ki jih točno in z veseljem izvršujejo.
Vsak član, ki ima dohodek, mora imeti slavnostni kroj, ravno tako kakor vojak enotno obleko. Pri vstopu v društvo
se bo moral zavezati, da si bo tekom leta nabavil slavnostni kroj in bo tudi z njim javno nastopal.
Mladini naj se na vseh področjih telesne vzgoje, zlasti pa pri tekmah in nastopih, da možnost, da zadosti svojim ambicijam in da uveljavlja svoje posebne sile in sposobnosti. Zato naj s© pri Sokolu tudi pospešujejo smučarstvo, alpinizem, plavanje, lahka atletika, razne vrste teki, posebno teki čez ovire, izmenski teki in teki čez polje in gozd.
Zelo umestna bi bila uredba medkrajevnih tekem na orodju in v lahki atletiki. Na primer: tekma med Sokoli iz Kranja in Jesenic, med sokolsko župo Celje in Kranj, med Mariborom in Ljubljano, med Ljubljano in Zagrebom itd.
Zelo bi poživili župne izlete nastopi vzornih vrst iz sosednih žup. Osvežujoče bi učinkovali nastopi zastavnih in mišičastih prvakov, ki bi na, orodju, v skupinah in posameznih panogah lahke atletike izvajali tudi prvine iz sodobne telesne vzgoje. Nastopi izbranih telovadcev iz društev Gor. sok. župe v Gorici in na opčinah pri Trstu so- nam še danes v svežem in prijetnem spominu.
Število društvenih javnih nastopov moramo omejiti čim bolj, ker so največkrat le krinka zabavnih prireditev. Če pa se nastopi vrše, pa morajo ustrezati vsem predpisom, ki jih stavijo župna vodstva v pogledu števila in pripravljenosti nastopajočih.
Napovedati moramo borbo birokratizmu, v katerem se po nepotrebnem izživljajo naše najboljše moči in sile. Manj prepirov, zato pa več iskrenih in bratskih besed in dejanj. Sokolstvo naj dela z vsemi močmi, da si pridobi vpliv na vodstvo države in da si pribori vodilno vlogo- v svojih mestih, trgih in vaseh.
Strnimo se v mogočne in sklenjene sokolske redove in korakajmo rame ob ramenu v novo in lepše življenje!
Tilifoš 'Prefog:
VZGOJA NOVIH VADITELJEV IN MLADINSKI VADITELJSKI ZBOR KOT PRIPOMOČEK V TEJ VZGOJI
Ko tako razmišljamo in razpravljamo o vaditeljskih vprašanjih, se nam pojavljajo vedno nove misli, kako bi še bilo odpomoči nedostatkom, ki slabijo naše delo radi premalega števila vaditeljev, ali pa radi površne tehnične in splošne sokolske vzgoje naših vaditeljev. Govorili bi lahko o močnih
vaditeljskih osebnostih, ki imajo na vzgojo vaditelja novinca močan vpliv, o iridividuelni vzgoji, kakšen vzgojni vpliv ima na mladega gojenca splošna skupnost in delavnost vsega aktivnega članstva v dotičnem društvu in še o mnogem drugem. Opozoriti Vas pa hočem le še na m 1 a d i n s k e v a d i t e 1 j s k e zbore, ki so v večjih društvih po mojem mnenju najplodo-nosnejše vzgojno sredstvo za pridobivanje novih in povrhu dobrih vaditeljev. •
Mladinski vaditeljski zbor je in naj vedno bo le pomožni organ društvenega vaditeljskega zbora in kakor ime samo pove, nima ničesar skupnega z društvenim mladinskim odsekom, ki ga predvideva organizacija SKJ in je istotako pomožni organ društvenega vaditeljskega zbora. O organizaciji enega in drugega tu ne bo besede, ker to ne spada neposredno k stvari, omenjamo le, da je mladinski vaditeljski zbor sestavljen iz naraščajnikov - vaditeljev, ali bodočih vaditeljev, dočim je mladinski odsek društvenega vaditeljskega zbora sestavljen iz vaditeljev - članov vaditeljskega zbora, v katerem je lahko zastopan tudi kak naraščajnik. Mladinski odsek ima po svojem namenu služiti splošni vzgoji vse telovadeče mladine, usmerjati delovanje pri tej mladini, skrbeti za čim popolnejšo izrabo vseh vzgojnih momentov, da se bo ta mladina pritegnila ne samo telovadno, temveč tudi s srcem v Sokolstvo. Namen mu je tedaj obče - vzgojni, da s svojim strokovnejšim namenom razbremenjuje društveni vaditeljski zbor.
Drugačen je namen z VZN (Vaditeljski zbor naraščaja). Naslov nam pove, da mora služiti samo pridobivanju in vzgajanju novih vaditeljev in s tem, kar je pač v zvezi z Voditeljstvom, usposabljati mlade brate naraščajnike za vodstvo funkcij v društvu in v raznih sokolskih instancah; razumljivo pa je, da mora tudi idejna vzgoja vzporedno korakati s tehnično. Mladinski vaditeljski zbori naraščaja se priporočajo predvsem v društvih, kjer imajo stalno naraščaj, vendar bodo nekateri momenti take samovzgoje uporabljivi tudi za društva, kjer imajo iz mladine včlanjene le posameznike, ki pa 0h;x'"'~~
V tem letu proslavlja sokolsko društvo Braslovče častni jubilej svojega obstoja in to 30-letnico. Kot večina društev, se je tudi braslovški Sokol moral boriti z nasprotniki in premagovati številne ovire.
Ttössner Edvard:
telovadijo pri članih.
30 - LETNICA BRASLOVŠKEGA SOKOLA
S pripravami za ustanovitev je pričel na prvem obsežnem sestanku, ki je imel že obliko ustanovnega občnega zbora, 23. oktobra 1906, a ustanovljen je bil 23. septembra 1906 kot odsek žalskega Sokola za elane braslovške in polzelske občine. Dne 8. marca 190'7. se je vršila prva odborova seja in s tem je bil postavljen temelj delu in tu je pričetek Sokola v Braslovčah. Toda prezreti ne smemo, da je imel trg Braslovče že leta 1899. toliko članov, da so postale .Braslovče odsek mozirskega Sokola. Vse do leta 1904. so se hodili naši člani krepčat v telesnem in moralnem oziru v Mozirje. Ker pa je bila pot v Mozirje le premučna, mozirski Sokol pa ni imel na razpolago vaditeljev, ki bi bili vežbali članstvo v Braslovčah, je braslov-šk sokolski odsek prešel k Sokolu v Žalec kot njegov odsek. Članstvo je hodilo k vežbam v Žalec dvakrat tedensko. Večkrat pa je prišel kak vaditelj v Braslovče. Imena teh vaditeljev so: Smertnik Jože, Piki Franc, Kukec Vilko, Perger Ivan in Virant Ivan. Ker pa je bilo vse to mučno in so bratje mnogo žrtvovali, so osamosvojitev v letu 1907. vsi z navdušenjem pozdravili. V prvih dneh je bilo delo še neovirano, ker takrat še ni bilo strankarstva ter je sodelovala tudi domača duhovščina- Na ustanovnem občnem zboru je predlagal odbor takratni kaplan Vogrinc, sedanji župnik pri sv. Frančišku v zgornji Sav. dolini. Prvi odbor s predsednikom br. Plaskanom Antonom, tajnikom br. Salabo Rudolfom in blagajnikom br Vrankovičem Francem se je z vnemo posvetil delu. Delo je trajalo vzorno nekoliko let, ko pa so se izselili nekateri vodilni člani in se pričeli množiti nasprotniki, je opešal.
V letih 1912., 1913. in 1914., ko se je popolnoma osamosvojil kot samostojno društvo, se je braslovški Sokol izredno udejstvoval tako v telovadbi, kakor v prosvetnem delu. Tik pred vojno je imel že lepo število izvežbanih članov, s katerimi je uspešno nastopal pri raznih prireditvah. V tem času se je tudi rodila misel na gradnjo lastnega doma in se je v to svrho pričel pobirati fond. Po 19 letih se je sen uresničil ter je braslovški Sokol otvoril svojo lastno hišo v letu 1933.
Vojna je ustavila vse sokolsko delo. Telovadci so morali na bojišča. Kolikor je vodilnejših ostalo doma, jih je pa orož-ništvo preganjalo. Zlasti sta se videli nevarni avstrijskim oblastem sokolski rodbini Omladiča Josipa iz Polč in takratnega polzelkega trgovca Cizlja Josipa. Velik del braslovških Sokolov-vojakov je bil označen kot politično nezanesljiv, zato so jih v vojni pošiljali na najnevarnejša mesta in tako je postal žrtev avstrijske sovražnosti Cizelj Dominik, sin trgovca Cizlja Josipa, ki je bil istočasno z Omladičem Filipom zaprt v Gradcu.
Ko je prišel prevrat, je Sokol že prve dni zopet oživel.
Prvi izredni občni zbor so organizirali novembra 1918. Malo še je ostalo zborovalcev, saj so morali številni člani darovati svoje življenje za tujca, nekaj pa jih je bilo še v ujetništvu in nekaj jih je še branilo naš Korotan. Na zboru so komaj mogli sestaviti odbor. Ko sta padla na Koroškem junaka Malgaj Fran in član braslovškega Sokola visokošolec brat Puncer Srečko in je že grozila zasedba Savinjske doline po Avstrijcih, se je zbrala v maju 1919 peščica braslovških Sokolov in odšla z drugimi branit domovino.
Šele po končanih koroških bojih je zopet začel braslovški Sokol z rednim delom. Prvi povojni starosta je bil br. Cizelj Josip. Ko so Polzelani ustanovili svoj odsek, oziroma kmalu nato svoje društvo, je stopil na Cizljevo mesto kot starosta nadučitelj v pokoju br. Maršič Karel. Njemu so sledili kot staroste gostilničar br. Rössner Viktor, živinozdravnik br. Kul-terer Filip, sedanji posestnik br. Omladič Josip ml., šol. upravitelj br. Lušin Lojze in sedaj Omladič Josip ml. Vaditelji odnosno načelniki so bili v teku 30-letnega društvenega obstoja bratje Hvalenc Joško, Salaba Rudolf, Štrozer Konrad, Farčnik Tone, Repič Josip, Ratej Leo, Perger Ivan, Ludvik Mirko, Lušin Lojze, Ivan Korošec, Omladič Tone in sedaj Toplak Juro, ki vrši istočasno funkcijo okrožnega načelnika za šoštanjsko okrožje. Načelnice so bile sestre: Maršič Olga, Omladič Francka in sedaj Malinger Kati, ki je okrožna načelnica, namestnica pa dolga leta navedenim načelnicam s. Pretner Ema. Blagajno je imel več let br. Josip Omladič ml., a sedaj jo vodi agilna s. Počaj Nežka. Društvo ima prav delavno četo v Orli vasi, ki je bila ustanovljena leta 1931.
Baš za 25-letnico si je kupil Sokol ob potoku Trebniku lep prostor za sokolski dom in letno telovadišče. Doslej je ves čas svojega obstoja imelo društvo svoje prostore brezplačno na »Legantu«, starodavnem lovskem gradiču celjskih grofov, lasti pokojnega društvenega člana in mecena trgovca br. Pauerja Josipa, kateremu gre za to njegovo velikodušnost najprisrč-nejša zahvala.
Mejnik novega dela v braslovškem Sokolu pomenja leto 1933., ko je otvoril prvi Sokolski dom v Savinjski dolini. Odr * kritosrčna zahvala gre agilnemu odboru, ki mu je načeloval starosta br. Lušin Lojze in podstarosta br. Maršič Rihard, da se je v tako slabih časih lotil dela in ga s popolnim uspehom tudi dovršil. S to gradnjo je zaposlil za vso poletno in jesensko dobo brezposelne domačine in jih s tem vsaj začasno rešil brezdelja. Zahvala vsem članom in nečlanom, ki so to plemenito stvar z delom ali v daru podprli, da se je uresničil Sokolu 19-1 etni san!
Seveda ne smemo pozabiti največjega mecena, braslovške
hranilnice in posojilnice, kateri je stal na čelu danes že pokojni br. Josip Pauer, ki je s svojim zneskom 100.000 Din sploh omogočila graditev Sokolskega doma. Tudi ob tridesetletnici ni pozabila na Sokola. Hvala ji za njen dar! Upamo, da nam bo ostala še nadalje naklonjena, saj ji načeluje pod-starosta br. Rössner Viktor. Ob 30-letnici kličemo največji mecenki najiskrenejšo bratsko zahvalo in krepak sokolski «Zdravo!«
30-letnico bo društvo proslavilo v dneh 5. in 6. junija in to: v soboto ob 20. uri bo slavnostni izredni občni zbor, otvoritev društvene razstave, vpis odbora in članstva v društveno zlato knjigo. 6. junija: Ob 7. uri tekme dece šoštanjskega okrožja, ob 9. poklonitev bratom in sestram, ki počivajo na tukajšnjem pokopališču. Popoldne ob K15. uri povorka po trgu, nato telovadni nastop.
Strnimo vrste ob tem jubileju in pokažimo, da Sokol bdi in nadaljuje svojo pot neustrašeno dalje. Zdravo!
TEHNIČNI DEL
'Ul. 'Prefog
VADBENE URE ZA DECO OBOJEGA SPOLA
49. u r a
Osnova:
Razgiban j e s tekanjem v parih; kdo bo ostal brez para, kdo bo zadnji našel par?
Ravnotežne vaje na tleh in na valjastih predmetih ročkih.
Kolebanje v visu na drogu doskočnem; podme t i čez vrvico.
Skoki letno skozi obroče in prevali na tleh. Skok v višino z zaletom z dotikom.
Na tretjega.
R a z g i b a n j e s tekanjem v parih; kdo bo ostal brez para, kdo bo zadnji našel par?
1.	Trkom! Na pisk se sprimejo v pare (poljubno). Oni, ki je ostal brez para, mora odslužiti neko kazen, kakor prenesti sotelovadca do določenega mesta, splezati na lestve itd. Število telovadcev je liho! — To se večkrat ponavlja!
2.	Po nekajkratnem izvajanju se oni, ki je ostal brez para izloči. Tako je ostalo sodo število telovadcev.
3.	U vi’stu zbor! Na parove razbrojs! U redove na desno! Voljno in trkom! Na pisk se morajo določeni pari najti čim preje. Par, ki zadnji pride skupaj, je izločen od nadaljne igre ali pa mora odslužiti določeno kazen.
4.	U redove zbor! (V istem redu kot prej.) U dvojne redove stroj se! Dobro si je treba zapomniti, kateri dvojici tvar-jata četverored. Voljno in trkom! Na pisk se poiščejo dvojice iz skupnih četveroredov. Dvojice iz četveroredov, ki so zadnje, morajo izvršiti kako kazen, ki jo določijo tovariši iz četvorice, ki je bila prva.
Ravnotežne vaje na tleh in na valjastih predmetih — r o č k i h
A)	1. Vzpon na levi — prednožiti z desno (dvigniti desno) —
z lehtmi poljubno kriljenje. Kdo vzdrži dalje časa?
2.	Isto v vzponu na desni!
3.	Vzpon na levi — dvigniti desno (poljubno — samo, da se ne dotika tal) — s pomočjo kriljenja z, lehtmi vrtenje v levo (brez poskokov).
4.	Isto v nasprotno smer.
5.	Vzpon na levi — odnožiti z desno (visoko ) — hitrejše kriljenje z lehtmi.
6.	= 5. obratno.
B)	1. Vzpon na levi — predklon in zanožiti z d. — vzročiti levo.
2.	— 1. v nasprotno stran.
3.	Isto s pobiranjem in odlaganjem predmetov, večkrat zaporedoma (ročke, palice itd.); predmeti leže pred telovadcem.
4.	= 3. a predmeti leže na straneh telovadca.
5.	= 3., a predmeti leže za telovadcem.
6.	Stopi na roček — s stopali polagoma ga valjaj, z lehtmi lovi ravnovesje, da ne stopiš na tla.
7.	Na velikih ročkih poskusijo te vaje dvojice.
K o1 e b a n j e v vis u n a drogu d o s k o č n e m; p o d m e t i čez vrvico na drogu dočelnem.
A) 1. Natekoma vis — kolebanje — seskok v zakolebu.
2.	Natekoma vis in predkoleb z raznoženjem in takoj sno-ženjem — z zakolebom seskok. (Pazi, da izvajajo seskok v mrtvi točki!)
3.	Natekoma vis in predkoleb — zakoleb z raznoženjem in takojšnjim sneženjem — predkoleb — z zakolebom seskok s polobratom v desno.
4.	= 3. z raznoženjem v predkolebu in zakolebu.
5.	Natekoma vis — kolebanje s striženjem z nogama — seskok z zakolebom s polobratom v levo.
B; Na dočelnem drogu, primerno samo za starejšo deco. Pred drog postavimo stojala z vrvico v zmerni višini. Prve vaje se vadijo, da se deca iz viša stojno z zmernim počepom odrine z. nogami, lahko pritegne k drogu in napravi podmetno preskok čez vrvico. Vaditelj naj začetkoma pomaga pri prehodu čez vrvico, dokler telovadci ne dobe nekaj spretnosti in občuta. Vrvico polagoma zvišuj!
Skoki letno skozi obroče in prevali naprej na blazinah.
Takozvane medvedke, kakor skoke letno in prevale kratko nazivamo, mora deca veliko vaditi, ker so to za deco zelo primerne in priljubljene vaje. Že izurjeni deci damo obroče, skozi katere naj vadi medvedko. Obroči naj bodo začetkoma večji, za spretnejše pa že manjšega obsega. Obroč drži sotelovadec prav narahlo, da ga skakalec potegne s sabo, če se morda v obroč zadene. Za spretnejše držimo obroče vedno više. — Vadi tudi v dvojicah in eventuelno v trojicah, da se deca navaja na skladno izvajanje!
Skok v višino z naletom z dotikom.
A)	1. Ponovi najprej skok v višino z dotikom z mesta, kakor
je opisano v 34. uri!
2.	Vadi poljuben nalet, odriv poljubno — namen je dotik zvonca!
3.	Vadi odriv desnonožno!
4.	Vadi odriv levonožno!
5.	Poskusi odriv snožno!
B)	Vadi vaje kot v skupini A! Nato dodaj!
1.	Dotik zvonca s prsti obeh rok.
2.	Odriv snožno in dotik zvonca s hkratu izvedenim 1/i obratom.
3.	Odriv snožno in dotik zvonca s hkratu izvedenim dvojnim obratom (v poljubno smer). Zvonec mora biti pri tej težki vaji precej nižje!
4.	Enako vadi razne načine skokov in skušaj izvesti dotik zvonca z glavo!
Na t r e t j e g a.
Podroben opis glej v 17. uri!
A)	Ta oddelek vadi običajno, lažjo igro, opisano v Ž. V. št. III., str. 112! Posebno pazi na podrobnosti, ki so opisane v 17. uri!
B)	Vadijo težji del, kot je opisano v 17. uri za skupino B). Igra naj bo čim živahnejša, zato one, ki potek igre ovirajo, ukori!
S.	'Burja
VADBENA SNOV
16. u r a
Bradlja d o č e 1 n o. Osnova: vzpiranje v zakolebu, predkolebu
1.	Naskokoma sklek — kolebanje v skleku — z zakolebom vzpora — prednožka v 1.
2.	Naskokoma sklek — kolebanje v skleku — s predkolebom vzpona — zanožka v d.
3.	S predskokom predkoleb v opori na lehteh — kolebanje v opori na lehteh (zakoleb nad lestvinami) — z zakolebom sklek — v drugem zakolebu vzpora v sed raznožno pred rokama — preprijem naprej na konec lestvin v vzporo ležno za rokama raznožno — z odrivom nog preval naprej sklonjeno v stojo na tleh.
4.	Vadi z zakolebom vzporo v skleku.
17, u r a
Bradlja doprsno. Osnova: preval naprej sklonjeno, nazaj.
1.	Naskokoma predkoleb v vzpori — z zakolebom opora na ramenih sklonjeno raznožno — preval naprej v sed raznožno — presed z d. v sed snožno na 1. lestvino zunaj — 'A obrata v 1. s preprijemom d. na 1. lestvino, nadprijem v sed snožno — preval nazaj v stojo na tleh.
(Preval ti uspe tedaj, če se istočasno vležeš na Jestvini in dvigneš nogi. Vaditelj, streži tako, da primes vadca za nadlehti; od početka je najboljše, da dva strežeta!)
2.	Ponovi 1. vajo!
Na koncu bradlje:
3.	Raznožka naprej.
4.	Preval naprej sklonjeno v stojo na tleh.
5.	Ponavljaj raznoško, preval naprej ozir. prevrat sklecno.
Brefog TTlifoš:
SOČI (SIMON GREGORČIČ)
To telovadno sVladbo na deklamacijo Simon Gregorčičeve pesmi »Soči« so izvajali naraščajniki Celjskega Sokola na društveni akademiji v Mestnem gledališču in je skladba dobro prestala preizkušnjo.
Uvodoma omenjam, da zahteva skladba nekaj več vaj ko telovadne skladbe na glasbo, telovadci morajo imeti smisel za ritem, deklamator pa se mora tu in tam prilagoditi glede nagla-
šanja in hitrosti izvajanju vaj, vendar ga to ne sme zapeljati v monotonost
Vaje, ki se izvajajo v deveterici, naj izvajajo že spretnejši, prostih vaj vajeni telovadci, slične mehkobe, približne velikosti, ali pa vsaj uvrščeni po velikosti od spredaj nazaj. Oblečeni so v kratke modre hlačke, enakih širokih krojev.
Vaje naj se vadijo čimpreje na deklamiranje, radi lažjega priučenja pa je treba tudi vaditi na štetje, kolikor se to da. Radi posebnosti in smiselnosti so vaje razdeljene na tri oddelke in ti zopet na pododdelke. Za vaje se potrebuje nekaj večji prostor, izvajajo se v prostem razstopu. Trojica na desnem krilu je št.-I, srednja št. II., trojica na levem krilu pa št. III. Vaje, opisane za vrsto št. I., izvaja vrsta št. III. obratno.
V V V
v v v v v v
I. II. III.
Temeljna postava: Stoja spetno — odročiti gor, dlani not,, pogled gor.
A)
I. del
I. e-	Krasna	Vzpon — zasuk dlani ven (gib se izvede povdarjeno na zlog »sna«) in sp. (spojeno)
na	si bistra	poskok na levi, prednožno skrčiti z desno (stegno vodoravno, golen navpično) — odročiti in sp. V2 podlehtnega kroga navzdol, dl. dol in sp.
dve	hči	poskok na desni, prednožno skrčiti z levo — dovršitev podlehtnega kroga, dl. gor in sp.
in	planin,	poskok na levi — odročno upogniti, pod-lehti nad nadlehtmi, dl. dol in sp.
II. e-	brdka	predskok na desno — zanožiti z levo (zmerno) — suniti gor ven, dl. not, pogled gor in sp. zasuk dlani ven (takoj po sunku) in sp.
na	v prirodni	s prisunom leve stoja spetno in sp. zib po-čepno — skozi odročenje in priročenje zaročiti, dl. gor in sp.
dve	si	vzkok uleknjeno — skozi predročenje vzro-čiti, dl. spredaj, pogled gor in sp.
in
lepoti,
doskok z zibom počepno — skozi predro-čenje in priročenje zaročiti (kolikor padejo lehti same od sebe), dl. gor in sp.
III. e-
na
dve
in
IV. e-na
dve
in
ko ti
prozornih
globo-
čin
stoja izstopno z levo nazaj — predročiti, dl. dol
prednožiti desno — zaročiti ven, dl. gor in sp. stoja izstopno z desno naprej — skozi pred-ročenje vzročiti, dlani spredaj in sp. zasukati dlani not (na zlog »bo«) in začeti sp. prihodnji gib
celi obrat v levo (na prstih obeh) v stojo prednožno z levo — odročiti (po obratu), dl. gor in sp.
nevihte
temne
srd
ne moti.
prenos teže na levo v stojo zanožno z desno
—	zasuk dlani dol in sp.
stoja izstopno z desno naprej z močnim povdarkom — vzpon (povzpneš se na prste po izvedeni stoji izstopno, da lepše izvedeš obrat, po katerem prideš v stojo raznožno z 1.)
—	skozi priročenje in predročenje vzročiti (tudi z močnim povdarkom), dl. not in sp.
celi obrat v levo (na prstih obeh) v stojo prednožno z levo — zasuk dlani ven in so. s prisunom leve stoja spetno — skozi od-ročenje priročiti.
OPOMBA: Ves del mora biti živahen, tvarjati mora spojeno celoto, vsi gibi so nekako spojeni. Poskoki in gibi lehti, zlasti krogi, se začetkoma težko izvajajo skupno, zato moraš veliko vaditi posamezne gibe nog, potem posamezne — razčlenjene gibe lehti, in ko to telovadci obvladajo, začneš polagoma družiti. Recitator začetkoma podčrtane zloge povdarja, potem pa preide polagoma v normalno recitiranje oziroma deklamiranje.	(Dalje)
O________B________|________A_______V_________E
IZ ŽUPE KRANJ
GLAVNA SKUPŠČINA SOKOL. ŽUPE KRANJ
V nedeljo, dne 2. maja t. L, se je vršila v Radovljici letošnja glavna skupščina z običajnim dnevnim redom. V župi včlanjene edinice so prejele že teden prej tiskano poročilo, ki je vsebovalo vse, kar je treba funkcijonarjem poročati na
glavni skupščini. Radi tega je čitanje teh poročil na skupščini sami odpadlo in delo precej olajšalo in tudi znatno skrajšalo. Da na skupščini ni bilo treba dolgih razgovorov o stavljenih predlogih, se je vršil prej sestanek društvenih in četnih delegatov, ki je vse obdelal in konkretiziral.
Udeležba je bila dobra, ali še vedno ne polnoštevilna, ker 10 društev in ena četa ni bilo zastopanih Savez SKJ je zastopal br. Švajger Verij, skupščino pa je vodil župni starešina br. Špicar Jaka. Kot zastopnik oblasti je posetil skupščino g. Valentinčič s sreskega načelstva v Radovljici. Skupščina je potekla v svečanem razpoloženju: Na Sokolskem domu je vihrala v pozdrav delegatom državna trobojnica, na odru pa je stal kip kralja Petra II., obdan z zelenjem. Moški zbor br. društva Radovljica je zapel »Sokolski pozdrav«, nakar je starešina otvoril s pozdravom vsem, posebno pa savez-nemu zastopniku, skupščino. Pred prehodom na dnevni red je predlagal, naj se odpošljejo brzojavke:
1)	Maršalat Dvora, Beograd. Gorenjsko Sokolstvo zbrano na svoji glavni skupščini v Radovljici pozdravlja svojega brata starešino Njegovo Veličanstvo kralja Petra II., mu želi zdravje in srečo in zagotavlja svojo vernost, vdanost in zvestobo Njemu in vsemu Kraljevskemu domu. Zdravo! Sokolska župa Kranj.
2)	Njegovemu Visočanstvu Knezu namestniku Pavlu, Brdo. S svoje glavne skupščine pošilja Vašemu Visočanstvu svojo zahvalo za priznanje sokolskemu delu in bratske pozdrave Sokolska župa Kranj.
3)	Brat Gangl, Ljubljana. Zbrani na župni glavni skupščini Ti pošiljamo bratske pozdrave z željo, da bi nas vodil veder, čil in zdrav še mnoga leta v delu za srečo naroda, kralja in države. Gorenjski Sokoli.
Po prehodu na dnevni red so bila poročila funkcijonar-jev soglasno sprejeta, kakor tudi predlog župne uprave, da se določi župni prispevek na Din 10.— od člana. Edinicam, ki plačajo prispevek do 31. VIII. t. 1., se prispevek zniža na Din 8.— od člana. Ker so poročila funkcijonarjev natisnjena in brošuro vsak lahko dobi pri svojem društvu ali župi, tu ne bomo navajali dotičnih podatkov.
Br. načelnik poroča, da sta zbor društvenih načelnikov in načelnic in ŽTO sklenila staviti glavni skupščini sledeči predlog: V letu 1937. naj se vrši župni zlet 11. julija na Jesenicah, župne tekme pa 22. avgusta v Kranju. V letu 1938. naj bo župni zlet v Radovljici, tekme pa v Kranju. Dneve določi in potrdi prihodnja glavna skupščina. Predlog je bil soglasno sprejet s pojasnilom, da idejna prireditev, kakor smo jo imeli pretekli dve leti, letos odpade, ker je projektirana za
župni zlet idejna scena »Domcmni zdravo!«, ki jo je napisal br. žpicar.
Na predlog zbora društvenih in četnih prosvetarjev in po sklepu izvršilnega odbora ter soglasni redakciji zbora društvenih delegatov se je sklenilo:
1; Za moško članstvo župnih edinic se uvaja načeloma dolžnost, da si nabavi slavnostni kroj v roku treh let od današnjega dne, oziroma od dneva definitivnega sprejema v članstvo.
2)	Izvzeti od dolžnosti nabave kroja so člani, ki jim njihov gospodarski položaj ne dopušča take nabave, nadalje člani, ki so dopolnili 60'. leto starosti ter končno člani s kako telesno hibo, pri kateri bi nošnja slavnostnega kroja ne bila primerna.
3)	Župne edinice so dolžne, da ta sklep izvedejo. Utemeljenost izjem presojajo društvene uprave. Proti članom, ki svoje obveznosti ne bi izpolnili, naj uvedejo društvene uprave disciplinsko postopanje. Nepokorščina naj se kaznuje z izključitvijo.
Na predlog br. dr. Obersnela je bila sprejeta sledeča pred-stavka:
Glavna skupščina sokolske župe Kranj naproša upravo Saveza SKJ, da sklene čimprej primeren sporazum z ustanovami, ki zastopajo tuzemske in inozemske avtorje, v cilju, da dramatične in glasbene prireditve sokolskih edinic ne bodo ovirane po vsakokratnih pogajanjih in da bodo obremenitve sokolskih predstav in drugih prireditev iz naslova avtorskih tantjem omejene na znosno mero.
Na predlog brata Cvara se sklene:
Glavna skupščina predlaga župni upravi, naj skuša doseči, da se glasilo sokolskih žup Ljubljana, Novo mesto in Maribor združi z Vestnikom sokolskih žup Celje in Kranj, tako da bi imeli za dravsko banovino enotno revijo.
Sprejet je bil sledeči predlog br. St. Završnika:
Dosedanje tehnično sodelovanje edinic v obstoječih skupinah naj se razširi na vse sokolsko delo, ne da bi se s tem uvajala nova upravna instanca. Ureditev razširjenja delokroga naj izvrši br. župna uprava na prvi seji na podlagi izkustev v drugih bratskih sokolskih župah.
Soglasno se je sklenilo predlagati Savezni upravi v imenovanje sledečo upravo za leto 1937: Starešina in prosvetar br. Špicar Jakob, Radovljica. Namestniki starešine br.: Dolenc Fr., star., Škofja Loka, dr. Obersnel Maks, Jesenice, Završnik Stanko, Kranj. Prvi tajnik br. Gvar Josip, drugi br. ing. Gros Ožbolt, oba iz Kranja. Načelnik br. Beznik Vinko, Kranj, pod-
načelniki br.: Horvat Ludovik, Radovljica, Buh Tone Jesenice in Benedik Franc, Stražišče. Načelnica s. Ažman Marija, Kranj, podnačelnice s.: Horvat Lojzka, Radovljica, Kušar Nadina, Kranj in Verdir Stana, Tržič. Predsednik mladinskega odseka br. Horvat Rudolf, Škofja Loka. Člani uprave br.: dr. Dolar Simon, dr. Petrič Karol, Koršič Lovro, ing. Mlakar Jaka, Miloševič Miloš, vsi iz Kranja, Olip Pavel, Lesce, Sušnik Matija, Jesenice, Golmajer Silvester, Ljubno, polkovnik Markulj Ivan, Škofja Loka, Mokorel Viktor, Žirovnica, Vidmar Jože, Tržič in Bai’berino Štefan, Javornik. Namestniki br.: Potušek Avgust in Nučič Albert, Kranj, Cink Franc, Javornik, Markelj Janko, Dražgoše, ing. Petrovčič Srečko, Jesenice, Oman Franc, Stražišče, Debeljak Vojteh, Škofja Loka, Serajnik Jože, Mojstrana, Kolman Dolfka, Radovljica in Rant Franc, Stražišče. Revizorji br.: Repič Drago in Prudič Anton, Kranj, Pohar Ivan, Jesenice, Pogačnik Ciril, Podnart in Globočnik Franc, Tržič. Namestniki br.: Lazar Lojze, Radovljica, Cof Bogomir, Kranj, Oman, Rateče. Častno* razsodišče br.:i Ing. Emmer Franc in Nečemar Ferd., Kranj, dr. Gruden Jože, Tržič, dr. Vovk Janko, Jesenice, dr. Penko Franc, Kranjska gora. Namestniki br.: dr. Rekar Ernest, Jesenice, Šorli Ivo, Gorenja vas, dr. Sfiligoj Jos., Tržič.
Po poročilih in sprejetih predlogih se je oglasil k besedi Savezni zastopnik, br. Verij Švajgar, ki je izvajal:
V prvi vrsti mi je prijetna dolžnost, da Vam prinašam bratske pozdrave vsega članstva, naraščaja in dece, združenega v SSKJ, kakor tudi pozdrave prvega namestnika starešine, br. Gangla.
Naše Sokolstvo stoji pred važno nalogo. Lanskoletna glavna skupščina Saveza je sklenila izvesti v prihodnjih petih letih takozvano Sokolsko Petrovo petletko. Ta SPP mora pokazati sadove izrednega, vzvišenega sokolskega dela. SPP ni mišljena tako, da bomo delali samo to, kar nam že sokolska misel nalaga, ampak tako, da podvojimo, potrojimo svoje delo in napnemo vse naše sile, da poleg našega rednega dela izvršimo še ono, kar smo si sami prostovoljno, po zrelem prev-darku naložili. Plod tega hočemo ob koncu SPP položiti uaše-mu mlademu starosti kralju Petru II. pred prestol ob njegovi polnoletnosti. Sklepi, ki ste jih napravili v tem pravcu, naj vam bodo cilj k začrtanim nalogam. Naši ustvaritelji so rekli, da je sokolska stvar ona, ki se obrača na vse sloje naroda in ki hoče v naprej izvesti telesno in nravno vzgojo vsega naroda v prid Slovanstva in človečanstva. To je naloga, ki se je ne morejo dotikati dnevni dogodki. V prvi vrsti pa zahteva izpolnjevanje sokolskih dolžnosti od nas samih cele ljudi. Mi moramo sami biti v prvi vrsti v naši notranjosti po-
polnoma prepričani, ne samo o pravilnem namenu sokolskega poslanstva, ampak tudi o tem, da bomo te cilje dosegli. Doba, v kateri živimo, je zelo težka in stavi ja na nas velike naloge. Ne samo, da moramo ohraniti to, kar smo si tekom tričetrt-stoletnega dela postavili, prevzeli smo nase nalogo, da vse to utrdimo in pomnožimo. Zato pojdimo na delo od moža do moža, od sestre do sestre, od omladinca do omladinca in vcepljajmo vsem v vsej njeni lepoti in vzvišenosti sokolsko misel v dno srca, naprezimo vse sile, da bo naš pokret uspešen! Zato vas v imenu Saveza še enkrat pozivam: Naprej, nazaj niti za korak! K delu! Zdravo!
Tem besedam je sledilo močno in veselo pritrjevanje, nakar je starešina vprašal, če želi še kdo besedo k slučajnostim. Ker se nihče ni oglasil, je zaključil br. starešina skupščino približno takole:
Pred vsem se vam zahvaljujem za udeležbo na današnji skupščini. Zagotavljam vam, da bomo po danes iznešenih nasvetih one edinice, ki se nam zde bolehne, skušali ozdraviti, ker ni naš namen, da bi edinice, ki žive v težkem položaju, v današnjem času brisali.
Že br. Verij Švajgar je omenil SPP. Ce pogledamo, kako delajo v tem pravcu edinice ostalih žup, kjer so prilike neugodnejše, moramo delati mi še z večjo vnemo. Bodimo vedno v pripravljenosti! Za vzgled omenjam obrambni dan, ki ga je pred kratkim izvršilo češko Sokolstvo. Posnemajmo jih v zavednosti in disciplini!
Prosim br. saveznega odposlanca, naj nese tudi naše bratske pozdrave bratskemu Savezu in tam pove, da je naša župa obmejna, da živimo tu med dvema sosedama, ki nas ovijata sicer v lepe papirje raznih paktov, toda mi želimo, da dokažeta svojo ljubezen do nas na onem našem življu, ki živi tam preko. Ta živelj potrebuje od nas moralne in kulturne opore vsaj v dobri besedi, ki naj mu daje zavest, da živi tu narod, ki ni pozabil na svoje onstran meja. To naj bratski Savez upošteva in vzame v račun, ko bo pretresaval naše delo.
Predno zaključim današnjo skupščino, mi je dolžnost, da se vam zahvalim za zaupanje, ki ste nam ga poverili, ko ste nas predlagali v župno upravo. Dolžnost mi je pa tudi, da sc v svojem in vašem imenu zahvalim onim, ki so delali do sedaj v upravi in ki jih v novi upravi ne bo. Vsi pa glejmo, da bo naša pot čista, jasna, da nas ne bo vrgla iz sedla nobena moč in nas bodo razna razočaranja bodrila le za pot naprej. Po ravni in mehki poti je lahko hoditi! Pokazati je treba vztrajnost tam, kjer se mečejo na pot zapreke in kjer človek doživlja iz najbližje okolice prevare, razočaranja in krivice. Naša pot je samo domovina, narod in kralj, in po tej poti
brez. koristi, brez slave hočemo stopati pogumno naprej. Najlepše plačilo za to bomo imeli v zavesti, da ni bilo za nas koristi in ni bilo slave za nas, ampak korist je imel narod in slavo domovina, ki je naša mati. Zdravo naš kralj Peter II.!
Zdravo!
Vsi so zapeli sokolsko himno »Hej Slovani«!
Blejska Dobrava. Leta 1930. se je na Blejski Dobravi ustanovilo Sokolsko društvo. Isto se spričo obstoječih težavnih razmer še dosti povoljno razvija. Na zemljišču poleg kolodvora, ki ga je dala društvu proti malenkostni odškodnini letno na razpolago Kranjska industrijska družba, si je zgradilo lično letno telovadišče, kjer vežba telovadeče članstvo. Tudi vse druge društvene prireditve se vrše na tem prostoru. Društvo si je nabavilo lastno knjižnico, ima lepo število knjig na razpolago in je škoda, da se članstvo teh bolj ne poslužuje. Krivo temu je pač največ to, ker se nahaja knjižnica z ozirom na pomanjkanje društvenih prostorov v privatnem stanovanju brata starešine. Društvo si je oskrbelo tudi najpotrebnejše telovadno orodje. Dne 13. junija, za slučaj slabega vremena pa dne 20. junija 1937, razvije društvo svoj društveni prapor, pod katerim se bo članstvo še z večjim elanom pognalo na delo za Sokolsko idejo. Čisti dobiček prireditve je namenjen za zgradbo lastnega doma in si dovoljujemo vse brate in sestre, kakor tudi vse Sokolstvu naklonjeno občinstvo najiskrenejše prositi, da naš pokret z darovanjem spominskih žebljičkov in z osebnim obiskom prireditve podpre. Zdravo!	Uprava.
IZ ŽUPE CELJE IZ ŽUPNE UPRAVE
Sokolsko društvo Dol pri Hrastniku je na svoji izredni seji soglasno sklenilo, da bo za Petrovo petletko: poglobilo sokolsko idejo med članstvom. Vaditeljski zbor bo začel s povečanim intenzivnim delom v telovadnici. Vsi društveni funkcionarji obdrže svoja mesta vso petletko ter se obvežejo redno prisostvovati odborovim sejam. Vsak član skuša dobiti vsaj enega novega člana. Za pohod na kraljevo slavje mora biti članstvo vkrojeno Sklene se takoj s pobiranjem mesečnih prostovoljnih doneskov, ki bodo služili izključno temu namenu. Z delom se je pričelo.
IZ ŽUPNEGA TO
Udeležba naše župe na raznih župnih ali pokrajinskih zletih izven župe je dovoljena članom samo v kroju.
Župne tekme članstva in naraščaja 13. junija v Celju. Pri
tekmovalnih vajah na konju se sprejme tudi druga vaja, ki se dela v nasprotno stran od prve m je dovoljena posameznikom izbera izmed prve ali druge vaje, t. j. v katero stran hoče delati.
Sodniški tečaj se bo vršil 30. maja v Celju. Pričetek ob 10. dopoldne in bo trajal ves dan. Isti dan so izbirne tekme članov višjega oddelka v Celju. Pričetek ob 8. uri.
Tečaj za streljanje je določen od 19. dp 22. avgusta v Celju. V ta tečaj se sprejmejo v prvi vrsti vodniki oddelkov.
Oblastne tekme v odbojki med župami: Celje, Kranj, Ljubljana in Maribor se bodo vršile v Celju začetkom meseca septembra. Teden dni pred temi je revija vseh odbojkarjev v Celju.
KOLEDAR
javnih prireditev v celjski župi za mesec maj in junij
23. maja: Celje, javni nastop z razvitjem dečjega prapora. Žalec, okrožni tajni pešizlet.
27. maja: Trbovlje, društvene tekme moških oddelkov.
30. maja: Župni tečaj za sodnike v Celju, izbirna tekma višjega oddelka članov v Celju.
6. junija: Braslovče, proslava 30-letnice obstoja društva, okrožne tekme dece. Javni nastopi: Rajhenburg, Zabukovca, Zagorje ob Savi. Okrožni nastopi: Šmarje pri Jelšah in Brežice, Huda jama.
13. junija: Župne tekme članstva in naraščaja v Celju.
20. junija: I skupina brežiškega okrožja, društveni nastop pri Sv. Križu pri Kostanjevici za društva: Brežice, Sv. Križ pri Kostanjevici, Cerklje, Krška vas; Laško, javni nastop in okrožne tekme dece, Trbovlje, okrožne tekme dece. Javni nastopi: Boštanj, Gornjigrad, Sv. Pavel pri Preb. Okrožni nastop:	Vojnik. Žalec:	Večerni propagandni
nastop.
27. junija: H. skupina brežiškega okrožja, nastop v Artičah za društva: Artiče, Brežice, Kapele, Sromlje in Pisce.
Okrožni nastop v Krškem in okrožne tekme dece, javni nastop v Hrastniku in Motniku 2& junija: Akademija v Rogaški Slatini.
Ostali meseci bodo objavljeni v prihodnji številki.
IZ SOKOLSTVA
Društvo Novo mesto slavi 5. in 6. junija 50-letnico obstoja. Ob tej priliki ima svoj župni zlet, na katerem bo zastopana tudi celjska župa.
Pokrajinski zlet v Skoplju se vrši od 27. do 28. junija in zlet jadranskih žup v Dubrovniku 20. do 22. avgusta t. 1. To bosta dva največja zleta v naši državi. 20. do 23. junija ima župa Beograd svoj zlet, kjer se bodo1 vršile obenem tekme višjega oddelka članov za meč Kralja Aleksandra, katerega si je dosedaj priboril Sokol Ljubljana - Matica. Za to tekmo se pripravlja tudi vrsta celjskega društva, ki je že dvakrat tekmovala za kraljev meč.
X. Vsesokolski zlet se vrši leta 1938. v Pragi koncem meseca junija in začetkom julija. Priprave za ta največji dosedanji zlet so v polnem teku, kjer bo nastopilo hkratu do 30.000 telovadečih. Pokroviteljstvo zleta je prevzelo mesto Praga. Tudi jugoslovenski Sokol se pridno pripravlja za ta zlet. Pričnimo štediti, da nam bo ta zlet omogočen.
Savezni zlet Sokola na Poljskem se vrši letos v Katovicah meseca junija. Udeležba bo številna iz Poljske in drugih slovanskih krajev. Pokroviteljstvo zleta je prevzel med drugimi poljski maršal Šmigly-Rydz ter poljski kardinal in pri-mas dr. Avgust Hlond. V pripravljalnem odboru so nadalje Adam Zamoyski, predsednik mednarodne telovadne zveze ter šlezki škof Adamski.
II. del knjige »Opšta takmičenja za člane in moški naraščaj« izide v kratkem kot priloga listu »Soko«. Naročniki, ki so plačali naročnino prejmejo to knjigo brezplačno.
Naša prestolica za Sokolstvo. Mestna občina Beograd je naklonila župi Beograd in Sokolu Matica v Beogradu, vsakemu po 50.000 Din.
CELJSKA MESTNA HRANILNICA
Prihrankom rojakov v Ameriki, denarju nedoletnih, ki ga vlagajo sodišča ter naložbam cerkvenega in občinskega denarja posveča posebno pažnjo. Hranilnica daje posojila na zemljišča po najnižji obrestni meri. Vse prošnje rešuje brezplačno
Za hranilne vloge jamči poleg premoženja hranilnice
ŠE MESTO CELJE z vsem premoženjem in z vso davčno močjo
Magnezijo v kockah — Fotografske aparate — Fotografski materij al vse to dobite po ugodnih cenah v drogeriji 19
Sanitas“
CIME • UUBMANA, TVRŠEVA UtICA 5
ali pa v TRBOVMAH
Poslužujte se tvrdk, ki insertrajo v Vestniku!
■ Sokolske potrebščine -------------
sukno kakor tudi že gotove kroje, šajkače, telovadne majce, hlače in čevlje ter vse druge sokolske potrebščine nudi po nizkih cenah trgovina
— Miloš Pšeničnik, Celje --------------*
Telovadne potrebščine
t. j. majce, čevlje, hlače in žoge za odbojko in hazeno!
Velika izbira
otroških vozičkov in dečje opreme
KRAMAR & MISLEJ — CELJE
POSOJILNICA ¥ RADOVLJICI, reg zadr z o. por.
obstoji že 45 let in je tedaj najstarejši denarni zavod v radovljiškem srezu
OGLAŠUJTE
v ŽUPNEM VESTNIKU
Zvezna tiskarna v Celju
Strossmayerjeva ul. I se priporoča Sokolskim
društvom za naročila lepakov, vakil in vsek drugik tiskovin
LASTNA KNJIGOVEZNICA