esej nekatere ljubljanske izkušnje andrej hrusky uvodnik razstava esej docomomo recenzija prevodi odprti javni prostor v mestu Pod oznako javni mestni prostor razumemo predvsem odprt prostor trgov, ulic in parkov. To so tiste povr ine, ki so namenjene vsem in so tudi vsem do– stopne. Vsako naselje je od nekdaj imelo v sredi ču javni prostor, ki je slu il za zbiranje in prireditve. Tradicionalno je pri nas ta skupen prostor označe– vala lipa sredi vasi, e danes so vasi v Afriki postavljene okoli svetega dreve– sa baobab, spet drugod je to vlogo igrala »gmajna«, skupni travnik v sredi vasi (gemeinde –skupnost, tudi skup čina, skupni prostor). Gr ka mesta so imela agoro, rimska forum in okoli teh centralnih prostorov so se nizale naj– pomembnej e javne stavbe. Brez javnega prostora si ni bilo mogoče misliti povezane skupnosti. Danes se ni prav veliko spremenilo, čeprav nekateri zagovorniki novih tehno– logij zatrjujejo, da se ljudje danes srečujejo v navideznem prostoru svetovne– ga spleta in SMS-ov. Kot običajno, je v resnici ravno nasprotno. Bolj ko se odmikamo od osebnih stikov, bolj se pojavlja potreba po neposrednem sreče– vanju. Tu imajo javni prostori nezamenljivo vlogo, so prizori ča gledali ča, ki mu pravimo ivljenje. Znamenito gledali če arhitekta Andrea Palladia v Vicen– zi je imelo le eno stalno scensko postavitev: mestno ulico kot javni prostor. Kot je e davno nekje zapisal dunajski arhitekt Herman Czech, arhitektura ni ivljenje samo. Je le ozadje, ki ga omogoča. Tako tudi od javnega prostora pričakujemo, da deluje podobno kot scenografija v gledali ču ali filmu. Tam je pomembnej a sama zgodba, vendar mora ozadje zgodbo omogočati in se ji prilagajati. Saj vemo: grozljivke se v filmih dogajajo v temačnih gradovih, ljubezenske zgodbe pa v romantičnih vilah. Podobno mora oblikovanje jav– nega prostora omogočati dejavnosti, ki naj bi se tam dogajale in jih tudi nav– dihovati. O cesti, ki jo je imel Leone Battista Alberti za najznačilnej i primer javnega prostora, je e leta 1452 zapisal: »Cesta bo za popotnika lep a in pri– jaznej a, če mu bo nudila dovolj prilo nosti za pogovor o tej ali oni vzvi eni zadevi«. Pri tem je Alberti mislil na spomenike, ki namigujejo na »vzvi ena« dejanja slavnih prednikov. In res so spomeniki e danes nepogre ljiv del me– stnih trgov. Vendar se zdi, da se stvari spreminjajo. Dejstvo je, da tradicional– ne povezave med arhitekturo in kiparstvom e zdavnaj ni več. Tudi sodobna umetnost raje raziskuje nove medije, kot da bi se ukvarjala s klasičnim kipom. Poseben problem predstavlja pojem okrasja. Gottfried Semper je e v 19. sto– letju postavil teorijo o zamenjavi materialov –trajnej ih z manj trajnimi, kjer se elementi konstrukcije prej njega materiala prenesejo v nov material in de– lujejo kot ornament (npr. lesne zveze v kamen). Nekaj, kar je imelo svoj smi– sel, postane ob prenosu nesmiselni okrasek. Nekoč je bilo drugače. Vsak ele– ment in okrasek je imel točno določeni simbolni pomen. Celo karirasti vzorec esej blaga je izdajal poreklo tistega, ki ga je nosil. Na nekaterih klasicističnih stav– bah v Trstu e danes vidite sklepnike nad vrati, okra ene s portreti nekdanjih lastnikov, da so jih nepismeni trgovci lahko na li. V Ljubljani imamo tak pri– mer na Starem trgu 11a, kjer kip nad vrati dr i prst pred usti in ponazarja la– stnikov priimek Schweiger –tisti, ki molči. Hočem reči, da je nekoč umetnost občudovalca nagovarjala s celo vrsto simbolov, ki jih danes, bodisi ne razu– memo, ali pa jih nadome čamo z ornamentom brez globljega pomena. Če zgodovino sodobnega urejanja Ljubljane običajno pričenjamo z njeno največjo destrukcijo –potresom leta 1895, potem moramo najprej omeniti Camilla Sitteja, ki je prvi predlo il načrt za obnovo Ljubljane. Sitte se je, kot najpomembnej i teoretik urbanizma, zavzemal za umetni ko oblikovanje mest. Po zgledu Aristotela, ki je dejal, da mora biti mesto tak no, »da so lju– dje v njem ne le varni, ampak tudi srečni«, je zavračal oblikovanje mest samo na podlagi tehničnih vidikov. Po njegovem mnenju bi morali imeti umetni– ke kvalitete predvsem javni prostori, »saj bolj kot vsaka druga umetnost vsak trenutek in neprestano vzgajajo veliko tevilo prebivalcev«. Z dana nje– ga vidika je pomembna njegovo raziskovanje »atmosfere« starih mest, zakaj so prijetna in kako to doseči tudi danes. Po njegovem je treba trg obravnava– ti kot sobo –mora biti zaprt. esej Označeni prostor Sittejev načrt za Ljubljano ni bil sprejet, saj ga je upan Hribar raje zaupal ro– jaku Maksu Fabianiju. Njegov predlog je predvidel izgradnjo kro ne ceste, po zgledu dunajskega Ringa. Ta se pravzaprav e danes gradi (manjka e most pri Cukrarni), za nas pomembnej a pa je Fabianijeva realizacija trga pred so– dno palačo. O trgu je zapisal: »Trg je bil načrtovan v obliki dvignjene plo ča- di z belim kamnitim robom, na katerem je bil predviden diagonalni promet; tudi figure in klopi naj bi bile izdelane iz belega kamna, tlak pa iz asfalta. Trg je s treh strani v dvojni vrsti obdan z drevjem in s serijo spomenikov, rimskih fragmentov, izkopanin stare Emone.« V urbanističnem smislu je zanimiva nje– gova zahteva, da morajo vse stavbe, ki ga obkro ajo, vogale označevati s stol– pi. Ta lastni predpis je kr il le Fabiani sam, ko je zasnoval Bambergovo hi o. Sicer trg ni bil izveden po prvotnem projektu in je postal park. Nekak na ze– lena oaza počitka sredi mesta. V parku so bile klopi in pred sodno palačo spo– menik Franca Jo efa -po prvi svetovni vojni so zamenjali le glavo in nastal je spomenik jezikoslovca Franca Miklo iča. Preseganje tipologije Po prvi svetovni vojni se je z mestom ukvarjal predvsem Jo e Plečnik. Pojem »Plečnikova Ljubljana« je vezan predvsem na njegovo urejanje javnih prosto– rov. Pri tem arhitekt skoraj vedno presega tipolo ki pristop k posamezni na– logi. Tromostovje, Šu tarski most in most v Trnovem niso le mostovi, ampak pravi trgi nad vodo. Tromostovje s pomočjo treh mostov prena a Pre ernov trg na drugo stran reke in ga usmerja proti Robbovemu vodnjaku in Me– stnem trgu. Šu tarski most je v resnici trg, omejen s stebri kot javna soba, o kateri je govoril Sitte. Trnovski most je trg pred cerkvijo, ki ga omejujejo na mostu posajena drevesa. Tudi Trnovski pristan ni le pristan –to e najmanj – ampak je park ob vodi. Promenada v Tivoliju je, s svojo neobičajno irino, več kot zgolj sprehajalna pot. Je prostor v parku, ki kot vidimo v zadnjem času, prenese tudi razstave na prostem. Plečnikova ureditev Vegove ulice je kot antična pot na forum, polna spomenikov, ki vabijo k razmi ljanju, hkrati pa je tudi nekak en park in s klopmi na nakazanih ru evinah nekdanjega mestne– ga obzidja. al smo izgubili njegovo ureditev Kongresnega trga, ki si ga je za– mislil kot bene ki trg sv. Marka, ki povezuje cerkev in filharmonijo in le i ob glavni mestni cesti, katere smer so začrtali e stari Emonci. Bogastvo pogledov Moderni arhitekti z Le Corbusierjem na čelu so zavračali romantično pojmova– nje trgov, kot mestnih sob in zahtevali, da se »mesta re ijo tiranije ulice«. Njihov ideal je bil odprt prostor, ki se »svobodno« preliva med stavbami. V tem smislu je Edvard Ravnikar zasnoval tudi kompleks Trga republike, ki predstavlja novo sredi če mesta. Trg je pravzaprav parkiri če, odprt javni prostor pa najdemo na dvignjenih platojih okoli stavb. Tu in tam poudarke vna ajo kipi, sicer pa je pre– dvsem v o ini med obema stolpnicama prostor skoraj neoblikovan. Bolj osta– nek prostora med stavbami, kot osrednji del najpomembnej ega kompleksa enega na ih najpomembnej ih arhitektov. Pa vendarle ni povsem tako. Ravni– kar je bil tudi Plečnikov učenec in tako kot profesor je občudoval Italijo. Zato je bil njegov pristop bolj tankočuten od funkcionalistov. e leta 1960 je primerjal Sittejev in Fabianijev popotresni načrt Ljubljane in se opredelil za Sittejevega, ki je izhajal iz mestne podobe. Tedaj je Ravnikar zapisal: »Kak na vrednota bi lahko bila stara Ljubljana z vedutami, enotnimi vi inami, če bi jo kot raz irjeno celoto re ili v dana njo, e bolj pa prihodnjo veliko Ljubljano!« Zato moramo bi– ti, pri opazovanju Trga republike, pozorni na zaporedje prostorov in pogledov, ki se nizajo ob sprehodu po kompleksu -o tak nem premi ljevanju pričajo tu– di ohranjene avtorjeve skice. Poleg tega se javni prostor nadaljuje tudi v pasa– o, tako da se prostorsko do ivetje raztegne tudi po vi ini. Urbanost stopnic V zadnjih letih velja omeniti urejanje bregov Ljubljanice v Stari Ljubljani po načrtih arhitektov Vesne in Mateja Vozliča. Naloga ni bila preprosta saj sta morala upo tevati staro mesto in tevilne Plečnikove posege ob reki. Nista jih esej elela opona ati pa tudi ne preglasiti; s tlaki, cestno opremo in zelenjem sta izbrala pravo mero spo tljivega nadgrajevanja. Pri ureditvi Dvornega trga pa sta avtorja nekdanji nagnjen trg opremila s terasami in stopnicami, ki se kot gledali če spu čajo proti Ljubljanici in nudijo poglede proti grajskem griču. Tudi tu se je pokazalo, da so stopnice, če so le pravilno uporabljene in na pra– vem mestu, eden glavnih urbanih elementov javnega prostora. Urbana umetnost -raje ne! Teh nekaj primerov ljubljanske izku nje z oblikovanjem odprtih javnih pro– storov ima nekaj skupnih prizadevanj. Sku ajo ustvariti prijeten prostor, ki se prilagaja mestu in upo teva značilne mestne poglede. Uporabniku nudijo ce– stno opremo, ki ga vabi k njeni uporabi, s kipi, fragmenti in obdelavami pa ga vabijo k razmisleku. Tako javni prostori pripomorejo, da bi bili prebivalci »tu– di srečni«, kot priporoča Aristotel. V tej ljubljanski izku nji pa manjka e nekaj. Bilo je ponujeno, obetavno, vendar z nerazumevanjem zavrnjeno. Leta 1996 je gr ki arhitekt Christos Papoulias predlagal projekt »Urbanih sob« (Urban rooms), javne galerije, ki bi se odpirala na Ljubljanico v kateri bi bila razstav– ljena umetni ka dela italijanskega umetnika Michelangela Pistoletta, ki bi jih daroval mestu. Galerija nad reko, z donacijo svetovno znanega umetnika, prejemnika bene kega Zlatega leva 2003, za katero se je potegoval ves svet? Enkratna prilo nost, da bi mesto nadgradilo dosedanje prostorske in umetni– ke izku nje. Vendar ni lo! Ta del obre ja Ljubljanice e danes ni urejen, Pa– pouliasov projekt pa je končal v Pompidujevem centru v Parizu ( e to priča o njegovi kvaliteti), ki ga je odkupil in uvrstil v svojo zbirko.