LISJEK. ^LBIN LAJOVIC: Jan Amos Komensky. Ma$aryk: >V naSi zgodovini ne poznam dražjlh taiem fcot Hus, Hdčicky, Komensky.€ Bratski čcški narod ie posvetil celi ^esec november proslavam 250 letnice smrti svoieea naivečieira sina-Redaeoea •^ana Amosa Komenskeea. ki te umrl dne 15- nov. 1670. v Naardenu. kier so ea 22. nw. 1670. položili k večnemu t>očitku. Iz ^e^kih strokovrirh učiteliskih listov rovzeniam. kaiko na široki podlaei ie bila ^asnovano slavlle spominskei?a dne. Celo 'eto. da. že od 1. 1918. se ie prlpravlialo in *ie|alo na to da osvoboiena domoviina kar n3^do<;toineiše uroslavi obsmrttrco svoiepa ftatvečfeea sina da svobodna diomovina z °^rtimi rokamii spreime v svo»e naročie " e?a iz^nanca ki se ie 42 let svoleea f^vlienna ?>otikal no tuiini. hrepeneč in Krvaveč za srečneišo vlast. Četrttisoč- letia ie moral čakati njeeov odoorni in nezlomlHvi duh na dobo. ki \n ie nie?ov častilec Leibnitz nrorokoval: »Pride čas. kn bodo plemenite duše blaerovale tebe. o Komenskv. za to. kar si storil. upal in želel.« Po vsoi pravici se štetemo lahfco srečne da nam ie bilo dodelieno živeti v času. ko ie zahodno slovanstvio vr^lo raz sebe žele.7.ne vezii habsburških tlranov. ko se pripravlia. da obračuna tudi z ono iuioč;o. ki nas še danes. žalibo^. duševno zasužniuie. V tei pomembni d<ibi slave Cehi svofcca praučitelia. slave nieea v svobodi ki io ie on viidel v duhu. dla mara priti. Ne bom se spuščal v podrubnosti iu razelablianie niesrovih del. Nobenemu delu našesra naroda-ni Komenskv boli poznan. kot ravno nam učiteliem. toda tud^ to. kar smo mi sliSali o niem na učiteliiišču in kar vemo o nfem danes n« dosti več kot samo maihen drobec. ki nikakor in nikoerar to moram priznati »ia sramoto nas vseh. ne uDraviču»e trditi: »Poznam Komenske'^a!« V enem mesecu. ki ie odmenien Kornens.kemu na učitelii^ču. ni moeoče seznaniiti se z možem ki ie v svoiiem trdesetem letu začel plsati »Labirint sveta«. iez dvaiset let »Pauesrersiio« in v 77. letu nap-isul »Jedino potrebno.« »Opazuf in vorašui!« nam kliče takoi v začetku »Labirinta« in požene na delo razum in čutila. hoteč napraviti iz človeka »podobo bož!o« z razsvetlienim razumom. plemenitim čustvom in trdno nravno volio. Na teh temeliih ie v resnici snočel novi svet humar.itete. on sam pa ie b:! Drvi in naivzornefši obč^n noveca sveta. Moč in plodovitost niecovih idei ic prema?ala čas in ni zapadla pozablieniu. Padla 1e na rodovtna tla in blaži dalie in dalie ves kulturni svet. Duh Komenskeca si ie prlboril zaupan!e priz.nanie in liubezen dobrih. pleTnenitih liudj in ima §e stalno čudezno rnioč in silo. da boliša in blaži one. ki ea časte in izpolniuieio. Kdo nred rvnm in kdo za niim ie kedai tako iasno in odločno rovodal. da edino enotna in naiširša izobraz,ba ozdravi nedostatke nanake In mržnio med Hudnni kdo se ie toilko trudil za relormo Sole in vz^oie. za doseco obče znanosti ali pansofiie. ki nai bn osvetila in uiedinila vse narode sveta? Reformistični nauki Komenskep-a so tako vzvišeni in Se danes tako vzjorni da vplivaio na nas popolnoma sveže in blažilno. nauče nas eotovo vsai nialo sebekritike. morda celo i skromnosti. Le primeriaimo svote nazore z n.ieprovi?ni a pr; tem pomislimo. da le med nami učiteliH mnoeo takih ki hoCeJo. ftari iVomai 25—30 let v svoii neizkuSerosti neznnniu. naliti do vrha s tuto. nepreb^vlieno učenostk) sresM frazami in nroprami reformirati ves obstoieči svet. Res šolska osnova 1e zastarela. treba lo ie pren^vit' v smisln Komenske^a. ki vennmer poudaiia delovno 5olo. Današnia šola ie taka da pozabi otrok ob vstoou v nio delati in m^sHti. a začne se učiti. Komenski na hoče. da delai in mlsli otrok dalie. da ^ii se tvorno izobrazufe in izoopolniule uči nai ss iz živlienia za živlienie. Četrtfsočletnico smrti velifkana Komenskepa slave Čehi in ž nliml vsi kulturni narodi. Da Pa oroslave dostoino. so se pripravliali več mesecev. da. leta. Ves narod brez razlike stanu ie proslavil sdomin nratičitelia svoieea. Slavill so ea privrženci univerzalnecra iezika kot prveea ehsnika mednarodne^a umetnec^a iez:ka. ^iavili so vjl Slovaki in Cehi kot Slovaka in Čeha-člnveka. Politiki so se mu poklon;!i k,it n-rvemu. ki ie Rretresal narodno cospodarstvo. Delavci so Rroslavili v nlem i?rve\'c»r socioloea ki ie napisal »Liste v nebjisa« i. d. Demokrati so blagovali v niem nailep.ši vzor propafatoria enake Izobra^be za vse. Pacifisti so našti v niem svoietra prveea predboievruika In crlasnika moderni}u:dei. Sokolstvo ca ie nroslavilo kot orvoboritelia sistematične telesne vvtroie. Komenskv ie prvi poudarial pomen telovadnih ieer. Češka žena ie prvič od nieea slišala besede ro ravnopravnosti v izobrazbi in živlieniu. Mladina ie izlušč:la iz niieea svoi vzor idealneea diiaka. Glavno delo proslave pa so nosili na svojih ramah oni. ki jim je Komensky najbližji, to je učitelji. ljudskih, meščanskih, srednjih. in visokih šol. Ni je vasi, kjer je šola, da bi ne bilo javnega predavanja za ljudstvo v pomenu Komenskega. ni ga trga. kaj !i mesta. kjer ne bi bilo slavnostne akademije v proslavo velikana Jana. Za govornike so skrbele vseučiliške stolice, ki so priredile proti ne¦ znatni odškodnini teden dni trajajoče msonnativne tečaie za izobrazbo liudsk:h eovoriiiiikov. Krono slave pa sl ie iROstavilo moravsko učiteljstvo, ki ie izdalo vsa dela Jana Amosa Komenskega v Hčni izdaji za 125 Kč. To je golovo vsota. ki ¦ici nr-laeomn zroore vsak učiteli. Dalte ie izdalo češko učiteljstvo množico drobnih knjižic o -Komenskem,- namenjenih mladeži vseh starosti. kjer na latiek način obravnavajo glavni pomen učitelja vseh narodov. kjer vzbujajo ljubezen do domovine s svetlim, ogrevajočim vzorom Jana. V Amsterdamu je prisostvoval položitvi temeljnega kamna za Komenskega pomnik dr. Fr. Drtina, ki je na vseh holandskih univerzah predaval o največjem sinu svoje slavne domovine. Poslušajmo opomine Ln nasvete. ki nam jih daje Komensky, ne iščimo vedno drugih. novih. ne plazkno se neprestanc od daleč za drugimi. posebno pa ne hodimo vedno in vedno po vzore samo k — Nemcem. Vzemimo v rcko to. kar nani ie dal Komensky in stremimo. da stvorimo novo. popolnoma češko slovansko šolo! pozivlja češke in vse slovanske učitelje češki tovariš Ulehla. Povedal je kremenito resnico. ki jo moramo tudi mi Slovenci in Jugoslovani vpoštevati. Tudi nam je vzrastla ista naloga. vstvariti moramo slovensko-iugoslovansko šolo. prosto dunajskega iti rimskega in kterega- koli druzega vpliva. Vzor nam naj bo tudl slovanski pedagog Komensky. ki nam jasno in radostno kliče, da obrninio vso svojo pozornost na to, kar že imamo v narodu samem. To je pa zopet naloga nas učiteljev, ki naj s šolo' preporajamo narod in svet. kakor nas uči Komensky. Pogiejmo v se! Tudi nam veleva vest in srce. da počastimo spomin praučitelja tako, kakor se spodobi. Čast izkazujemo komu pa le na ta način, da ga skušamo kar najbolje spoznati, zato sklenimo. da v bodočem letu predelamo vsaj eno njego- \ o de!o toda ne nreko nemščine kot ie bilo do včeraj v navadi. temveč v nje- goveni narodnem jeziku v češčini. ki se jo vsak lahko jnimoKrede nauči. Zakljiičim 7. besedarni velikega peda- goga samega: ,,Konečno vas zaklinjam, skrbite, da prestanejo šole premlevati, a začno dokazovati. da prestanejo le govor gojiti. a začno opazovati; da konečno prenehajo verovati. a začno vedeti." — ..Šola bo delavnica glovečnosti, vodila bo človeka k cilju, da bo modrega duha, spreten v dejanjih in pobožen v srcu. K izobrazbi spada nujno tudi nravnost!"