industrija
pohištva
stol
Kamnik
Jugoslavija
Letnik XXII
STOL
glasilo
kolektiva
julij 1975	ŠTEVILKA 2
Seminar o varstvu pri delu
. Institut za varstvo pri delu iz Maribora je v dneh od 2. 6. do 11. 6. v na-pC:^ij podjetju izvajal seminar iz varstva pri delu, ki je potekal v štirih skusi -®eminaria so se udeležili vodilni delavci, nekateri delavci iz strokovnih uzb ter neposredni vodje dela (mojstri). Takoj po predavanjih so udeleženci raVinn68*6" "*"Z Maribora so nam po telefonu sporočili, da so rezultati testa sko-nn	Pozitivni- S tem uspehom smo lahko zelo zadovoljni, saj vemo, kako
Pn!nein')??. J® zmanjšati število nesreč in poškodb med delom na minimum, naih^i ?as°itnih sredstev in drugih preventivnih ukrepov kot takih, je seveda iD01I Pomembna seznanjenost z organizacijo in ukrepi v zvezi z varnim de-
v PRIHODNJI ŠTEVILKI:
® Linija za strojno obdelavo ploskev v TOZD 2 ® Nekatere zanimivosti iz srednjeročnega plana ® Predstavljamo vam članice Unilesa:
»Liko« Vrhnika »Javor« Pivka
® Reportaža iz TOZD 4 »Sloga« Moste • Novice iz TOZD
A/wwv'^,wvwwwwwNAAAyyww\^.
t
Dan borca
4 julija pred štiriintridesetimi leti je politbiro centralnega komiteja KPJ sklenil, naj sabotažne akcije prerastejo v vseljudski odpor proti okupatorju, uporniške skupine pa v partizanske odrede. Hkrati je sklenil ustanoviti glavni štab partizanskih odredov Jugoslavije pod poveljstvom tovariša Tita. Odredil je, naj se borci imenujejo partizani, rdeča petokraka zvezda pa naj bo njihov simbol.
4. julij je torej dan, ki pomeni začetek organiziranega oboroženega boja proti okupatorju in hkrati začetek ljudske revolucije vseh jugoslovanskih 't narodov in narodnosti, že od
>	vsega začetka je bilo namreč s jasno, da se ne bojujemo za £ povrnitev kapitalistične in na-
>	rodno neenakopravne stare Ju-s goslavije, temveč za nov, dru-s gačen družbeni red, kjer bo ^ vsakdo užival izključno sadove
>	svojega lastnega dela. s Pod vodstvom komunistične !> partije so v vrste borcev vstopa-
>	li vsi napredni ljudje, ne glede na strankarsko ali versko pripadnost. Zveza borcev je tudi danes predvsem politična organizacija, zveza delavcev-revolu-cionarjev in družbeno aktivnih borcev za socializem.
Ti borci, ki so s svojimi žrtvami in samoodpovedovanjem omogočili nastanek nove, svobodne, gospodarsko, samoupravno in obrambno močne Jugoslavije, seveda niso osamljeni.
S svojim zgledom so vzgojili že cele generacije, ki na tradicijah narodnoosvobodilnega boja in revolucije nadaljujejo njihovo izročilo in so prav tako borci za nove, pravičnejše in svobodnejše družbene odnose med ljudmi in narodi.
Ni naključje, da je prav Jugoslavija država, ki uživa v svetu velik ugled zaradi svojega specifičnega razvoja in samoupravnega socializma ter zavzema med neuvrščenimi vodilno vlogo. Ni naključje, da so si mnoge države tretjega sveta, ki so se osvobodile izpod kolonialnega jarma, postavile za vzgled £ prav Jugoslavijo.
AAAT^VvVVV'✓VWWWWNAAAAA/WWVVV
S seje centralnega delavskega
sveta
Nekaj informacij z zasedanja DS DO z dne 12. junija smo objavili že v 21. številki Informatorja. V tem prispevku pa objavljamo sklepe s tega zasedanja v celoti.
V zvezi z 8. sklepom delavskega sveta delovne organizacije z dne 22.
5.	1975 se za nakup razstavno-prodaj-nega lokala v Skopju dodatno odobri še 205.000 din in se tako kupna vrednost poveča na 4,605.000 din.
Potrdi se predlog razpisne komisije za delovno mesto »glavni direktor« ter priporočilo družbenopolitičnih organizacij v tukajšnji delovni organizaciji, kakor tudi predlog Koordinacijskega odbora za kadrovska vprašanja pri občinski konferenci SZDL Kamnik, ter se za glavnega direktorja Industrije pohištva Stol Kamnik imenuje tov. URH IVANA — diplomiranega ekonomista.
1.	Ugodi se prošnji tov. Erbežnik Alojza, ter sega razreši funkcije »glavni direktor« s 15. julijem 1975.
2.	Prav tako se odobri skrajšanje odpovednega roka oziroma prekinitev dela s 15. julijem 1975. V tem smislu naj se sprejme sporazum, ki naj ga podpiše predsednik DS tov. Sikošek Franc.
3.	Predajo in prevzem poslov naj se opravi po dogovoru s tov. Erbežnikom in tov. Urhom ter v sodelovanju s tov. Vavpotičem in ing. Skuškom.
4.	Tov. Erbežniku se v času od 14.
6.	do 15. 7. 1975 odobri izraba letnega dopusta s tem, da se tiste dni, ko bo tov. Erbežnik v podjetju zaradi primopredaje, šteje kot prisotnost na delu in ne kot dopust.
5.	V času od 15. 7. 1975 do 1. 10.
1975, to je v času, ko bo tov. Erbežnik že prekinil delo, tov. Urh pa še ne bo pridobil lastnosti delavca v tuk. delovni organizaciji, naj samoupravne zadeve rešuje tov. Vavpotič, poslovne zadeve pa ing. Skušek. Navedena sta že sicer podpisnika podjetja.
1.	Tov. Ivanič Antona se funkcije »direktor prodaje« razreši s 15. julijem 1975.
2.	Sprejme naj se sporazum o prekinitvi dela s 15. 7. 1975, podpiše pa naj ga predsednik DS tov. Sikošek.
3.	Tov. Ivaniču se v času med 30.
6.	in 15. 7. 1975 odobri koriščenje letnega dopusta.
4.	Osvoji se predlog, da naj v času do prihoda novega direktorja prodaje koordinira delo med proizvodnjo in prodajo ing. Skušek Peter.
Glede na to, da so še vedno nekatera nerazčiščena vprašanja v zvezi z organizacijo prodajnega sektorja in da ima na to tudi registrsko sodišče nekaj pripomb, se odobri predlog Odbora za kadre, HTV, požarno varnost in družbeni standard delovne organizacije, ter se realizacijo 4. sklepa XV. redne seje DS z dne 10. 3. 1975 zadrži s stanjem kot je sedaj.
1.	Sredstva za stanovanjsko izgradnjo v višini 837.196,60 din naj se v letošnjem letu razdelijo za kreditiranje individualnih gradenj. Za stanovanjske kredite naj se porabi tudi sredstva, ki jih bomo dobili za stanovanje, ki ga zaseda trenutno še tov. Zajc Peter, kakor tudi vrnjena sredstva za stanovanjski kredit tov. Ivanič Toneta.
2.	V roku 30 dni naj se izvede posebna anketa, na osnovi katere naj se vsi delavci izjasnijo o nadaljnji sta-
novanjski politiki v našem podjetju.
Na osnovi te ankete naj se zberejo potrebe po stanovanjih, kakor tudi odločitev delavcev za povečanje stanovanjskega prispevka iz sedanjih 6% na 9 %•
3.	S »Projektom« naj se nadaljuje razgovore za gradnjo stanovanjskega bloka v tem smislu, da bomo ta blok gradili prihodnje leto ali v naslednjih letih, stanovanja pa bi razdeljevalo naše podjetje našim delavcem.
V	skladu z zakonom o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu, naj se koriščenje in obračun letnih dopustov za letošnje leto uredi tako, da naj se soboti, ki po našem terminskem koledarju padeta v kolektivni dopust, štejeta v letni dopust, služba, ki je koledar pripravila, pa naj ta koledar v tem smislu popravi oz. spremeni.
Za prihodnje leto naj se dopuste uredi v smislu tolmačenja, ki ga pričakujemo od sekretariata za delo SRS.
Zaradi izravnave uvoznega zaključka št. 2622 z Narodno banko Ljubljana, se odobri odpis DKr 1.000.
V	zvezi s pregledom sklepov s prejšnjega zasedanja delavskega sveta delovne organizacije, je tov. Vavpotič informiral prisotne še s spremembo pogodbe za sofinanciranje pri izdelavi filma o kamniški industriji. Povedal je, da bodo stroške tega filma nosila vsa sodelujoča podjetja v enaki višini, t. j. 6 milijonov starih dinarjev; s tem bo tudi minutaža enaka za vsa sodelujoča podjetja, se pravi po 3 minute.
Tulij Budau
Ob 27. fcuLifcii, &bcln&kem ptazniku (TCamni&ke in rbonikal(Shc občine o&em dodela očem i&kceno čestitamo
ciLcedniMaa
4. seja delavskega sveta SOZD UNILES
6. junija je bila v tovarni »Iztok« Miren 4 recjna seja delavskega sveta SOZD UNILES.
Tov. Leopold Jesenek, pomočnik Predsednika poslovnega odbora, jepo-ut?al ° delu poslovnega in izvršilnega Odbora med 3. in 4. sejo DS ter dru-sin aktivnostih in dogovorih, tako v strokovnih komisijah kot v drugih ob-ikah dela. Med drugim je omenil, da 1 bila prav v sedanjih pogojih po-irebna tesnejša poslovna politika pod-pjanic, ki do sedaj ni dosegla predvidenega nivoja in obsega. Pri Kupm nabavi in prodaji še ni pravih cmkov. Pomembne informacije se za-in ne Pridejo na nivo TOZD. udi kadrovska vprašanja v glavnem so rešena, kar ovira hitrejše ures-mcevanje^ dogovorov. Nobena delovna gamzacija namreč ni pripravljena dati sv°Jlh najboljših ljudi v SOZD. nrIi?Vna naloSa združenja je sedaj predvsem koordinacija delitve dela in Prodajne politike.
mv?TaT,oPredl0g tov- Sikoška je DS ^1LTS sPrejel naslednji sklep: Poki	ter lzvršilni organi naj v krat-
en™1™ Predstavijo delo in aktivnost samoupravnih organov ter rezultate iz
-?,neSa dela. Takšno poročilo bo suizuo posameznim TOZD kot odgo-stQr,i^a- stevilna vprašanja, ki se po-7hAlaj°„n,a različnih sestankih in nn "J1' .v bodoče naj se organizira poročanje o skupnem delu in dogovo-skpo-V >>b NILES«, tako članom delav-» Syyta kakor tudi TOZD. O delo-
fflaiu	nai redno poročajo
glasila OZD oz. TOZD.
skiS?reJet je bil tudi sklep, da delavski svet pooblašča poslovni in izvršil-
ni odbor SOZD UNILES, da pripravita vse potrebno za registracijo SOZD UNILES.
Direktor Lesnine, tov. Planinc je v drugi točki dnevnega reda obširno poročal o gospodarskih rezultatih SOZD v letu 1974. Povedal je, da je bila lani aktivnost UNILES zelo močna v pogledu proizvodnje in tudi prodaje, da pa je prodaja pričela proti koncu leta pešati, ko so se pokazali prvi simptomi gospodarskih težav. Zunanje tržišče pa je bilo v krizi že prej. Zaradi uspešnega poslovanja v prvih devetih mesecih so tudi rezultati za celo leto razmeroma ugodni, saj je UNILES lani ustvaril preko 300 starih milijard celotnega dohodka (skupaj z Lesnino 570 milijard). Fizično smo prodali 30 do 35 % več kot v letu 1973. Konec lanskega leta pa je znatno upadla prodaja na tradicionalna tržišča, zlasti v Severno Ameriko (kolonialno pohištvo). Sicer pa se leto 1974 lahko oceni kot slično s prejšnjimi leti in je v dolgoletnem trendu slovenske lesne industrije. Letos je UNILES zamudil skupno nabavo surovin, s čimer bi lahko dosegel bolj ugodne cene in druge nabavne pogoje. Glede na to, da bodo letos rezultati nedvomno slabši, bo treba spremeniti investicijske programe v smislu investiranja v distribucijske kapacitete. Preko lastnih prodajnih zmogljivosti bo treba več prodajati, zlasti v tujino. Treba je povečati prodajo v absorbcijsko zelo močna tržišča Vzhoda in tretjega sveta. Tu je UNILES doslej napravil zelo malo (izjema je tovarna Meblo).
DS UNILES je sprejel sklep: ker je v okviru SOZD UNILES preko 150
delavcev z visoko izobrazbo, naj se s temi delavci čimprej zasedejo nekatera odprta delovna mesta v DSSS SOZD UNILES, da bi ta pričel z delom, kot je v okviru samoupravnega sporazuma o združevanju določeno.
DS UNILES je potrdil program prioritetnih nalog SOZD UNILES za leto 1975, ki v grobem zajema:
—	izpopolnitev samoupravnega sporazuma v smeri jasnejše opredelitve dejavnosti, ki se bodo v SOZD UNILES opravljale in medsebojna razdelitev dela pri njihovem opravljanju, kakor tudi opredelitev pooblastil ter razprava v TOZD in sprejem dopolnitev ter posredovanje registrskemu sodišču,
—	razprava in sprejem predloga statuta SOZD UNILES,
—	formiranje delovne skupnosti skupnih služb SOZD,
—	izdelava plana UNILES za leto 1976 ne samo kot izbira ekonomsko-finančnih pokazateljev, ampak temeljnega dokumenta za vodenje skupne poslovne politike, ki se izvaja preko OZD in TOZD UNILES ter skupne službe SOZD,
—	izdelava srednjeročnega programa UNILES 1976—1980 na izhodiščih ustave ter rokih zakona in usklajevanje posameznih faz v SOZD in v republiki,
—	študija o transportu pohištva,
—	izdelava ustrezne ekonomske študije o potrebni perspektivni izgradnji in vključevanju prodajnih salonov v SOZD (saloni Uniles v Jugoslaviji vključno z drugimi TOZD za prodajo pohištva),
—	priprava ekonomske dokumentacije ter potrebne kadrovske, samoupravne in strokovne aktivnosti za združevanje sredstev in konstituiranje TOZD Saloni Uniles in pričetek gradnje in organiziranja poslovnih enot,
—	priprava dokumenta o medsebojnih odnosih vseh treh notranjetr-govinskih mrež UNILES in izvedba ustrezne unifikacije označb v prodajnih mrežah, poslovnih listinah, programskih akcijah itd.
—	opredelitev koncepta in organizacije funkcioniranja zunanje trgovine v SOZD UNILES — vzporedno oblikovati predlog dokumenta o oblikah in načinih sodelovanja s SOZD SLOVENIJALES,
—	izdelava programa obdelav in proučevanja zunanjih tržišč,
—	organiziranje predstavništev in drugih zunanjih prodajnih punktov, unifikacija ZT mreže s posebnim poudarkom na ukrepih za takojšnje postavljanje prodajnih kanalov v SEV,
—	organizacija izvedbe določene skupne dokumentacije in poslovnega informiranja v SOZD UNILES, orga-
(Nadaljevanje na 4. strani)
nizacija skupne nabave in uporabe redke in drage dokumentacije ter dobivanja poslovnih predlogov in informacij iz zunanjih punktov tako Slovenijalesa kot Unilesa,
—	skupna mesečna izdelava gibanja konjukture proizvodov lesne industrije na posameznih zunanjih trgih ter drugih pomembnih informacij o trgu, skupno delo ter izmenjava podatkov po določenih pokazateljih med SOZD Slovenijales in Uniles,
—	delo na skupnih propagandnih akcijah in informiranju, izdaja skupne reprezentativne publikacije in glasila SOZD UNILES,
—	proučitev nabavnih pogojev pomembnih surovin in materialov ter na tej podlagi takojšnje izvajanje skupne nabave in uvoza, spremljanje nabavnih trgov in cen ter enotna nabava ali enoten nastop pri domačih dobaviteljih, kakor tudi pri nabavi surovin in uvoza,
—	izdelava raznih predlogov za združevanje sredstev, načinov in virov financiranja skupnih poslovnih nalog in ciljev,
—	analiziranje in predlaganje enotnega kreditiranja potrošniških kreditov ter usklajeno sodelovanje s kre-ditorji (bankami),
—	analiziranje tekočih finančnih rezultatov poslovanja ter predlogi za potrebno ukrepanje, skupen nastop za pridobivanje kreditov za obratna sredstva in posebej za kreditiranje industrijske investicijske opreme,
—	sprejem samoupravnega sporazuma med proizvodnjo in trgovino, verifikacija osnutka ter posredovanje osnutka v potrjevanje TOZD,
—	izvajanje skupnih akcij pri usmerjanju in financiranju šolstva, še posebej dopolnilnega in specialističnega, izmenjava praktikantov za določena področja, pravilnikov in sporazumov s kadrovskega področja, itd.,
—	izmenjava počitniških kapacitet, organizacija skupnih izletov in športnih srečanj ter medsebojno informiranje o delu SOZD in članov; pomembno bi bilo združevanje precejšnjih sredstev v ta namen že odvojenih, pri zadovoljevanju skupnih potreb (npr. izgradnja počitniških kapacitet itd.),
—	skupno delo pri sistemizaciji, iskanju najustreznejših rešitev stimulativnega nagrajevanja ter oblikovanju pravilnika o delitvi OD,
—	opredelitev potrebnih skupnih poslovnih informacij po posameznih sektorjih za SOZD UNILES ter po-trebne unifikacije posameznih obrazcev, programov ter poslovnih in finančnih pokazateljev; načini obdelave preko računalnika.
Predsednik finančne komisije tov. Planinc je obrazložil, da nas ustava zadolžuje za pravičnejšo razdelitev dohodka in tudi glede rizikov med proizvodnjo in trgovino ter je treba te odnose prilagoditi in spraviti v življenje v našem SOZD. Namen sporazuma je, da prejmejo proizvodne TOZD v odločanje tisti del dohodka, ki presega po sporazumu dogovorjene kriterije. V nadaljnjem obdobju pa naj se notranjetrgo vinskemu sporazumu doda še zunanjetrgovinski.
S tem v zvezi je DS UNILES sprejel sklep, da se predlog samoupravnega sporazuma proizvodnja-trgovina
sprejme kot osnova, s tem da se finančna komisija UNILES zadolži, da se 10. in 18. člen sporazuma popravita in prilagodita pravilnemu izračunu in določitvi formul. Rok spremembe s strani finančne komisije je 20. junij 1975, nato pa se predlog sporazuma proizvodnja-trgovina takoj dostavi vsem TOZD v potrditev.
DS UNILES je potrdil imenovanje tov. Marijana Planinca, glavnega direktorja OZD »LESNINA« Ljubljana za člana poslovnega odbora SOZD UNILES, ker je dosedanji član iz te OZD tov. Tine Ravnikar odšel v pokoj.
DS je potrdil še imenovanje tov. Jožeta Novinca iz OZD »NOVOLES«
V teh dneh brigadirski »horuk« odmeva na Kozjanskem, v Suhi krajini, na Brkinih, Halozah, v teh najmanj razvitih območjih naše republike. Žulji mladih prinašajo v te kraje vero v napredek, mladi prinašajo novo življenje.
OK ZSMS Kamnik je dobila težavno nalogo, ko je morala poskrbeti za določeno število mladincev iz kamniških šol in delovnih organizacij. Na srečo je pri vodstvenih organih naletela na ugoden odziv in tako se je prijavilo ustrezno število mladincev za mladinske delovne akcije.
Iz naše delovne organizacije sva se udeležila akcije Kozjansko 75 dva mladinca. Od 18. maja do 8. junija sva se vključila v družino brigadirjev brigade Slavko Šlander, ki so jo sestavljali mladi iz OK ZSMS ljubljanske regije. Drugo brigado pa so sestavljali mladi iz Pomurja in pobratenih mest Mladenovca in Titovih Užic. Dnevi, ki smo jih preživeli v brigadirskem domu v Šentvidu pri Planini in
Novo mesto za člana izvršilnega odbora SOZD UNILES, ki bo nadomestil tov. Cirila Pevca, dosedanjega člana izvršilnega odbora, kateremu je prenehalo delovno razmerje v OZD »NOVOLES«.
DS UNILES je v zadnji točki dnevnega reda potrdil še predlog poslovnega odbora UNILES z dne 19. 3. 1975 in določil akontacijo sredstev za delo DSSS SOZD UNILES za leto 1975 v višini din 2,000.000, na podlagi predvidenih namenov. Odvajanje izvršujejo delovne organizacije ob periodičnih obračunih po kriteriju doseženega dohodka v letu 1974.
Tulij Budau
na deloviščih, so prehitro minili. Čeprav nam je nagajal dež, smo dela opravili v rekordnem času. Vodovod, ki bo napajal vas Šentvid, smo položili, na trasi v Prevorju pa bodo dela potekala še drugo leto.
življenje v brigadi je zelo pestro. Na konferencah naselja, na brigadnih konferencah, aktivu ZK in aktivu ZSMS smo vedno reševali probleme, ki so se pojavljali v zvezi z življenjem in delom brigadirjev. Veliko prostega časa pa smo namenili športu, raznim kvizom in drugim kulturnim prireditvam.
Na kvizu s področja politike, kulture in športa sva med šestimi ekipami zasedla 1. mesto. Tudi sicer smo se mladi iz Kamnika izkazali, saj smo vsi dobili diplome, ena brigadirka pa celo udarniško značko.
Težko je bilo slovo od brigadirjev in domačinov, ki so ponosni na mladi rod.
Kralj Srečko, Kukanja Bojan
Akcija Kozjansko 75
SINDIKAT — SINDIKAT — SINDIKAT — SINDIKAT — SIND SINDIKAT — SINDIKAT — Sli*
Kaj je sindikat
Sindikat — to smo mi — delavci, ki se združujemo, da bi uspešno uresničevali svoje delavske interese in pod idejnopolitičnim vodstvom Zveze komunistov zagotavljali svojo oblast nad razmerami, sredstvi in sadovi svojega dela ter imeli odločilen vpliv v vseh družbenih zadevah. Da to dosežemo pa je potrebna maksimalna angažiranost nas vseh, ali vsaj velike večine, pri delu v sindikatu.
Nova ustava je na novo opredelila družbeno vlogo sindikata ter pogojuje njegovo delovanje na vseh področjih delovnih, življenjskih, samoupravnih ter političnih interesov delavcev. Po sprejetju ustave in predvsem po 8. kongresu zveze sindikatov Slovenije se je pri nas udomačilo geslo: NIC,
Kar je pomembnega za delavca, BREZ SINDIKATA. Kaj to pomeni?
Sindikat mora nadvse aktivno delovati in imeti najodločilnejšo vlogo Pri:
—	samoupravljanju delavcev v
tozd,
—	produktivnosti in dohodku,
—	samoupravnih razmerjih po ustvarjanju in razporejanju dohodka ter Pri delitvi sredstev za osebne dohodke,
—	utrjevanje socialne varnosti in obladovanju socialnih razlik,
—	razvoju stanovanjskega gospodarstva in reševanju stanovanjskih vprašanj delavcev,
—	oddihu in rekreaciji delavcev,
—	obveščanju in obveščenosti,
—	ljudski obrambi in družbeni sa-
mozaščiti.
Iz teh nekaj najbolj pomembnih nalog sindikata, ki jih je preciziral 8. kongres ZSS je razvidno, da sindikat MORa biti prisoten pri vseh odločitvah, ki zadevajo delavčeve pravice in dolžnosti. Pri tem pa ne mislim samo Pa to, da bo sindikat obveščen o problemih, ampak mora dajati predloge, Pobude za rešitev delavčevih interesov ln _ obenem aktivno sodelovati ves čas Pri reševanju le-teh. Geslo »Nič kar je Ppmembnega« pa ne pomeni samo pravice ampak v enaki meri tudi dolžnosti. Vsak delavec se mora zavedati, da bo s svojo maksimalno angažira-bostjo na delovnem mestu in pri de-lu v sindikatu lahko užival vse_pravi-Ce in dolžnosti, ki mu pripadajo.
Organiziranost našega sindikata
V naši OZD deluje šest osnovnih organizacij, se pravi v TOZD 1, TOZD
2, TOZD 3, TOZD 4, TOZD 9 in v skupnih službah. Vsaka osnovna organizacija ima svoj izvršni odbor, v katerem so zastopane vse sindikalne skupine s svojimi poverjeniki. Koor-dinartor dela vseh OOS pa je sindikalna konferenca OZD, katere sedanji predsednik je tov. Jeglič Anton. V sindikalni konferenci OZD STOL pa so predstavniki vseh šestih OOS. V svojem delu so vse OOS popolnoma samostojne in delujejo pri vseh odločitvah, ki zadevajo posamezno TOZD ali SS.
Poverjeniki posameznih sindikalnih skupin morajo prenašati želje in zahteve svojih sodelavcev na IO OOS, ki mora te obravnavati in sporočiti svoje stališče ter obenem vplivati na samoupravne in druge organe, da se želje ali zahteve, ki so upravičene tudi v praksi uresničijo.
Če pogledamo delo posameznih IO OOS vidimo, da so le-ti obravnavali vse prošnje, želje in zahteve sodelavcev ter o njih zavzeli določeno stališče. Seveda vse prošnje niso bile rešene v prid delavcev, s tem pa ni rečeno, da so bile neupravičeno ali upravičeno negativno rešene.
Na IO sindikata po TOZD in DSSS smo obravnavali
Najbolj burne in delovne so bile razprave o Predlogu novega pravilnika o delitvi osebnih dohodkov. Menim, da je to popolnoma pravilno in da bodo morale vse OOS pri sprejemanju Pravilnika, ki naj bi ga sprejeli v drugi polovici leta, še bolj angažirano sodelovati in imeti odločilen vpliv na objektivno ocenjevanje posameznih delovnih mest, saj to je ena naših najbolj pomembnih nalog.
Na občnih zborih OOS so vsi delavci kritično ocenili svoje dosedanje delo in nakazali smernice za čimbolj-še delo sindikata samoupravnih organov ter podjetja kot celote. Na občnih zborih so delavci izpričali globoko privrženost STOLU in s tem pokazali, da jim ni vseeno kakšno je podjetje in obenem tudi njihov status v podjetju. Na sestankih smo se delavci veliko ukvarjali s problemi stanovanjske izgradnje in reševanja stanovanjskih problemov. Povsod je bila prisotna in izražena misel, da še vnaprej gradimo bloke ter s tem rešujemo socialne probleme. To izpričuje visoko zavest našega delovnega človeka, da pomaga sodelavcu pri reševanju njegovih problemov, čeprav bodo s tem delno trpele njegove ugodnosti.
Naša sindikalna organizacija se je tudi vključila v praznovanje 30. obletnice osvoboditve izpod fašističnega jarma. Organizirali smo proslave. Skupaj z občinskim sindikalnim svetom smo organizirali delavsko srečanje v Kamniški Bistrici ob 1. maju. Veliko naših sodelavcev pa je sodelovalo na Pohodu tovarištva in spominov, odkritju spomenika svobodi in komandantu Stanetu.
Skratka, naša sindikalna organizacija je po minulem delu dokazala, da ni le organizacija, ki skrbi samo za ozimnico, ampak se je aktivno vključila v samoupravljanje ter življenje vsakega delavca. Seveda pa to ne bi zmogla, če ne bi imela take podpore kot jo ima s strani ZK ter vodstva podjetja. S tem pa ni rečeno, da je bilo storjeno vse, kar je potrebno. Se zdaleč ne — še bolj je potrebno sodelovati pri izgradnji samoupravljanja in reševanju delavčevih problemov.
Ena izmed prvih in po mojem mnenju največjih nalog pa je iskanje notranjih rezerv. Menim, da bi moral ravno sindikat odigrati naj odločnejšo vlogo in biti nosilec teh prizadevanj, ki jih je nakazal že sestanek vseh družbenopolitičnih organizacij skupaj z vodstvom podjetja. Verjamem in vem, da je zavest vsakega od nas na takem nivoju, da bo vsak storil kar največ in s tem pomagal, da bo podjetje prebrodilo današnjo krizo.
Iz zapisnika 11. in 12. redne seje izvršnega odbora sindikalne konference
IO sindikalne konference je na svoji 11. seji dne 23. 4. 1975 obravnaval predlog plana sklada skupne porabe za leto 1975, kateri je bil dan v javno obravnavo dne 20. 2. 1975 vsem OOS in samoupravnim organom. Glede na to, da moramo upoštevati družbeno ekonomsko resolucijo za leto 1975 ter se tako ne moremo ravnati po sindikalni listi za leto 1975, je IO sind. konf. sklenil zmanjšati dotacije vsem prosilcem za ca. 30 %.
Na 12. seji IO sindikalne konference, ki je bila 3. 6. 1975 pa smo sklenili naslednje:
1. Potrdi se finančni plan sindikalne organizacije s pripombo, da se nobena dotacija ne sme prekoračiti; če bi slučajno kje ostala sredstva, potem IO sindikalne konference določi komu se namenijo preostala sredstva.
SINDIKAT — SINDIKAT — S
Predstavljamo vam članice llnilesa
Trgovsko podjetje »Lesnina« Ljubljana
2. štiriinšestdesetim sodelavcem se omogoči brezplačno letovanje. Prednost za odobritev brezplačnega letovanja imajo starejši sodelavci, socialno ogroženi ter ostali zaslužni sodelavci. Določitev sodelavcev, ki bodo letovali brezplačno, pa je zaupana predsednikom IO sindikata v sodelovanju z mojstri in obratovodji.
Vsak sodelavec, ki bo letoval brezplačno, bo dobil bon v vrednosti 450 din, ki ga bo lahko vnovčil v poslovalnicah Kočne.
IO sindikalne konference je potrdil povrnitev stroškov preventivnega zdravljenja otrok naših sodelavcev. Naša sindikalna organizacija bo povrnila stroške preventivnega zdravljenja za 11 otrok.
Dogovorili smo se tudi, da se vsakemu udeležencu sindikalnega izleta izplača 20 din za prehrano, stroške prevoza z avtobusom za razdaljo 300 kilometrov v obe strani pa povrne sindikat.
Srebrni znak sindikatov Slovenije
Na tradicionalnem delavskem srečanju, ki je vsako leto na praznik dela 1. maja v Kamniški Bistrici, je tudi letos Občinski sindikalni svet podelil srebrne znake sindikatov Slovenije. Ker letošnje leto praznujemo 30. obletnico osvoboditve, je občinski sindikalni svet sklenil podeliti 30 srebrnih znakov namesto 15, kolikor jih je podeljeval prejšnja leta. Te znake OSS podeljujejo najzaslužnejšim sindikalnim aktivistom in organizacijam ZSS.
Letos so med drugimi prejeli srebrni znak tudi naslednji naši sodelavci: Silva Marcijan, Anton Jeglič, Jože Ker-žič ter Maks Štebe. Za dobro in uspešno delo v preteklosti pa je bila s srebrnim znakom nagrajena tudi naša sindikalna organizacija.
Vsi posamezniki, ki so prejeli srebrni znak, so dolgoletni sindikalni aktivisti ter delavni tovariši, ki so se v vsem dosedanjem delu maksimalno angažirali pri delu v sindikatu in jim ni bilo žal naporov in težav, s katerimi so se srečevali pri svojem delu. Prav ti so skupaj z ostalimi sindikalnimi delavci največ pripomogli k plodnemu delovanju naše sindikalne organizacije.
Čeprav malo pozno, se čestitkam, ki so jih nagrajeni tovariši prejemali že ob podelitvi in kasneje, pridružuje tudi naše uredništvo ter jim želi obilo uspeha pri nadaljnjem delu in še več srebrnih po možnosti pa tudi zlatih znakov.
Lado Bajc
Lesnina je edino trgovsko podjetje v združenju UNILES. Z direktorjem Marijanom Planincem smo se pogovarjali o razvoju Lesnine, o sodelovanju z ostalimi članicami Unilesa in s tem v zvezi tudi z našim podjetjem. Takole nam je predstavil Lesnino:
Glavni direktor Marjan Planinc
Lesnina je bila rojena februarja 1949. leta kot malo servisno podjetje z imenom LES Ljubljana s sedežem in dejavnostjo v Ljubljani. Kmalu po tem je začelo odpirati prodajalne po vsej Sloveniji in v večjih jugoslovanskih mestih. Lesnina je bila že leta 1960 eno naj večjih podjetij za prodajo pohištva v Jugoslaviji. Kasneje se je registrirala tudi za opravljanje zunanjetrgovinskih dejavnosti, najprej izvoza lesnih izdelkov in pohištva, potem pa tudi uvoza, in sicer vseh re-promaterialov in strojne opreme za našo industrijo. Vseskozi je zelo močno širilo svojo maloprodajno mrežo v Jugoslaviji preko trgovin in skladišč, pa tudi svojo grosistično trgovinsko dejavnost, predvsem na področju opremljanja velikih potrošnikov (hotelov, bolnic, šol in drugih institucij), kakor tudi oskrbe s pohištvom drugih manjših trgovskih podjetij in pa seveda oskrbe pohištvene industrije z vsemi repromateriali (zlasti lesne stroke).
Konec leta 1974 je bilo vključenih v Lesnino kot trgovsko organizacijo tudi 8 manjših proizvodnih obratov širom Slovenije, s katerimi je do tedaj Lesnina dolga leta sodelovala in izdelujejo predvsem artikle individualnega in maloserijskega programa. Lesnina ima danes v državi okoli 70.000 m2 prodajnih in skladiščnih zmogljivosti, ima 5 podjetij v tujini, število zaposlenih se suče okoli 1600,
od katerih je ca. 1/2 v trgovini, 1/2 pa v proizvodnji.
Blagovni promet bo znašal v letošnjem letu okoli 280 starih milijard, od tega okoli 260 milijard v trgovini in nekaj čez 20 milijard v proizvodnji. Lesnina je tudi pomemben izvoznik in trenutno izvaža v glavnem kot komi-sionar za okoli 30 starih milijard, in sicer največ v ZDA. Z vključitvijo v SOZD UNILES je Lesnina prevzela zelo odgovorno nalogo vključiti se v prodajo proizvodov članic Unilesa na domačem in na tujem trgu. Proizvodi Unilesa so v poslovalnicah Lesnine vse bolj prisotni in smo se odločili, da bomo v naslednjih nekaj letih imeli v naši prodajni mreži vsaj 60 % proizvodnje članic Unilesa. Trenutno gradimo s pomočjo članic Unilesa skupno maloprodajno mrežo v Jugoslaviji, ki bo že konec letošnjega leta razpolagala z okoli 10 000 m2 novih prodajnih in skladiščnih površin, na katerih se bodo prodajali izključno proizvodi Unilesa. To je šele začetek in imamo dogovor, da bomo z združenimi sredstvi gradili skupne prodajne zmogljivosti tudi v bodoče, in to v istem tempu (letno 8000—10000m2). Na isti način nameravamo razširjati tudi prodajno mrežo v inozemstvu z odpiranjem Skupnih predstavništev, ustanavljanjem novih podjetij in prodajnih skladišč ter sploh večjim obvladovanjem inozemskega trga, da bi lahko izvozili čim večje količine kvalitetnih proizvodov članic Unilesa.
Naši poslovni odnosi s Stolom so bili vseh 26 let obstoja Lesnine izredno ugodni. Pa ne le poslovni, temveč tudi prijateljski odnosi. Pogoj za to je bila vsekakor izredno kvalitetna proizvodnja Stola in pa izredno korektno vedenje ljudi, s katerimi smo v naših odnosih prišli v stik. Prepričan sem, da se bodo taki odnosi tudi nadaljevali, poglabljali (ne le kvalitetno, temveč tudi kvantitetno), in tako bomo prodajali vse več vaših proizvodov. Osebno me pri sodelovanju vežejo tudi spomini na leti 1947 in 1948, ki sem jih kot mlad računovodja preživel v Stolu. Bistvo našega uspešnega sodelovanja pa je vendarle kvaliteta in renome vaših proizvodov in na koncu dolgo gojenje prijateljskih vezi. Pohvaliti moram tudi vaš design, zaradi česar smo vaše proizvode vedno dobro plasirali, saj ste svetovno znani proizvajalci stolov, v zadnjih nekaj letih pa se ta sloves razširja tudi na pisarniško opremo in stanovanjsko pohištvo.
Tulij Budau
Predstavljamo vam članice Unilesa
Tovarna pohištva »Iztok« Miren
Pogled na novo tovarno
V Mirnu pri Novi Gorici, tik ob italijanski meji (tako da je pol pokopališča v Jugoslaviji, pol pa v Italiji), stoji skoraj novo poslopje tovarne pohištva Iztok. Že na prvi pogled smo dobili vtis urejenosti in čistoče na vsakem koraku, tako v proizvodni hali kot v upravnih prostorih. Direktor Albert Klančič nam je takole predstavil tovarno:
— Leta 1964 se je na drugi lokaciji zbralo nekaj deset kvalificiranih delavcem z lastnim orodjem. Začeli so delati pisarniško pohištvo in spalnice- S sredstvi, ki so jih ustvarili delavci sami, se je tovarna širila in razvijala do leta 1973, ko je bila zgrajena Ih opremljena nova tovarna.
— Trenutno je zaposlenih 146 delavcev. Tovarna se v bodoče prostorsko in glede števila delavcev ne bo bistveno širila. Izdelujemo izključno spalnice in naše trenutne kapacitete Predstavljajo nekako maksimum tega, kar lahko naše tržišče absorbira. To-varno bomo razširili še za 3000 m2, kar je predpogoj za uvajanje nove teh-hologije.
— Lani smo dosegli 5,2 milijarde realizacije, za letos pa planiramo 6
starih milijard, kar predstavlja več kot 40 milijonov na zaposlenega. Po produktivnosti smo torej na samem vrhu slovenske lesne industrije, in to v veliki meri tudi zato, ker imamo
Glavni direktor Albert Klančič
majhen obseg režije, saj kar 2/3 delavcev dela v normi. Tudi osebni dohodki so dovolj visoki. Lani je znašal poprečni OD 248.000 starih dinarjev, letos pa bo okoli 300.000.
— Zaposleni so pretežno domačini, fluktuacije praktično ni. V najkrajšem času bomo rešili tudi vse stanovanjske probleme, saj dajemo za stanovanja nad 1 milijon letno na zaposlenega.
— V izvoz gre le 3 % proizvodnje, vse ostalo prodamo doma, in sicer preko 65 % trgovini, ostalo pa Lesnini in Slovenijalesu.
Tulij Budau
Prizor iz proizvodne hale
Porast prodaje na področju Velenja
Novi salon
Stari salon
Trgovsko podjetje »Era« iz Velenja pozna naše podjetje kot kupca pisarniške opreme. V letošnjem letu nam je prav preko tega podjetja uspelo, da smo pričeli plasirati na območje Velenja poleg pisarniškega pohištva tudi pohištvo za široko potrošnjo iz programa UNI in razne tapetniške izdelke. To podjetje je namreč februarja letos odprlo novi salon, v katerem ima Stol Kamnik na osnovi dogovora lep del razstavnega prostora v velikosti 80 m2. V tem salonu se prodajajo dnevne sobe in spalnice. Samo deset metrov od novega salona je stari salon Sodobna oprema, v katerem se prodajajo predvsem kuhinje in jedilnice, tako da imamo tudi v tem salonu ca. 80 m2 razstavnega prostora.
Prodajo našega široko potresnega programa lahko zelo ugodno ocenimo, saj je za tako tržišče, kot ga predstavlja Velenje, vsekakor zelo pozitivno, da dosegamo lepo realizacijo. Velenjski potrošniki se namreč prvič seznanjajo s Stolovim programom in so-
deč po obsegu prodaje se ta program zelo ujema z njihovim okusom in potrebami. Velenje je na vsak način zelo perspektivno področje, saj se tu vsako leto zgradi preko 1000 stanovanj, kar pomeni, da ima Stol tudi v bodočnosti možnosti za obsežen plas-man svojih artiklov, seveda z ustrezno prodajno politiko in propagandno dejavnostjo.
Ob obisku v salonu Sodobna oprema podjetja Era Velenje smo se pogovarjali z Ivanom Amonom, poslovodjem salona.
— Od kdaj prodajate Stolove artikle?
— S Stolom sodelujemo že več kot deset let. Prav letos pa je prodaja vaših izdelkov občutno narasla, zlasti zato, ker je vaš del salona odlično aranžiran.
— Kolikšen delež prodaje predstavlja naš program in kateri artikli gredo najbolj v promet?
— Vaši izdelki predstavljajo v le-
tošnjem letu že okoli 20 % naše realizacije. Najbolje se prodaja UNI program, upada pa prodaja pohištva v beli barvi, ki ni več v modi.
— Kako čutite krizo, ki je zajela letos praktično vso pohištveno industrijo?
— Ker je na področju Velenja veliko novogradenj, krize skoraj ne čutimo, prodaja celo narašča. K temu so pripomogli tudi vsi prodajalci, ki so se letos še bolj angažirali.
— Kako boste skušali pridobiti čimveč novih kupcev?
— Letos je predvidenih mnogo individualnih novogradenj in približno 500 novih stanovanj v blokih. Na to se pripravljamo s široko zasnovano propagandno akcijo. Vsak stanovalec bo dobil našo čestitko in komplet katalogov, poleg tega pa mu bomo nudili poseben popust pri nakupu. Dolga leta smo prodajali le vaše pisarniško pohištvo, sedaj pa gre vedno bolj v promet tudi vaše stanovanjsko pohištvo.
Stolova dnevna soba in spalnica v novem salonu trgovskega podjetja Era Velenje
Salon pohištva 1975
Salon pohištva 1975 je bil v juniju na Gospodarskem razstavišču. Udeležili so se ga vsi izdelovalci pohištva iz Jugoslavije. Kljub temu, da je bil razstavni prostor letos največji, so imeli razstavljalci še več želja kot prostora. Torej nismo imeli možnosti videti vsega, kar delajo naši proizvajalci na področju pohištvene industrije.
Na sejmu je prevladovala oprema za stanovanja: spalnice, dnevne sobe, kuhinje, posamezne sedežne garniture, dodatna oprema za toaletne prostore in otroške sobe. Še vedno je močno zastopano neokusno stilno in rustikalno pohištvo. Nekaj novosti so hoteli prikazati pri kuhinjah, mladinskem pohištvu in pohištvu za toaletne prostore; pa tudi to je komaj omembe vredno.
Ob množici razstavljenih eksponatov pa razstavljalci niso pokazali nič novega. Z novim dražjim pohištvom želijo doseči le komercialni uspeh, medtem ko zginja sled o dobrem oblikovanju. Tako pogrešamo nadaljevanje idej iz preteklih let o pohištvu iz neobdelanih iveric, polyuretanske mase, itd. In prav na take izdelke čaka naš mlajši perspektivni potrošnik.
Sejem je »računal« samo na individualnega potrošnika. Pisarniško pohištvo, pohištvo za opremo šol in vrtcev in še druge zvrsti pohištva žal niso predstavljeni. In tudi ta področja bi bila zanimiva.
Ob letošnjem sejmu smo bili torej prikrajšani za marsikatero novost; ne-potešeni stopamo naprej v čas, da bi nam salon pohištva 1976 prinesel kaj več.
S. Š.
Prosvetna dejavnost v kolektivu
že od leta 1930 je bila na Duplici vidna prosvetna dejavnost. Dokaj uspešno sta delovala pevski in tambu-raški zbor. Prosvetno delo je med okupacijo povsem prenehalo. Takoj po osvoboditvi pa sta pričela uspešno delovati pevski zbor in dramska sekcija. Po nekaj leith so zaživele še folklora, šahovska, izobraževalna in kino sekcija. Ustanovljena je bila tudi knjižnica. Prosvetno delo je med delavci Industrije pohištva »STOL« Kamnik in tudi prebivalci bližnje okolice zaživelo v takšni meri, da se je velika večina delavcev kolektiva odločila za izgradnjo lastnega kulturnega doma. Odločitev je tedaj potrdil celotni kolektiv z udeležbo pri udarniškem delu. Vsi člani kolektiva so celo leto 1953 delali vsak torek po 2. uri. Delali so na delovnem mestu. Po samoupravni poti so delavci še sklenili, da podjetje k udarniškem delu prispeva ves potrebni material, z udarniškim delom napravljeni izdelki ko bili prodani kot ostali izdelki podjetja. Dana je bila dovolj obsežna materialna osnova, da je bil zgrajen kulturni dom. Toda zanimanje za prosvetno delo je počasi opadalo. Pri DPD »SVOBODA« Duplica so prenehale delovati vse sekcije, razen šaha. Kino pa sedaj obstaja le kot sestavni del samostojnega kino podjetja Kranj.
Sindikat skupnih služb na letošnji letni skupščini ni obšel problema prosvetnega udejstvovanja članov kolektivov. V program dela je vključil oživitev te dejavnosti in predlagal, da ta del programa osvojijo tudi sindikati ostalih TOZD organizacije združenega dela.
Osvojeno stališče sindikata za oživitev prosvetnega dela je sedaj na dobri poti. Že dva meseca po letni skupščini je v teku akcija, ki bo kmalu uresničena.
Delo knjižničarke je prevzela Rezi Vidmar, sodelavka v tehnični pripravi dela. Pričakujemo, da bo 2382 knjig dostopnih bralcem že v poletju. Ureditev prostorov v hodniku in spodnjih prostorih bo večja možnost, da bodo uresničeni cilji prosvetne dejavnosti in da zaživi katera od vrst kulturne dejavnosti.
Sindikat podjetja, kakor družbene organizacije Krajevne skupnosti Duplica skupaj z DPD »SVOBODA« Duplica bodo morali še iskati poti, da se bo več delavcev vključilo v prosvetno dejavnost. Predstavniki uporabnikov kulturnega doma pa bodo morali h koordinaciji prostorov in stremeti, da bo kulturni dom na Duplici središče kulturnega razvedrila in udejstvovanja delavcev kolektiva ter njihovih otrok.
Mavricij Kotnik
V strojni stolarni smo poiskali Marijo Suhadolc, ki je ena naših najstarejših delavk in ki bo gotovo v Stolu dočakala odhod v zasluženi pokoj. Takole je stekel pogovor:
— Kako dolgo ste že v podjetju?
— Celo rojena sem v tovarni, nad kovačijo. Ko pa je tovarna pogorela, smo se morali odseliti. V Stolu pa delam že 29 let in sploh si ne morem predstavljati, da bi šla kam drugam, že ves čas delam v stolarni in veliko laže je delati, če si navajen okolja in strojev, pa čeprav so pogoji težki.
— Kljub temu se je verjetno marsikaj spremenilo od vašega prihoda v tovarno in so delovni pogoji boljši?
— Seveda. Včasih ni bilo ventilacije, tako da je bilo veliko več prahu in smo bili beli kot mlinarji. Tudi drugače je boljše, v vseh ozirih. Včasih delo ni bilo pripravljeno, danes pa je organizacija dela zelo v redu. Tudi kvaliteta je zaradi tega boljša.
— Kako ste zadovoljni s plačo in s tem v zvezi s standardom?
— Takoj po vojni smo malo zaslužili, vendar smo dobili vse v glavnem na karte, tako da se je dalo spodobno živeti. Danes so plače boljše, sem čisto zadovoljna. Kakšne bistvene razlike v standardu pa vseeno ne čutim. Je pa danes za delavce dosti bolje poskrbljeno. Dopusta imam 30 dni, malica je boljša kot včasih dn rekreacija je odlično organizirana. Prva leta po vojni sploh nisem mogla iti na dopust, sedaj pa hodim vsako leto. Na morju sem bila prvič 1953. leta, ko me je na morje poslal sindikat. Tudi sicer mislim, da sindikat dobro opravlja svojo nalogo.
— Mislite, da imate kot samouprav-ljalka dovolj možnosti za aktivnost, za izražanje vaših mnenj in predlogov?
— Ko sem bila mlajša, sem bila bolj aktivna. Veliko sem delala pri Zvezi mladine. Danes se zavedam, da
imam vse možnosti za sodelovanje pri sprejemanju odločitev. Vendar precej stvari ne razumem in pač prepuščam odločitev drugim. Vsaka dva meseca imamo sestanek po delavnicah in vedno lahko povem, kaj se mi ne zdi dobro in imam občutek, da mojstri in drugi zelo upoštevajo naše predloge in da sploh znajo prisluhniti našim problemom. Tudi materiale za sestanke dobimo večinoma pravočasno, toda saj veste, doma je vedno dosti dela, tako da material le redko uspem preštudirati.
— Kateri veseli dogodek se vam je najbolj vtisnil v spomin?
— Vesela in ponosna sem bila ob proslavi 50-letnice in 70-letnice podjetja, ker sem čutila, da je delček teh slovesnosti namenjen tudi meni. Po vojni smo veliko udarniško delali, sama sem imela čez 100 udarniških ur. Pogosto smo delali ponoči in ob nedeljah, tako da nam je v kratkem času uspelo oživiti podjetje in ga naglo razvijati. Zelo sem bila vesela, ko so nam ob 25-letnici zvestobe Stolu dali ure kot priznanje za dosedanje delo.
— Morda še najbolj žalosten dogodek?
— Tudi teh je bilo več. žalostna sem bila, kadar kakšnega dela nisem mogla pravočasno ali dobro opraviti ali pa kadar sem bila bolna. Brez dela ni pravega življenja. Najhuje mi je bilo, ko sem bila noseča in so me prestavili v limarijo. Prav huda sem bila, čeprav so dobro hoteli in je bilo to pravzaprav res potrebno.
— Imate pri svojem delu kakšne probleme?
— S sodelavci in mojstri sploh ne. Z vsemi se dobro razumem. Le delovni pogoji so pri nas med naj slabšimi v tovarni. Kljub ventilaciji je še vedno veliko prahu, pa tudi prepih me zelo moti. To smo sicer povedali na več sestankih, vendar se ni nič premaknilo. Rada bi, da bi vodja varnostne službe povedal, kakšne so možnosti, da se naši delovni pogoji izboljšajo in kdaj bo do tega prišlo.
Vodja službe varstva pri delu jena vprašanje Marije Suhadolc odgovoril takole:
Strojna štolama je bila zgrajena takoj po vojni. Takrat je bil seveda tehnološki razvoj na precej nižji stopnji kot danes, tako da bo potrebna temeljita rekonstrukcija strojne sto-larne, ki bo seveda precej draga. V srednjeročnem planu je rekonstrukcija že zajeta, vendar dokončna oblika in obseg še nista določena. Z rekonstrukcijo pa se bodo delovni pogoji bistveno izboljšali.
Tulij Budau
Kadrovske spremembe v juniju		
PRIŠLI:		
BERGANT Štefan	NK - delavec	TOZD 4.
RAJGELJ Pavel	KV - avtomehanik	PE 2 - OZD	
HALILAGIC Zuhdija	NK - delavec	PE1-TOZD 1
HARADINAJ Faik	NK - delavec	PE 1 - TOZD 1
DURGUTI Agim	NK - delavec	PE 3 - TOZD 1
ČEBULJ Branko	KV - avtoklepar	PE 2 - -OZD
DAJAKU Gani	NK - delavec	PE 3--TOZDI
SANKOVIČ Ivan	sred. strok. usl.	Trgovina
OREŠKOVIČ Josip	NK - delavec	PE 3 - TOZD 1
ODŠLI:		
KOLENC Marija	NK - delavka	PE 5 - TOZD 1 pism. sporazum
ŠTRUKELJ Marjan	NK - delavec	PE 4 - TOZD 1 na lastno željo
SKETELJ Anton	NK - delavec	PE 3 - TOZD 1 na lastno željo
BERNOT Marija	PK - delavka	PE 6 - TOZD 1 pism. sporazum
PROKSHI Fazli	NK - delavec	PE 3 - TOZD 1 na lastno željo
ROTER Karel	NK - delavec	PE 9 - TOZD 2 pism. sporazum
ŽUNKOVIČ Karla	sred. str. usl.	PE 1 - OZD	odpoved sodel.
SLAPAR Maks	KV - str. ključ.	PE 2 - OZD	odpoved sodel. KADROVSKA SLUŽBA
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
Nogometni klub »VIRTUS«
V letošnjem letu je bil na Duplici Ponovno ustanovljen tradicionalni nogometni klub VIRTUS. Predlog za ustanovitev je dala mladinska organizacija. V ta namen je bil izvoljen Pripravljalni odbor, ki je dne 16. 3. 1975 sklical ustanovni občni zbor. Na zboru je sodelovalo veliko mladincev, Pionirjev ter ostalih simpatizerjev nogometnega kluba.
Društvo VIRTUS je pod vodstvom ing. Skalarja svojo dejavnost pričelo že pred več kot 40 leti in je bilo ves čas pomemben dejavnik pri rekreaciji in športni kulturi delavskega razreda na Duplici in v bližnji okolici.
Nogometno društvo je v svoje vrste združilo vso napredno mladino in Je tako imelo takrat razen športne dejavnosti tudi pomembno politično vlogo. Med nogometaši je vzraščala in se krepila napredna misel, ki so jo v društvo vnašali predvojni komunisti ui člani SKOJ. Ko je v Španiji izbruhnila državljanska vojna, so bili nogometaši tisti, ki so zbirali pomoč za španske borce. S prihodom okupatorja. je klub razpadel. Večina nogometašev Virtusa se je takoj priključila Partizanom, kjer so bili vidni nosilci "OB in ljudske revolucije.
,.^V NOB so se kot prvoborci vkl,
■Jerman Mirko, narodni heroj JJobaj Vinko, padel Pirš Jože Pirš Ivan.
PJrš Stane, padel "°ljka Rudi, padel s>esek Tone, padel vfngust Albin olcar Pavle, padel Smianc stane jornezi Ferdo, padel Sturm Anton furovnik Stane f*-°larič Milan Jdlakar Anton "°baj Tomaž resnik Franc, padel cepek Friz, padel eJko Slavko, padel
Kasneje so se v NOB vključili še: rOlJka Peter, padel o®me-!a Franc, padel ~ rneja Slavko, padel Semeja Mirko avpotič Karel Vavpotič Lojze
ki ?rcdvojni nogometaši Virtusa, Dn	največ zaslug, da je društi
r	ponovno zaživelo:
&ec Prane
,^uvec Franc
Seme j a Mirko Vavpotič Karel Prosen Franc Puh Tone
Redka nogometna društva v Jugoslaviji so dala tako ogromni delež v borbi za osvoboditev.
Lojze Štros
Uspehi naših gasilcev na tekmovanju v Mariboru
Pod pokroviteljstvom industrije pohištva »Marles« je v soboto, dne 21. 6. 1975 v Mariboru potekalo že osmo tekmovanje gasilskih enot lesnoindustrijskih podjetij Meblo, Brest, Novoles, Marles in Stol.
V zelo ostri konkurenčni borbi je prehodni pokal osvojila gasilska enota Mebla iz Nove Gorice, in to v trajno last, osvojila ga je namreč že tretjič zapored.
Tekmovalni program je obsegal dve disciplini, in to trodelni napad in taktično vajo.
Tekmovalne ekipe so dosegle naslednje uspehe:
Dos. mesto	Ekipa	Taktična vaja: neg. točke	Trodelni napad: neg. točke	Skupaj neg. točke
1.	Meblo	103	67	170
2.	Brest	98	77	175
3.	Stol	108	77	185
4.	Marles	110	80	190
5.	Novoles	127	76	203
Za dosežene uspehe, ki so močno izenačeni, so ekipe prejele lepo izrezljane spominske vaze.
Ekipi Stola za lepo uvrstitev čestitamo in ji želimo na tem področju še boljših rezultatov.
Boris Bavčar
VI. LESARIADA
Otvoritev VI. Lesariade
Z otvoritve: nastop folklorne skupine Tine Rožanc
Stolove ekipe v skupni uvrstitvi na 5. mestu
Ženske ekipe na odličnem 2. mestu!
13. in 14. junija so se na Kodeljevem odvijale šeste športne igre delavcev lesarstva Slovenije. Organizator Lesariade je bilo poslovno združenje LES, pokrovitelj pa SOZD »UNILES«.
Udeležba je bila najštevilnejša doslej, saj se je pomerilo več kot 1800 tekmovalcev iz 53 delovnih organizacij lesne industrije in gozdarstva. Letos je prvič sodelovalo 8 gozdno gospodarskih podjetij.
Tekmovanja so potekala v duhu tovarištva in fair playa. Tudi sicer je Lesariada prerasla same okvire športnega tekmovanja in se razvila v tovariško srečanje in spletanje neštetih prijateljskih vezi, tako da je bila ob zaključku športnih iger iskrena želja vseh, da se prihodnje leto spet sreča-
mo na Lesariadi, verjetno še v večjem številu kot letos.
Kot smo že v naslovu zapisali, je Stol v skupni uvrstitvi na 5. mestu. Takole se je uvrstilo prvih deset ekip:
L	»Meblo« Nova Gorica	213	točk
2.	»Brest« Cerknica	207	točk
3.	»Elan« Begunje	174	točk
4.	»Marles« Maribor	173	točk
5.	»Stol« Kamnik	171	točk
6.	»Lesna« Slovenj Gradec	168	točk
7.	GG Postojna	149	točk
8.	»LIP« Bled	144	točk
9.	»Javor« Pivka	143	točk
10.	»Novoles« Novo mesto	136	točk
Z našo uvrstitvijo smo vsekakor lahko zadovoljni, vendar bi s pravočasnimi in še bolj intenzivnimi pripravami lahko zasedli še kakšno mesto višje.
Prijetno so presenetile tudi naše ženske ekipe z odličnim 2. mestom (Za Brestom iz Cerknice in pred Slovenijalesom trgovina, Marlesom iz Maribora, Novolesom iz Novega mesta itd.).
Rezultati, ki smo jih dosegli v posameznih panogah:
Mali nogomet — moški:
32. mesto (39 ekip)
Člani naše ekipe:	Golob, Ocepek,
Jensterle, Mežnaršič, Keržič, Erazem, Kralj, Dolmovič, Lebar, Popit.
Odbojka — moški:
19. mesto (22 ekip)
Člani naše ekipe: Zupin, šlebir ,Pe-stotnik, Bertoncelj, Jamšek, Koželj, Ravnikar, Gole, Juntez.
Odbojka — ženske:
3. mesto (10 ekip)
Članice naše ekipe: Šarec, Mar-keljc, Koritnik, Korbar, Zore, Perčič, Gašperlin, Petkovič, Križane.
Kegljanje — moški:
7.	mesto (46 ekip)
Člani naše ekipe: Pestotnik, Zadar-Sal, Pestotnik J., Osolin, Semprimož-nik, Bertoncelj).
Kegljanje — ženske:
8.	mesto (27 ekip)
Članice naše ekipe: Chiapolini, Mi-kola, Blažič, Grabnar, Osolin, Zupan.
Balinanje — moški:
11.	mesto (22 ekip)
Člani naše ekipe:	Semprimožnik,
Zupanc, Prelovšek, Pestotnik.
Streljanje — moški:
3.	mesto (41 ekip)
Člani naše ekipe: Hriberšek, Bajde, Bertoncelj, Maren, Stele.
Streljanje — ženske:
6. mesto (21 ekip)
članice naše ekipe: Virjant, Pušnik, Horvat.
Sah — moški:
4.	mesto (22 ekip)
člani naše ekipe: Trebušak, Ber-§ant, Berginc, Bremšak, Kotnik, Bla-
zinčič.
Šah — ženske:
5.	mesto (7 ekip)
Članice naše ekipe: Chiapolini, Banič, Pavlin, Dmulovec.
Vsem našim tekmovalkam in tekmovalcem čestitamo za dosežene uspehe ter jim želimo na prihodnji Le-sariadi še več uspehov in športne sreče!
de/el minul razvedrila
HUMORESKA
c/JcSlanovmn je
Občan Boštjan je že dolgo hodil po svetu z edino večjo željo v srcu: da bi dobil novo stanovanje. Bival je v majhni kletni luknji, ki je merila po dolgem in počez vsakokrat po dva metra. Poleg tega ni nikdar v njegovo stanovanjce posijalo sonce in si je, rad ali ne rad, moral privoščiti vedno, kadar je bil doma, le tistega z žico. To ga niti ne bi prehudo motilo, če ne bi elektrike podražili vsak mesec vsaj enkrat. V njegovi sobici je bilo tudi nenavadno vlažno, tako da mu sploh ni bilo potrebno hoditi na morje ali v hribe. Poleti se je zbujal prepoten, kot bi prihajal iz saune; samo obrisal se je še in bil je okopan. Pozimi pa se je proti jutranjim uram prebujal odet v ivje in je vsaj prvih nekaj minut bil videti, kot bi se povaljal na snegu oziroma kot privatni dedek Mraz.
Vsako leto je marljivo vlagal prošnje za novo stanovanje na vseh mogočih koncih. Najresneje so ga jemali še v podjetju, saj so mu rekli, da ni izključeno, da nekoč dobi boljšo sobico.
Seveda občan Boštjan ni imel kdovekako velike zahteve. Razumel je, da pripada direktorju na vsakih nekaj let boljše in sodobnejše stanovanje; razumel je, da blagajnik ne more biti zadovoljen s trosobnim stanovanjem; razumel je, da tajnice potrebujejo vsaj dvosobno; nasploh je razumel vsakogar in upal je, da bodo nekega srečnega leta tudi njega razumeli. Z današnjo prošnjo je uspel. Sam predsednik stanovanjske komisije mu je prišel povedat:
»Nismo pozabili nate,« se mu je smehljal. »Dobro se zavedamo, kako potrebni so naši družbi neposredni proizvajalci.«
V tistem trenutku mu je postalo kar malo žal za tisto majhno kletno luknjo. Toda prišel je nekdo, ki mu je bila všeč, in jo je bil občan Boštjan prisiljen zapustiti.
Prvo popoldne v novem stanovanju se mu je zdelo prelepo. Stene so bile prepleskane zeleno, strop pa modro. Pohištva resda ni bilo veliko, toda glavno je bilo, da je imel lep kavč, pod katerim se je lesketala debela bela preproga. Tudi rož je bilo v novem stanovanju veliko, kar preveč se mu jih je zdelo. Celo gramofon je imel vdelan v omaro. Vseskozi je lahko poslušal v miru in tišini čudovito glasbo.
»Ti si srečen!« so ga trepljali prijatelji po ramah in mu naskrivaj zavidali.
»In nič elektrike ti ne bo treba plačevati,« so mu povedali. »In kurjave. Vse imaš zastonj.«
»In kako čista voda teče pri tebi!« so se čudili.
Občan Boštjan je vse popoldne preživel v svojem novem stanovanju. Včasih je malo zadremuckal, včasih pa je navil gramofon. Kavč se mu je zdel sicer malo pretrd, a ni hotel biti siten. Vsaj hrbtenice ne bom pokvaril, si je mrmral sam zase.
Potem se je nekega dneva obrnilo. Strop je začel puščati, stene so se začele čudno rjavo barvati, kavč je postajal vedno bolj mrzel in neprijazen, še celo iz gramofona ni spravil niti glasu več.
Občan Boštjan je nekaj časa ponižno trpel, potem pa se je sklenil pritožiti. Najbolj se je razjezil zaradi stropa, ki je vedno huje zamakal.
Tudi tokrat je uspel. Dodelili so mu drugo klopico v Tivoliju, tisto pod smreko, pod katero vsaj deževalo ni tako hudo.
— Ma oštja, kako pa naj vem, da ni vijakov, za vse pa tudi ne morem vedeti, ko pa imam tristo stolov v glavi. ..
(s kolegija
Člani delovnega kolektiva!
Pošljite šale iz tovarniškega življenja, s karikaturo ali brez, na naslov: Uredništvo Glasila kolektiva, ERC. Vsako objavljeno šalo honoriramo z 20 din, karikature pa s 30 din.
Izdaja v 1700 izvodih industrija pohištva STOL Kamnik. Glasilo urejajo: glavni in odgovorni urednik Tulij BUDAU in člani uredniškega odbora: Ciril SIVEC, Boris BOVČAR, Srečo SMOLE, Horst HAFNER. List izhaja vsak mesec in ga prejemajo delavci v združenih TOZD in DSSS brezplačno. Natisnila Tiskarna LJUBLJANA v Ljubljani.