TRŽIŠKI Vi GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUIH TRŽIŠKE OBČINE LETO VII. Tržič, 15. januarja 1958 Si. 2 Priprave za volitve Volivci bodo predlagali in odločali Zvezna in republiška skupščina sta bili po preteku mandatne dobe razpuščeni. Priprave za nove volitve so tudi v naši občini v polnem teku. Pri občinskem ljudskem odboru temeljito pregledujejo volilne imenike, da iz njih odstranijo vse nepopolno-nosti. O tehničnih in političnih pripravah za volitve ter o osebah, ki bi prišle v poštev za kandidaturo, so že razpravljali na mladinskem plenumu, v Socialistični zvezi delovnih ljudi ter v političnem aktivu. Zbori volivcev v naši občini bodo do 26. januarja. Na teh zborih bodo volivci izvolili delegate, ki bodo potem na kandidacijski konferenci zbirali pred- RAZGLAS Občinski ljudski odbor v Tržiču, oddelek za splošne zadeve izdaja na podlagi 4. točke navodila o reviziji in prepisovanju splošnih volilnih imenikov (Ur. Ust FLRJ št. 51/57) tale razglas Obveščamo vse prebivalce občino Tržič, da se bodo do 10. februarja 1953 popravljali vo-•ilni imeniki. Za vpis v volilni imenik naj se Priglasijo: vsi, ki ko v letu 1957 dopolnili 10 let ali pa bodo izpolnili 10 let do dneva volitev v Zvezno skupščino. z- vsi, ki so se stalno doselili v Tržič ali kak drug kraj občine Tržič, pa niso vpisani v . splošni volilni imenik. Za vpis se lahko priglasijo tuji' tisti, ki samo začasno živijo v ir*iču ali v kakem drugem kralo občino Tržič, če je verjetno, aa bodo ostali v občini do konca "larca 1958. . Vse zgoraj navedene prijave se SjT^Jo pri matičnem uradu v ržiču, kjer so tudi na vpogled ezki z vpisi splošnega volilne- ga imenika. Prepričajte se, če je vaš vpis 1^ VoJllni Imenik pravilno izvr- Načelnik: Stane Mešič 1. r. loge za kandidaturo. Na ponovnih zborih volivcev, ki bodo verjetno v februarju, kar bo pravočasno objavljeno, pa bodo volivci še sami izbirali in potrjevali predlagane kandidate za poslance. Tudi gospodarske organizacijo bodo v istem času volile delegate in kasneje izbirale predlagane kandidate. Volivce vabimri, da se udeležujejo zborovanj. Na kratko bo na njih podan obračun dela naše občine v lanskem letu, razpravljalo pa se bo o problemih in o prizadevanjih, ki so potrebna, da dosežemo napredek gospodarstva, družbe in človeka ter s tem zboljšanje življenjskega standarda. NAPISNE TABLE Da bi bil zunanji videz Tržiča lepši, bo zahteval pristojni svet občinskega ljudskega odbora odstranitev neprimernih napisnih tabel in namestitev ustre-zajočih lepih napisov. Tržiški lokali že dobivajo neonsko reklamo, ki pa ni vedno v skladu z okolico. Na manjšo hišo spada manjši napis, primeren stavbi. Pretežno večino vse prej kot lepih tablic, tabel in desk bo potrebno odstraniti s pročelja hiš. Bolje nič kot nekaj grdega! V bodoče ne bo smel biti v mestu izvešen noben napis, preden ga ne bo odobrila posebna strokovna komisija. Kdaj bo napravilo napis Elektrotehnično podjetje in kdaj Preskrba? BO PEKO TUDI NAM UREDIL VELIKO TRGOVINO? Tovarna obutve Peko ima po vsej državi prodajalne čevljev. Menda jih ima tačas kar 86 po številu. Številne prodajalne omogočajo podjetju hitro prodajo izdelkov. Toda prav v Tržiču samem, kjer je tovarna, ima podjetje najmanjšo trgovino in zato mnogi ljudje hodijo kupovat čevlje v Kranj in Ljubljano, kjer jo v večjih lokalih izbira večja. Tovarna Peko namerava v bližnjih tednih v centru Tržiča urediti večji, sodobno opremljen prodajni lokal, kjer bo možna tudi večja zaloga in s tem večja izbira čevljev. LETOS BODO V TRZlCU MNOGO GRADILI Sredstva za gradnjo stanovanj bodo letos v Tržiču znatno večja kot lani ali v prejšnjih letih. Gradila bosta občinski ljudski odbor in pa predvsem Bombažna predilnica In tkalnica oziroma njena stanovanjska zadruga. Občinski ljudski odbor bo v kratkem razpisal licitacijo za 16-stanovanjsko hišo, ki bo v podaljšku 16-stanovanjske hiše za Mladinskim domom, tako da bo imela ta stavba 82 stanovanj. Ce bo vreme dopuščalo, bo vsa stavba že letos lahko oddana v uporabo. V Tržiču že primanjkuje stavbišč. Drugi kraji se lahko pobahajo, da pokažejo na novo zgrajena strnjena naselja, česar Tržič ne more, ker je gradil po raznih delih mosta, kjerkoli je sploh bilo kaj prostora. Bodoči Tržič se bo širil proti Pristavi, kjer pa bo nastal problem pitne, vode in pa odvajanje odpadnih voda, t. j. kanalizacije. Ce bo vreme ugodno, se ,bo gradbena sezona letos začela mnogo prej kot lani. GOSPODINJSKI CENTER V TRZICU Gospodinjski center ustanavlja občinski ljudski odbor. Tak obrat je tržiškim ženam in dekletom zaželen, saj se bodo v njem lahko učile vseh gospodinjskih del. Za ustanovitev centra bo občinski ljudski odbor žrtvoval znatno vsoto. STARŠI IN VAJENCI, MOJSTRI IN POMOČNIKI Izkoriščanje vajencev po mojstrih in neprimerno ravnanje z njimi je bil predmet nekaj ur trajajoče razprave v svetu za delo pri občinskem ljudskem odboru. Problem je že star, toda se neprestano ponavlja. Se vedno se najdejo mojstri, ki uporabljajo vajenca za dela v gospodinjstvu in na polju in še vedno je nekaj pomočnikov, ki klofutajo vajence, češ da so nekdaj v prejšnjih časih tudi oni bili te-peni. Dogajajo se primeri, da celo starši s skrivnim dogovorom dovoljujejo mojstrom, da vajence uporabljajo za razna dela preko dopustnega delovnega časa. Nasprotno pa je tudi več primerov, da nekateri vajenci nimajo pravilnega odnosa do mojstra ali pomočnika in pretirano poudarjajo svoje pravice. Da ustvari pravilne odnose in znova prikaže vsem prizadetim strankam njihove pravice in dolžnosti, bo svet za delo skupno z množičnimi organizacijami organiziral nekaj razgovorov skupno z mojstri, starši, pomočniki in vajenci. ' STROKOVNO POUČNO IN TURISTIČNO POTOVANJE Tržiški avtomobilisti in moto-ciklisti nameravajo letos potova-vati z avtobusom v Nemčijo. Ogledali si bodo tovarne in razne organizacije ter največje mednarodno dirkalno tekmovanje. Pot bo vodila preko najbolj zanimivih avstrijskih gorskih prelazov mimo bavarskih jezer z vsemi turističnimi zanimivostmi, dalje v industrijsko Nemčijo do tekmovališč in na povratku po drugi poti preko Avstrije in njenih zanimivosti v domovino. Število prostorov je omejeno. Prijave bodo začeli v kratkem sprejemati in bo to javno objavljeno. Treba pa bo v naprej hraniti denar za potovanje. Omogočeno bo prtjavljencem, da bodo dali mesečno ali celo na krajše dobe prihranek za potovanje na poseben bančni račun. Stroški ne bodo pretirano visoki. PRENEHALA JE Z DELOM... Komaj ustanovljeno kmetijsko gospodarsko šolo so morali po nekaj tednih dela zapreti, ker prijavljeni učenci niso obiskovali pouka. V šolo so hodili kmečki fantje in dekleta iz več ur oddaljenih krajev, izostajali pa so tisti iz neposredne bližine šole. Skoda! Smrt iržiške borke v Londonu Z možem Rudolfom je Marija Purger iz Tržiča že prve dni po nemški okupaciji odšla v partizane pod Stnržič. Posrečilo se jima je uiti, ko so Nemci zažgali kočo in pobili prve tržiške borce. Kasneje sta se pretihotapila v zasedeno Ljubljano, kjer so Italijani moža ujeli in poslali Nemcem na Gorenjsko. Nemci so moža ustrelili, Marijo so odvedli v Italijo v koncentracijsko taborišče. Leta 1943, ob zasedbi Italije po zavezniških vojskah, je Marija odšla v Anglijo, kjer se je poročila z Angležem Thea-nom. Dne 1. decembra 1957 je v Londonu umrla. S sožaljem se Tržičarii spominjamo družine Purger, kateri je okupator ubil vse moške člane družine, in pokojne Marije, ki je umrla daleč od domovine, katere se je vedno z ljubeznijo spominjala. v. Tržiški veslnik'1 TH7.ISKI VESTNIK SI. 2 Kot vsako leto, tako so se tudi letos rez. oficirji v Tržiču vsestransko pridružili praznovanju obletnice naše ljudske armade. Pomerili so se z aktivnimi oficirji garnizona Križe v kegljanju in osvojili prvo mesto. Prav tako so osvojili prvo mesto v streljanju z zračno puško pred aktivni oficirji iz garnizona Križe in strelsko družino v Tržiču. Polog tega pa so v okviru programa SZDL obiskali naše čuvarje moja skupno z organizacijo ZB in sodelovali pri akademiji, ki jo je organiziral garnizon Križe. Tržiški rez. oficirji pa niso bili aktivni samo v tem, tudi pri izvajanju učnega programa, kot so predavanja in pridobivanje vojnega znanja so zelo delavni. Saj imajo redno tedensko predavanja, da bi na ta način čimprej zaključili plan le-teh, tako da bi se v poletnom času posvetili praktičnim vajam na terenu in več sodelovali v okviru izvenarmad-ne vzgoje poleg ostalih društev in organizacij. O njihovi aktivnosti je spregovoril tudi predsednik okrajnega odbora ZROJ tov. Dolenc v svojem poročilu na okrajnem občnem zboru UROJ, ki se je vršil dne 29. XII. 1957, ko so v okviru okrajnega tekmovanja za leto 1957 zasedli drugo mesto pred občinskim odborom Kranj. A v letu 1956 pa prvo mesto. Poleg tega sta bila odlikovana dva rez. odlikovana oficirja in sicer rez. kap. Bojan Plahuta in rez. por. Gvido D o r n i k, oba z medaljo za vojaške vrline. Ce računamo, da je bilo v okraju Kranj odlikovanih 7 rez. oficirjev, je za Tržič prav gotovo lep dokaz aktivnosti v tej organizaciji, če sta bila dva njena člana odlikovana. Za leto 1950 so si zadali nalogo, da bodo še bolj uspešni kot preteklo leto, zato, so se pridružili sklepu okrajnega občnega zbora, da bodo tekmovali med občinskimi odbori za prvo mesto v vseh točkah tekmovanja, in upajo, da bodo ponovno zasedli prvo mesto ter ga skušali obdržati še v nadalje. Zato ob tej priliki pozivamo vse neaktivne rez. oficirje Tržiča, da se pridružijo tudi oni tekmovanju in s tem dokažejo svojo zavest do organizacije, na drugi strani pa dopolnijo vojaško znanje, ki je tako zanje kot za vse še vedno prepolrebno. Poleg tega pa s svojo udeležbo na predavanjih dopolnijo odstotek udeležbe in s tem pokažejo mladim oficirjem voljo do dela v organizaciji, s čimer pritegnejo še ostale«**"* Ob koncu pa želi občinski odbor svojemu članstvu uspeha polno novo leto 1958, da bi se pokazali bolj aktivni in disciplinirani pri izvajanju strokovne izobrazbe vojne tehnike. Prav tako želi vsem rez. oficirjem in podoficirjem v Sloveniji mnogo uspeha v nadaljnjem delu v organizaciji ZROJ. M. K. D K X> K K M K ^ je imel mnogo potov po Tržiču Prejeli smo: V Knjižnici Muzejskega društva v Tržiču št. 2 je izšel sestavek tov. ing. Janka Tišlerja »Preseljevanje Tržičanov in streljanje talcev na Cegelšah dne 8. junija 1942.« Lepo je, da nekdo čuti potrebo in dolžnost, da zbere podatke o delu in življenju Tržičanov med NOB, lepo pa ni, da objavlja podatke, ki niso resnični in žalijo še preživele borce in interni-rance. Lahko je obiskati nekoga na domu in poslušali njegove spomine na tiste težke dni in te spomine objaviti, lahko pa ni tistemu, ki bere ponarejene podatke in celo žalitve. Tako je tov. ing. Tišler obiskal Jagodičeve. Tov. Anica Ja-godičeva mu je pripovedovala, kako je bilo v tistih dneh, ko so jih prijeli Nemci in jih odpeljali v Goričane in naprej v Nemčijo. Potem so v spisu tile stavki: »Med njimi smo vidoli tudi Antona Erjavška z ženo in otrokom, vendar on z nami ni odšel iz taborišča, ko so nas odpeljali 8 transportom v Nem-či jo. On se je proti nam zelo grobo ponašal in mojo sestro Francko zatožil Nemcem, ker je vzela dva krompirja. Zaradi teh dveh krompirjev je eden od Nemcev grozno vpil na nas.« V teh stavkih je polno netočnosti in neresničnih obtožb. Kako more tov. Jagodičeva izjaviti, da sem bil interniran z ženo in otrokom, ko sem bil vendar sam! Kako more trditi, da sem izdajal Nemcem, kaj so dejali naši ljudje v taborišču! To je gola laž! Mar bi me Nemci .vpisali na listo talcev, če bi jim izdajal naše ljudi? Le tov. dr. Matajcu se moram zahvaliti, da sem ostal živ. Ker dajejo take obtožbe zelo slab pečat moji družini in meni, sem se hotel obrniti na sodišče, da bi tu razčistili to stvar. Še vodno imam dovolj živih prič, ki bi lahko te obtožbe zanikale. Po prigovarjanju pa sem to misel opustil, ker tov. Jagodičevi nočem delati težav, hkrati pa jo opozarjam naj v bodoče trezno premisli, preden izgovori take stvari. Tov. ing. Janku Tišlerju pa to-le: Zakaj se ne potrudite še toliko, da bi obiskali še drugo polovico prizadetih, o katerih, pišete? Tako bi bili zgodovinski podatki bolj točni in, kar je glavno, resnični! Anton Erjavšek PREKLIC Podpisani Anton Dolžan, Pod-ljubelj št. 60, proklicujem in obžalujem vse, kar sem govoril o Albinu Valjavcu, Podljubelj številka 46, in Marti Meglic, Podljubelj, in izjavljam, da govorice, ki se širijo o tej stvari niso resnične. • Anton Dolžan, Podljubelj 60 Zadnjo dni v decembru je hodil po Tržiču dedek Mraz. S seboj je prinesel velike koše pomaranč, hrenovk, klobas in~ še drugih dobrot. Najprej se je napotil v Dijaški dom, kjer je v petek, 27. decembra obiskal učence in jih obdaril s precejšnjo zbirko knjig, pa tudi na dobrote za pod zob ni pozabil. Dijaki so zapeli nekaj pesmic, pa tudi z recitacijami so se postavili. Dedek Mraz pa jih je v svojem nagovoru spodbujal k pridnemu učenju, da bodo uspehi v šoli čim boljši. V soboto dopoldne je obiskal otroke iz vrtca, ki se jih je letos še posebej spomnil z bogatimi darovi. Dedek Mraz je malčke tudi nagovoril in jih pohvalil, ker so pripravili tako lepo novoletno jelko, ki so jo tudi sami okrasili. Pod vodstvom svojih voditeljic so sami izdelali vse okraske, ki so jelko polepšali. Potem so otroci navdušeno občudovali predvajanje barvnih diapozitivov, ki so jim približali nekatere pravljice. Starejši so mlajšim naslikali na vrečke pestre podobe dedka Mraza, da so bila darila še več vredna. V soboto dopoldne je pogostil s pomarančami in hrenovkami tudi učence obeh tržiških osemletk. Učence popoldanskih razredov je popoldne posebej obiskal. Isto popoldne se je oglasil tudi v Otroškem domu in tam razdelil malčkom darila. V nedeljo dopoldne so se zbrali v dvorani Svobode otroci padlih borcev iz tržiške občine. Prireditev je pripravila Zveza vojaških vojnih invalidov. Tovariš predsednik Hugo Vesely je otroke nagovoril, jim prikazal pozornost, ki jim jo družba izkazuje, pa tudi opozoril na dolžnosti, ki jih imajo otroci do družbe, zlasti pa jih je pozval k pridnemu učenju, da bodo uspehi v šolah čim lepši. Govoru je sledil kulturni in zabavni program. Otroci so se postavili z recitacijami, glasbenimi točkami in z igrico, ki jo je pripravila Dorca Kraljeva. Igrici je slodil še šaljivi del. Po uspeli prireditvi so bili otroci pogoščeni, pa tudi zavrteli so se ob zvokih veselih tržiških godcev. V nedeljo zvečer pa so se v isti dvorani zbrali ob novoletni jelki tudi taborniki. Dedek Mraz je tu postavil cel šotor, da je vanj spravil svoja darila. Kar v verzih je navzoče tabornike pohvalil, pa tudi pograjal za delo v preteklem letu. Nato je najmlajšim članom taborniške organizacije izročil iz svojega šotora darila v vrečicah, starejši pa so bili pogoščeni in so se na koncu še zavrteli ob veselih zvokih. Pa še na Novo leto je bil dedek Mraz v Tržiču. Tedaj se je ustavil v Partizanovi telovadnici in pogostil najmlajše tržiške telovadce. . Kar lepo je bilo in otroci že štejejo, koliko časa bo še treba počakati do naslednjega prihoda dedka Mraza. Takrat jim bo morda kjerkoli v Tržiču postavil veliko novoletno jelko, ki bo ob večerih zažarela v pisanih lučkah. Pa nikar ne pozabi na to, dedek Mraz! Ravnatelj Mirko Brejc 50-lelnik Te dni praznuje naš tovariš Mirko Brejc, ravnatelj osemletke heroja Grajzarja v Tržiču, svoj 50. rojstni dan. Rojen je bil v Velikih Laščah 17. januarja 1908. Osnovno šolo je obiskoval v rojstnem kraju, meščansko šolo pa v Tržiču (od leta'1920—1924). Diplomiral je na ljubljanskm učiteljišču 1. 1929. Prva učiteljska služba mu je bila v Stari Oselici na Gorenjskem od 1. 1930—1933. Ker ni klonil diktaturi tedanjega predsednika vlade generala Zivkoviča, je bil odpuščen iz državne službe. Ponovno je bil nastavljen leta 1936 na osnovni šoli v Šlrekljevcu v Boli krajini. Leta 1940 je odšel službovat na Rakek, kjer je dočakal okupacijo. Dne 29. junija 1942 so ga aretirali Italijani ter ga odvedli v koncentracijsko, taborišče v Mon-go in nato še v Padovo. Kaj se pravi stradati v italijanskih koncentracijskih taboriščih, ve samo tisti, ki je to izkusil. V internaciji je bil 14 mesecev. Ko je bil izpuščen v domovino, se je kmalu znašel v zaporih bele garde v Ljubljani. Od tam je moral v januarju leta 1945 na prisilno delo v Nemčijo, v mesto Chcmitz, odkoder je rflalo pred koncem vojne pobegnil v domovino. Dne 11. junija 1945 jo prevzel upraviteljstvo osnovne šole in v decembru 1. 1945 še upravi teli-stvo tedanje šole učencev v g°" spodarstvu, sedaj vajenske šole. Z vso vnemo in uspehom se je lotil obeh imenovanih šol. Upra" vitelj vajensko šole je bil do le" ta 1954. Tržičani ga štejemo za svojega rojaka. Njegov stari oče, čevljarski mojster Anton Brejc iz Ko-vorja, je v mladih letih obisk0" •val tedanjo nedeljsko ponavljal" no šolo v Tržiču. Bil je tudi last* nik »Pinenčevc« hiše pred šolo-Tako se je naš rojak M. Brejc vrnil po drugi svetovni vojni v kraj svojih prednikov. Čestitkam ob njegovi 50-letnici se pridružujemo vsi Tržičani in mu želimo še mnogo let uspeš' noga dela pri prosvetnem dc'u v šoli kakor tudi pri politične"1 pri SZDL v Tržiču! POSREDOVANJA Sobo za dve osebi iščeta jaka tekstilne šole. • Ponudbe sprejema Turistično društvo Tržiču. Bralci! Kadar kaj kupujete ali prodajate, iščete ali oddajate s° be, želite dobiti izgubljene pre«' metc in podobno — tedaj na čito objavo v naši rubriki »* sredova nja«! St. 2 TRZlSKI VESTNI K Stran 3 STEZE IN POTA OKROG TRŽIČU XIV. NA KOFCE (1485 m) Izlet na Kolce spada med najbolj znane in najbolj priljubljene izlete v naših Alpah. Kolce so ena izmed planin na južnem pobočju Košute. Tu se Pod gornjetriadnimi propustnimi plastmi, ki se strmo dvignejo v glavnem grebenu Košute, vleče preko Kofc proti Siji široko, položno oziroma zložno napeto pobočje, kjer so na vododržnih ne-apneniških kameninah ugodni pogoji za planšarsko izrabo tal. Zato je vzdolž glavnega grebena Košute nastala vrsta planin: Kolce, Slevca, Ilovica, Sija, Pun-grat, Tegoška planina, Dolga njiva in, že onstran meje, Senkova Planina. Izmed vseh naštetih planin so najbolj znane Kofce, ker je tu poleg planšarskega stana nastala tudi planinska koča. Za vzpon na Kofce imamo na izbiro več poti: J. Ce nas ni volja že kar v Tržiču začeti z vzponom, gremo lahko po slikoviti dolini Tržiške Bistrice v Dolino. Tu se lahko od Lukca dvignemo na Kal in naprej na Kofce, lahko pa jo mahnemo od Lukca po dolini še naprej in pridemo ob Tržiški Bistrici do Jelendola. Tu se v bližini nekdanje Bornove graščine izteka v Bistrico potok Dovžanka. Od tega izliva vodi ob potoku navzgor markirana Pot preko planine Dovžanke, kjer stoji, planšarska koča. Ko zapustimo grapo ob potoku in se vzpenjamo proti zahodu, skozi gozd navzgor, postane pot Precej strma in nas kmalu privede do zgornje gozdne meje, do Prostora, kjer je stal stari Dom na Kofcah. Po tej poti hodimo na Kofce tri ure. II. Poleg Kališnika in Dovžanke se izliva v Tržiško Bistrico od severa še tretji potok. To je Zali potok, ki priteka v Bistrico nekje sredi poti med Je-'endolom in Mcdvodjem. Tudi ob tem potoku se lahko dvignemo havzgor na pobočje Košute. Mi-"lo slapa Zalega potoka in planine Zali potok prispemo na Sijo, Planino v višini 1550 m, le malo had gozdno mejo. Od tu pa lahko gremo mimo planin Ilovice in Slovce do Koče na Kofcah. Ta P°t je sicer nekaj daljša in pogoni nekakšen ovinek, vendar je mikavna, saj je tričetrturna hoja s Sije do Kofc prav prijeten planinski izprehod v višini okoli 1500 m. Ul. Najpogosteje pa hodimo na Kofce preko Kala, do koder je •nogoč dostop z vseh strani. Od Kala gremo po kolovozu Proti severovzhodu, proti Kof-*Wn, S poti se razgledujemo proti Konjščici in Stegovniku, nad Dd-nno ugledamo samotne kmetije Pri Kušpegarju in Urhu, pa tudi s°nožet na Strmci, a kaj kmalu ^vijemo v gozd. Pri vstopu v gozd smo na raz-P°lju. Spodnja kolovozna pot in gornja lovska steza, obe vodita "o Kofc. Pozimi in v zgodnji pomladi bomo prav gotovo izbrali sPodnjo, ki je zgažena in se sko-*1 Sozd dokaj enakomerno in po-.aRorna dviga navzgor. Ob njej ]e Pomladi vse polno teloha. Ko Se gozd končno razmakne, se *n:Videmo sredi mladih smrek, Pridemo Mrzli studenec in kaj hialu smo na jasi, v višini 1390 m, kjer je do 1. 1945 stal Dom na Kofcah. Do danes je ohranjeno le znamenje, dom pa je bil požgan in so vidni le Je temelji. Od tu se po jasi dvignemo še za 95 m navzgor do Koče na Kofcah. Nekaj metrov pod kočo naletimo na spominski kamen, ki so ga lastniki Kofc postavili planšarju Froncu v letu 1939, ko je že 30 let vestno oskrboval planino na Kofcah. Zraven tega je na kamnu vklesano, da je bil Fronc prvi »gostilničar« na Kofcah, ki je »polnih 27 let nudil ljubiteljem planin svojo priznano gostoljubnost in originalnost, ki je privabljala mnogoštevilne turiste na Kofce«. Poleg tega nam napis pove, da sta Fronc in Kobila popolnoma zdrava na Kofcah preživela 30 let: 1909—1939. (Medtem je Fronc praznoval tudi že štiridesetlet-nico planšarslva, v pozni jeseni 1. 1957 pa je umrl). Od tu dalje je le še nekaj korakov in stopnic do ploščadi pred kočo. progi, med številnimi kupi drač-ja prispemo do majhne hišice iz lubja. V njej sta dve zasilni Ie-, žišči in ognjišče. Kmalu se gozd razmakne in znajdemo se sredi nasada mladih smrek, na razpotju pri koti 1314 m. Od tu vodita dve poti proti Matizovcu. Desna se dokaj enakomerno spušča navzdol, leva pa je sprva strma, od višine 1090 m dalje pa vodi zelo zložno do samne pri Matizovcu. Proti vzhodu poteka steza, ki po ravnem privede do spodnje poti in po njej do prostora, kjer je stal stari Dom na Kofcah, v višini 1390 m. Proti severovzhodu pa se pne pot na planino Kofce, do koče v višini 1485 m. Tu, na razpotju pri koti 1314 m se neha sklenjen gozd in pred seboj ugledamo mogočni greben Košute. Očara nas s svojimi strmimi belimi melišči, temnimi borovci, med katerimi rumeni skromna trava, ki služi živini za pašo. Kofce pozimi Kadar pa je pot brez snega, se bomo na Kalu raje odločili za zgornjo pot, ki ji pravijo lovska. Ta ima pred spodnjo marsikatero prednost, je bolj prisojna in v zgornjem delu tudi mnogo bolj razgledna. Z razpotja nad Kalom smo že po petih minutah pri visoki do-lomitni skali (pod Belo pečjo), pod katero je jama, kjer ob dežju zlahka vedri tudi večja druščina. Mimo golih dolomitnih skal, ki so močno krušljive, ki imajo previse in jame (pripravno, če je treba vedriti!), se dvignemo navzgor. Tod mimo je pot precej prisojna, a kmalu zavije v gozd. Sredi gozda, na levi nad potjo leži velikanska skala. Na prvi pogled bi človek dejal, da se je nekje zgoraj odtrgala in priva-lila navzdol. A če pozorneje pogledamo, ugotovimo, da se ni imela kje odkrhniti, saj zgoraj ni skalnatega pobočja. Ce skalo samo pobliže pogledamo, pa vidimo, da je v njej ostrorobi debelejši in drobnejši drobir, ki je zlepljen s kašo. Kaše sicer ni veliko, vendar smo si že na jasnem, da je tu okamenela priča iz ledene dobe. Tudi ob tej poti je dosti teloha. Ko pridemo po poti navzgor do poseke, nas vodi pot po ravnem skozi zelo razredčen smrekov gozd. Tu so Ravne. Številne luže in kali nas opozarjajo, da je nepropustna plast tik pod površino. Po mehki travnati pre- Med mladimi smrekami in macesni se dvigamo po prijetni poti navzgor. Ko pridemo do ograde, za katero samevajo redke, stare, a zato mogočne smreke, smo že na planini* Kofce. Se nekaj korakov in uzremo kočo v višini 1485 m. Na štampiljki in na orientacijski skici v jedilnici je sicer označena višina 1505 m, prav tako v prospektih in na planinski karti Slovenijo (list 2), a topografska karta, ki nam v merilu 1 : 23.000 podrobno riše izo-hipse vsakih deset metrov, priča, da je višina sedanjega doma na Kofcah 1485 m. Tu je bil 1. 1938 zgrajen Primo-žičev dom. Ko je v 1. 1945 pogorel Dom na Kofcah, ki je stal 95 m niže, je Primožičev dom privzel ime in funkcijo požgane stavbe. Dom je enonadstropna zgradba, ki ima v pritličju poleg kuhinje jedilnico in še eno manjšo sobo, v prvem nadstropju pa 5 sob, v katerih je 12 postelj. Na podstrešju sta še dve sobici, ki premoreta 4 postelje, in poleg teh je skupno ležišče, kjer more prenočevati 16 oseb. Poleg planinskega doma je planšarska koča in hlev, ki more sprejeti štirideset glav živine. A živina večinoma prenočuje zunaj hleva. Kofce so planina, ki obsega 203 ha pašnika in 3 ha nerodovitnega sveta. A pašnik je moč dobro izkoriščati le ponekod, drugod v višjih legah je paša le skromna. Na Kofcah se pase živina od 15. junija do 15. septembra, in sicer živina rarnih vrst. Lani so n. pr. pasli 19 krav, 7 telet do 1 leta, 35 telet do dveh let, 1 bika, 24 glav ostale goveje živine (voli, jalove telice), 100 ovac, 4 kobile in 3 žrebeta. Pašni upravičenci so doma v Podljubelju, Pristavi, Palovičah, Brezjah, Begunjah. Sedaj je planina splošno ljudsko premoženje pod upravo Kmetijske zadruge Podljubelj-(prejšnji lastniki: Pri-možek, Matizovcc, Mežkovi). Pri zadrugi je formiran pašni odbor. Pase pa po en planšar s pomočnikom. Planina je ograjena, pašnik pa ni najboljši, ker je preobširen in mestoma nerodoviten. Vode je na planini dovolj. Za kočo je cisterna za vodo. Poleg tega so trije studenci: eden ob poti na Sijo, drugi v gozdu pod planino in tretji v kotanji v pobočju »pod križem«. Dom na Kofcah nosi hišno številko: Podljubelj 64, planšarska koča poleg njega pa: Podljubelj 65. S ploščadi pred kočo je lep razgled: vidimo Stegovnik, Ženik Ijovec, Konjščico, Storžec, Veliko in Malo poljano, Tolsti vrh, Kokovnico, Dobrčo, Begunjščico in Julijske Alpe. Na zahodni strani koče je na robu majhna klopca in z nje se razgledujemo na pobočje in vrhove Košute in na svet pod Ljubeljem. Prijetno je na Kofcah, vse prehitro se je treba odločiti za odhod v dolino. Da ne bomo nazaj hodili po isti poti ali po tistih, ki jih le predobro poznamo, se odločimo za manj pogostno varianto: v dolino se bomo spustili mimo Matizovca in po dolini pod Košuto. Od koče gremo mimo starih smrek proti jugozahodu navzdol do ograje in skozi njo po isti stezi, po kateri smo prispeli navzgor, vse do razpotja pri koti 1314 m. Tu začenja pas sklenjenega gozda. Z razpotja vodita do Matizovca dve poti. Izberemo vzhodnejšo, ki je sprva manj strma in nas kmalu privede v gozd. Kolovoz je sprva suh in nas vodi mimo mladih macesnov, a kaj kmalu pridemo do geološke meje, do nepropustnih plasti starih skrilavcev in že smo pri izviru vode. Majhen potoček nam prečka pot, malo niže srečamo še nekaj studencev, nato pa se sestava tal spet izpremoni in voda spet izgine v propustnih plasteh. Pridemo do jase. Pod njo je kolovoz spet ves moker, rdečkasti nepropustni skrilavci so vzrok številnim izvirom vode. Eden od njih polni koritce ob vodi. Ko pridemo ven iz gozda, uzremo senožeti in travnike okrog kmetije Matizovcc in vrtič »Na trati«. Matizovcc je samotna kmetija v višini 1076 m. Od Matizo-aca je lepo videti Birč plaz, veliko melišče na pobočju Košute. Ce se pa ozremo nazaj, vidimo zahodno od Velikega vrha v Košuti Kramarico. Videti je ves rob od koče na Kofcah preko vzpetine »Pri križu« in »Na čepu« pa čez Konjski rob proti severu. Pod nami je Carovca, s smrekami porasel vrh na jugozahodu. Tam je Vršič in samotna kmetija Cežov. (Nadaljevanje na naslednji strani spodaj) Stran 4 TR2IŠKI VESTNIK St. 2 Kronika tržiškega občinskega odbora 1900-1941 (Nadaljevanje) LETO 1930 Odbor sklene občinski proračun s potrebščino 958.397 din. Odbor protestira pri skupščini v Beogradu zaradi nameravanega poslabšanja zakona o socialnem zavarovanju. Vinccncijeva konferenca v Tržiču dobi dovoljenje za brezalkoholno gostilno v Tržiču. Gostilniška koncesija se podeli Ani Globočnik. Odbor pripravlja razširitev Blejske ulice. Izvrši se preimenovanje ulic v mestu. LETO 1931 Ljudsko štetje. Mesto Tržič ima 3250 prebivalcev. Huda gospodarska kriza. Obrtniki ustavljajo delo, celo predilnica žo ustavlja posamezne obrate. Naraščanje brezposelnosti. Preuredi se javna cestna razsvetljava. Pogajanja za ustanovitev vojne garnizije v Tržiču. Tržič se udeleži tujsko-prometne razstave v Ljubljani z dioramo, kartami, slikami in drugim materialom. Občina akcijo • denarno podpre, saj prihaja vsako leto samo na Kofce 6700 obiskovalcev, ki na Kofcah potrošijo 670,000 dinarjev. (Nadaljevanje s prejšnje strani) Čez hudourniško grapo in čez mostiček se spuščamo navzdol v dolino Pod Košuto, ki jo je izdelal potok Geben. Južno od nas se v pobočju belijo poslopja kmetije Zajmen. Tu, okrog Matizovca, pa tudi okoli Zajmena se dobro vidijo morene, ki pričajo, da se je po dolini Pod Košuto v ledeni dobi spuščal navzdol ledenik. Spuščal se je z južnih pobočij Košute zahodno od roba, ki stoji na njem Dom na Kofcah, mimo Matizovca in Zajmena do Gebena in Blej-ca in še dalje proti Ljubeljski dolini ter je segal še čez Plaz. Kajti dolina Pod Košuto je vrezana skoro vzporedno z gorskim grebenom in se je zato sneg in led kopičil v njej v veliki množini. Vse druge doline in grape na južnem pobočju Košute so zarezane več ali manj pravokotno na smer gorskega grebena, zato se ledeniki v njih niso mogli nikjer razviti tako kot v dolini Pod Košuto. Hodimo po kolovozu navzdol in nato mimo Sekane peči na cesto. Se preden pridemo do Gebna, ugledamo na levi strani ceste obilo ledeniškega drobirja, celo reko kamenja. To je velika morena, ledeniški nasip iz kamenja, ki ga je ledenik prinesel s seboj, ko se je spuščal po dolini Pod Košuto proti jugozahodu. Pot nas vodi mimo Blejoa (808 m) in mimo sadovnjaka navzdol. So vedno nas na levi spremlja morenski nasip z Podeli se avtobusna koncesija Pepiju Goričanu. Izvrši se razširitev Blejske ulice za 111.000 din, ker ni sredstev za celotno planirano razširitev, ki bi stala 700.000 din. Stroške nosijo banovina, okraj in občina. LETO 1932 Zgradi se betonski most na kolodvorski cesti. Na tržiški železniški progi se uvedejo pospešeni vlaki. LETO 1933 Zupan Ivan Lončar odstopi, ker odhaja kot narodni poslanec v Beograd. Za župana imenovan Franc Globočnik. V javni klavnici zgradi odbor hladilnico. Strelski družini zgradi občina strelišče, Organizirajo se stalne lutkovne predstave v Tržiču. Dne 15. okt. občinske volitve. • Za župana izvoljen Franc Globočnik. Odbor ima sledeče člane: Hinko Snoj, Avguštin Primožič, Ivan Ka-lišnik, Josip Kavčič, Franc Jerman, Miha Ziblar, Franc Dornik, Anton Ješe, Franc Sušnik, Rudolf Pregelj, Rudolf Brenčič, Karel Dobrin, Viktor Cadež, Rok Stegnar, Franc Markelj star., Ignac Lenar-tek, Blaž Jeglič, Miha Berger ml,, ogromnimi balvani. Nasproti kmetije Blejca je Glinlca. Dolina postane dovolj široka, v njej je že prostor za kulturno zemljišče, za njive, le potok sam ima ponekod še kar hudourniški značaj. Po dolini se zložno spuščamo navzdol. Mimo kamnoloma, njivic in kozolca nas lepa cesta privede do glavne doline, do ljubeljske ceste. Tu nam ka-žipotno znamenje pove, da je od tu preko Matizovca do Kofc tri ure hoda. Smo še vedno 671 m nad morsko gladino. Le nekaj korakov še napravimo po glavni cesti in že smo na Plazu pri Ankelotu. Tudi tod okrog, zlasti od Ankeleta proti severovzhodu, leži ogromno svetlih apnenih in dolomitnih skal, ki jih je prinesel ledenik izpod Košute. Velike balvane, ki leže okrog Ankeleta, res ni mogla prinesti sem nobena druga sila kot samo ledenik. Zato gotovo in nikakor ne drži govorica, češ da je tu »Na Plazu« stal nekoč stari Tržič in da ga je zasul kameniti plaz. Da to ni mogoče, nam priča že pogled naokrog. Nikjer ni gore ali vsaj manjše vzpetine, od katere bi se mogla odtrgati vsa ta množina kamenja, ki je tu okrog nasuto. Zato je verjetno, da je bil stari Tržič še više po dolini navzgor, nekje na Lajbu. A temni se že in če nas ni volja pešačiti do Tržiča, bomo pri Ankeletu počakali na avtobus, ki nas popelje navzdol v Tržič in Ljubljano. Prof. Slava Rakovec Franc Seiko, Franc Padar, Konrad Mehle, dr. Pavel Pance in Janez Majcršič. LETO 1934 Zelo težaven finančni položaj obč. odbora. Na vsaki seji se poroča o dohodkih in stroških občine. Oster, protest, opozicije, češ da občinske volitve niso bile poštene. Večina protest zavrača. Brezposelnost narašča. Občinski odbor organizira pomožno akcijo, ko odredi javna dela, ki jih opravljajo brezposelni. Smučarske tekme za Zelenici podpira obč. odbor, ko da lepo nagradno darilo. Za kritje primanjkljaja občinskega proračuna da kot vsako leto tudi v tem letu predijnica 250.000 dluerjev. Občinski odbor izda propagandni material za tujski promet. Sklenjen statut občinskih uslužbencev. Uvede se umivanje cest. Anketa za zidavo šole brezuspešna, ker industrija noče zagotoviti prispevkov v pričakovani višini. Prošnja občine na banovino za brezobrestno posojilo za šolo odklonjenai Obč. odbor zahteva čimprejšnje izvajanje zakona o starostnem pokojninskem zavarovanju delavcev in uslužbencev. LETO 1935 Hudo neurje v Tržiču, velika škoda. Delno pomoč dala banska uprava. Obč. odbor se zaveže, da bo 10 let dajal 3% svojih davkov za ustanovitev gorenjske bolnišnice. Od banovine izvršena revizija ugotovi red v občinskem poslovanju. Občinski odbor ne more plačati davkov od svoje imovine, zato se zarubijo oprema občinskih pisarn, stroji, blagajna itd. Nasprotno pa ima občina znatne terjatve nasproti državnim oblastvom in ko se to izravna, se rubež prekliče. Hladilnica v klavnici nerentabilna, zato se demontira in proda. Predilnica in tkalnica slavi 50-letnico obstoja, ob tej priliki skromno obdari občinske feveže. Občinski odbor sestavi investicijski gradbeni program za občino. Obč. odbor odkloni zahtevo trgovcev, da bi prepovedal Belo-kranjcem prodajo sadja, grozdja, orehov, sliv itd. na tržnici. Najame se posojilo pri Središnjem uredu za osiguranje radnika v Zagrebu 1,500.000 din za ndkup opuščenih čevljarskih tovarn, da se adaptirajo v Mestni dom. Sestavi se gradbeni in vzdrževalni program občinskega cestnega in vodovodnega omrežja. LETO 1936 Klavnica se opremi z novimi strojnimi napravami. Banovinski svetnik Hinko Snoj razrešen dolžnosti, na njegovo mesto je imenovan Janez Majer-šič. Upor občinskih uslužbencev proti kuluku (osebnemu delu na cestah). Odpor je bil v kratkem zlomnjen, ker se je ustrezajoča odškodnina odtegnila od plat. Sprejmejo se številni pravilniki, odloki in statuti (vodovodni pravilnik, statut o nagradah občinskih funkcionarjev itd.). Zupanu se določi letna plača 15 tisoč dinarjev, članom uprave letno po 1000 din. Zupan uživa brezplačno tudi občinski lov. Predilnica se je začela upirati plačevanju prispevka za kritje občinskih proračunskih potreb. Občinski odbor napravi predstavko na banovinske oblasti, da se prepreči ustanovitev prodajalne čevljev Bat'a v Tržiču, ker bi s tem bili na škodi domači čevljarji. Škropljenje občinskih cest se oddaja po razpisu (na dražbi)-Eno petino občinskega proračuna izdaja odbor za socialno skrbstvo. Na proračunski razpravi glasuje samo 6 odbornikov za kredit za gradnjo kopališča, zato se kredit odkloni. Borba med občinskimi odborniki, ali naj obč. odbor kupi tovarniška poslopja in jih adaptira v Mestni dom, ali naj raje zgradi novo šolo, v starih šolskih P°" slopjih pa namesti tržiške urade-Končno odbor sklene kupiti tovarniška poslopja na trgu za 800.000 din od Erika Gismana P Dunaja in stavbo adaptirati za mestni dom. Občinski odbor mora skrbeti za dva grška vojna begunca, ki sta bila poslana v občino. Eden J*-' kmalu izginil, drugi pa je bil dve leti na ramah občine in ni hotel delati. Uvedeno obvezno zaščitno cepljenje proti škrlatinki. Stroške nosi banovina. Dne 25. oktobra 1938 volitve " občinski odbor, ki nastopi del° dne 4. novembra. Izvoljeni so bili: župan Janez Majeršič, odborniki: Kristijan Pravst, IWf dolf Femc, Anton Boehm ral-Konrad Mehle, Franc Prešern, Leopold Valjavec, Anton Vovk. Vinko Sarabon, Martin Slapar Roman Svajger, Jože Dobrin. Blaž Ster, Janko Grasmajer, J»" nez Potočnik, Ivan KaliSMg Franc Srečnik, Jožef Pcrko, An~ drej Markič, Martin Romih, Lovrenc Kogoj, Josip Kralj, Fra" Globočnik, Hinko Snoj. Občinski odbor imenuje za I'° samezno resore dela P09 »upravnike«,. n. pr. upravni"3 k finance in občinsko imovin"-upravnika za komunalne WPT?i ve, upravnjka ?a stanovanjsko socialno varstvo, upravnika ...^ tržne in policijske zadeve, upra ' nika za prosveto, šolstvo in turo. Vsakemu upravniku Je c (Nadaljevanje- ria nasl. stran" STEZE IIV POTA OKROG TRŽIČA St. 2 TRŽIŠKI VESTNIK Kronika tržiškega občinskega odbora 1900-1941 (Nadaljevanje s prejšnje strani) deljenih nekaj občinskih odbornikov v pomoč in vsak upravnik odgovarja za pravilno izvrševanje dela v.svoji panogi. Občinski odbor napravi delovni program za mandatno dobo. V načrtu je Predvsem gradnja šole in stanovanj. Prof. Plečnik in pomočnik ing. •'i'h. Janez Valentinčič napravita načrte za adaptacijo tovarno v mestni dom. Z gradnjo se takoj začne. LETO 1931 Uredila se je stroga evidenca prebivalstva. Mesto šteje 3590 oseb. Zaradi naraščanja motori-»acije izda odbor krajevno uredbo o policijskem in cestnem redu. ' Ostri spopadi na proračunski razpravi med večino odbora in opozicijo. Nasvet ženskemu društvu »Kolo jugoslovanskih sester«, naj si oskrbi sredstva za društveno namene s prirejanjem čajank in Plesov. Občinski odbor kupi zemljišča od Nikolaja Teucrchuha (Virje, kjer so danes tri stanovanjske hiše, zemljišča pod Zg. Presko 'n zemljišča v Križah). Za ta namen najame posojilo 200.000 din. 1. aprila žalna seja občinskega odbora v počastitev spomina 9 smučarjev, ki jih je zasul snežni plaz v Storžiču. Za načrte adaptacije tovarne v mestni dom Plača odbor 50.000 din, za nadzorstvo pri adaptaciji pa nadaljnjih 50.000 din. Akcija odbora za Pomoč svojcem storžiških žrtev. 2. julija žalna seja ob smrti častnega občana nadškofa dr. A. B. Jegliča. Anketa za gradnjo javnega kopališča ostala brez uspeha, ker fio niso zedinili zaradi lokacije. Sprejet statut za občinske uslužbence in gospodarski načrt občino za dobo treh let. Po nalogu odbora se trasira nova cesta za Virjcm. LETO 1938 Na zgornji pilarni se napravi nova obrežna pilotna stena. Občinski odbor zahteva od cestne uprave, da tlakuje cesto skozi mesto. Odbor odkloni obvezno cepljenje otrok proti davici, ker se Prebivalstvo upira cepljenju za-radi ponovnih smrtnih primerov. Razpiše se izdelava regulacijskega načrta občine. Za okrasitev jugoslovanske; dvorane v Pittsburgu v Ameriki s slikami da občinski odbor zna-'°n denarni prispevek. Škropljenje cest se odda na licitaciji. Po gozdno gospodarskem na-*rtu, ki si ga je sestavil občin-ski odbor, sme občina v svojih »ozdovlh vsako leto posekati 240 m3 smrekovega lesa. Odbor vsako leto proda stoječ les na licitaciji. Vsa občinska posestva se za-mejičijo z betonskimi mejniki, Geometer z delavci je na delu več mesecev. Odbor sestavi turistični delovni program. Okoliške občine zahtevajo, da se tržiška meščanska šola preusmeri v gimnazijo. Da se odpravi beračenje po hišah, uvede odbor posebne odkupne bloke. Preko krajevnega odbora Rdečega križa pošlje občinski odbor kot prejšnja leta otroke v kolonije na letovanje na občinske stroške. Nad klavnico napravijo nova lesena mostova. Uradne prostore občinskega odbora moderno opremijo. LETO 1939 Občinski odbor sprejme nov tržni red. Za tlakovanje ceste skozi mesto je pripravljen kredit. Načrti za novo cesto za Virjcm so dovršeni. Občinski proračun za leto 1939 je kot vsako leto sprejet prve dni v januarju s potrebščino 1,258.000 din za splošne občinski potrebe; proračun ubožnega sklada 288.000 din. Proračun ni realen, saj izkazuje končni letni obračun za 100 % večje dohodke in izdatke. Začenja se vojna psihoza. Odbor nabavlja potrebščino proti plinskim napadom, organizira vaje z namišljenimi zračnimi napadi. Številni vpoklici na orožne vaje. . *' Občinski odbor sklene, da prispeva za tlakovanje ceste skozi mesto 240.000 din. Terenska sck», cija na delu s pripravami za tlakovanje. Na seji se sprejme poslovnik za delo odbora in uprave. LETO 1910 Za ureditev tržiških cest najame odbor 600.000 din posojila. Večino sredstev porabi za dela pri vodovodu, ker je treba dela dokončati pred tlakovanjem ceste. Mnogi mejaši občinskih posestev so si hote ali nehote prilastili občinska zemljišča s tem, da so premikali meje v občinsko last. Dolgotrajno delo za ureditev zemljiškoknjižnih in katastrskih vpisov. V okolici Tržiča začne vojaštvo graditi utrdbe. Občinski odbor mora za utrdbe brezplačno dajati velike množine lesa. ' Tržiški župnik, občinski odbornik Anton Vovk je imenovan za kanonika in odhaja v Ljubljano. Namestnik odbornika je Josip Toporiš. Odbor proda del zemljišča za Virjem župni cerkvi s pogojem, da se tam zgradi telovadni dom. Sprejme se pravilnik o skladu pred zračnimi napadi. Ustanovi se občinski prehranjevalni urad, ker nastaja pomanjkanje nekaterih živil. LETO 1941 Občinski prehranjevalni urad, ki ga vodijo župan, odborniki ter tajnik, začne z delom. Živila nabavljajo od trgovsko nabavljal-ne zadruge in je porazdeljevanje nakupov pod kontrolo urada. Tržič prejema mesečno okoli 13 tisoč kg pšenične moke. Uvedba krušnih kart v pripravi. Zadnja seja slovenskega občinskega odbora Tržič v pred-aprilski Jugoslaviji je bila dne 30. januarja 1941. Kasneje ni bilo nobene seje več. (Obstoje pa zapiski poslovanja občinskega odbora, ki ga je postavil nemški okupator. Te beležke niso zanimive, ker so Slovenci, vpoklicani v ta odbor, prikrilo odklanjali sodelovanje, vendar je njihovo odklonilno nastopanje razvidno celo iz zapisnikov.). ' Konec Zahvala Ob smrti nadvse dobrega moža, očeta, starega očeta, strica, brata JOŽEFA JANCA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in učencem, katere je pokojni izučil. Posebno zahvalo smo dolžni duhovščini za spremstvo na njegovi zadnji poti ter Francu Dovžanu za poslovilni govor. Zahvalo smo dolžni tudi kriškemu pevskemu zboru. Končno smo dolžni zahvalo dr. Božidarju Fajdigi, ki mu je tako požrtvovalno lajšal njegovo trpljenje. Tudi vsem, ki so mu poklonili vence in cvetje, ter vsem, ki so nam ustno izrazili sožalje, hvala! Iskreno se zahvaljujemo tudi vsem, ki so ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoča žena Marjana in otroci Senično, 10. 1. 1958. Zahvala Ob prerani izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica MATEVŽA MOKORELA se zahvaljujemo vsem darovalcem cvetja, vsem, ki ste nam izražali sožalje in vsem tistim, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoča družina Mokorclovti in ostalo sorodstvo OPOZORILO Tržičani — pripravite se na preti pustiti kttntttutl Najboljše maske bodo nagrajene. Stran 5 Gibanje prebivalstva v času od 15. 12. 1957 do 20. 1. 1958 Rodile so: Perko Jožefa, na-meščenka iz Tržiča — dečka; Ribnikar Ana, gospodinja iz Se-benj — dečka; Golmajer Katarina, gospodinja iz Kovorja — deklico; Justin Ana, gospodinja iz Palovič — deklico; Savs Marija, tkalka iz Čadovelj pri Tržiču — deklico; Mali Antonija, nnmeščenka iz Tržiča — deklico; Zos Alojzija, gospodinja iz Čadovelj pri Tržiču — dečka; Zupan Lidija, prešivalka iz Tržiča — dečka. Čestitamo! Poročili so so: Klemene Ivin. stroj, ključavničar iz Sebenj, in Kržič Ana, predilka iz Tržiča: Žagar Rudolf, trgovski poslovodja iz Leš, in Konjar Stanislava, tkalka iz Kovorja; Kurent Florijan, šofer, in Kosmač Mari-ja-Magdalena, tovarn, delavka, oba iz Tržiča; Zmijanjac Slavko, tovarniški delavec, in Čufar Frančiška, natakarica, oba iz Tržiča; Kovač Janez, železniški uslužbenec iz Dolnjih Ponikev, in Jakša Ana, železniška uslužbenka iz Pribišja; Dovič Franc, strojni delavec, in Govekar Marija, predilka, oba iz Podljube-lja. Mnogo sreče! Umrli so: Paplar Franc, tovarniški delavec iz Bistrice pri Tržiču, star 51 let; Mokorel Marija, gospodinja iz Hudega grabna, stara 75 let; Mokorel Matevž, kolar iz Tržiča, star 55 let; Jane Jožef, krojač iz Senična, star 79 let; Stefe Jožef, čevljar iz Brega ob Bistrici, star 76 let; Golob Tomaž, upokojenec iz Tržiča, star 69 let; Slibar Angela, prešivalka iz Kovorja, stara 48 let; Smolej Marija, druž. upokojenka iz Tržiča, stnra 78 let. Svojcem naše sožalje! X J M O SPORED FILMOV 25.—27. januarja: Ameriški barvni film »BOSONOGA GRO-FtCA«. 28.-29. januarja: Italijanski film »NERONTN MESALINA«. 30.—31. januarja: Francoski film »JULIETTE«. 1.—3. februarja: Francoski Jilm »VELIKI MANEVRI«. 4.-5. februarja: Jugoslovanski film »POSLEDNJI TIR«. 6.—7. februarja: Poljski barvni film »PETORICA IZ BARSKE ULICE«. 8.—10. februarja: Ameriški barvni film »NA OVINKU REKE«. Sprejmem 6 tednov starega otroka v rejo. Več se poizve v Turističnem društvu. Upravni odbor S. D. sklicuje za nedeljo 2. 2. 1958 ob 9. uri dopoldan v rdeči sobi hotela Pošte redni letni občni zbor družine z običajnim dnevnim redom. Občni zbor je z ozirom na drugi sklic sklepčen ob vsaki udeležbi! Upr. odb. Strelske družine »Tržiški vestnik«, glasilo SZDL tržiške občine, izhaja vsakega 1, in 15. v mesecu / Urejuje ga uredniški odbor. Zanj odgovarja Maks Stumfel / Izdaja ga Turistično društvo v Tržiču / Naslov uredništva in upravo: Tržič, Cesta J L A / Telefon št. 255 in 274 / Tiska tiskarna »Gorenjski tisk« v Kranju / Celoletna naročnina 360 din, polletna 180 din. Posamezna štev. 15 din / Tek. rač. izdajatelja: 61-KB-4-Z-90 GORENJSKA TURISTIČNA PODZVEZA s turističnimi društvi: TD Begunje TD Besnica TD Bled TD Bohinj TD Dovje-Mojstrana TD Gorenja vas TD Gorje pri Bledu TD Jesenice TD Jezersko TOD Kranj TD Kranjska gora TD Kropa TD Poljane TD Preddvor TD Radovljica TD Rateče-Planica TD Sorica TD Škofja Loka TD Tržič TD Železniki TOD Žiri in z vsemi ostalimi člani želi slovenski turistični javnosti mnogo delovnih uspehov v letu 1958