Stev. 67.
V Ljubljani, g soboto, dne Zl. marca 1908.
Leto XXXVI.
Velja po poŠti:
«i telo leto naprej K 26-—
m pol leta „	,, 13'—
ia četrt leta „	„ 6 50
ta en mesec „	„ 2 20
V apravništvu:
ta celo leto naprej	K	22 40
ia pol leta „	„	11-20
ta četrt leta „	„	5 60
ta en mesec „	„	1-90
Za poSIIJ. na dom 20 h na mesec.
3osamezne Stev. 10 h.
Uredništvo Je v Kopitarjevih ulicah M. 2 (vhod čez
__ dvorISče nad tiskarno). — Rokopisi s<>
nc vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74.
1		f 1
L	#	
-\1.V-:		
■. - . r ••		
k	w	
		
	'' "i	
l		i 1
Političen list za slovenski narod
Inserati:
Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za več ko trikrat. . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta žt 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust
Izhaja
vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. url popoldne.
Upravništvo i® v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
-- Vsprejema naročnino, inserate In
reklamacije. UpravniSkega telefona Stev. 188.
Današnja številka obsega 14 strani.
Boi za mlodino.
Že dalje časa opazujemo pogubne simptone med gimnazijskim dijaštvom. Med gimnazijce se od brezvestne strani zanaša strankarska politika. So ljudje, ki med drugošolce zanašajo "adikalizem; predno pride dijak v peto šolo, je že prepojen politične strasti.
Folitikuje se v šoli, politikuje se pa tudi zunaj šole. Dijak vidi v profesorju strankinega pristaša; pošten profesor, kateheti izgubijo ves vpliv na takega dijaka. Prišlo je tako daleč, da imajo v nekem razredu dijaki za svojega kateheta samo eno besedo: far. Zdi se, da smatrajo neki profesorji za vzgojno sredstvo razna uamigavanja na politične situacije, s katerimi hočejo vplivati v smislu liberalne politike. Kak duh veje vsled tega med svobodomiselnim gimnazijskim dijaštvom, se vidi iz njihovih dveh listov, ki ju bero in celo urejujejo v šoli.
Kdor pa ima kaj srca za mlade ljudi, mora s strahom gledati v prihodnost, s strahom za svoj narod, ki bo nekdaj imel take voditelje, kakršne mu sedaj vzgaja liberalna struja v šoli. Fraza, zavijanje resnice, sistematično zavajanje dijakov k radikalizmu in lažisvobodomiselstvu — kvari našo mladino in jo okupira mesto temeljitega učenja in idealnega teženja. Politični list »Svoboda«, ki se urejuje v 8. razredu druge državne gimnazije, katerega članki se popravljajo in prirejajo v šoli med šolskim poukom, je žalosten zgled, kako propada dijaštvo umstveno in moralno. Spominjamo se šc, kako skrbno so svojčas ravnatelji gimnazijcem prepovedovali »Rimski Katolik« kot list, ki dijakom jemlje idealnost, profesorjem pa ugled. Celo »Dom in Svet« jc bil svoj čas že na indeksu, nekje so iz šolske knjižnice odstranili tudi »Cas«, ker je »pohujšljiv«, a pri tem se bahato širi »svobodomiselno« časopisje. Listi, ki z jasno besedo bistrijo pojme in navajajo k samostojnemu, logičnemu mišljenju, so zoprni; taki listi pa, kot »Omladina«, ki imenuje radikalcem neljubega profesorja »klerikalnega agitatorja«, se zdi v očeh nekih gg. profesorjev dobro vzgojno sredstvo!
Kdor ima vpogled v dejstva, mora z ogorčenjem konštatirati, da se naša mla-
dina že v ljudski šoli in nižjih razredih gimnazije — pod pretvezo literature in lepe umetnosti — kvari in zavaja v pogubo, gotovim, brezvestnim ljudem v šta-fažo. Med velikim delom dijaštva je zavladalo takozvano »cankarjanstvo«. O Cankarju kot pisatelju ima vsakdo lahko svoje misli, a to je gotovo, da je duh njegovih spisov mladini kvarljiv. Znani so nam zgledi, ki v človeku vzbude gnev nad onimi, ki dajejo nepokvarjenemu dijaku v roke gotove Cankarjeve spise. Poprej zdrav,čvrst,energične volje, poln življenja in navdušen za vse lepo — potem razdvojen s samim seboj, brez veselja nad življenjem, brez vsake energije, propada moralno, intelektualno in fizično. Bodimo odkritosrčni in priznajmo dejstva: Cankarjanstvo rodi intelektualno in moralno anarhijo, nihilizem — vsaj pri mladem neizkušenem dijaku, ki je za vse novo in nenavadno dovzeten. In vendar je pred nedavnim časom profesor slovenščine priporočal »lepo vrsto Cankarjevih knjig«.
V Gregorčičevi knjižnici sc dajejo vsi spisi brez vsakega razločka gimnazijcem, ljudskošolskim učencem, nedoraslim otrokom. Ko bi Gregorčič vedel, kako se zlorablja njegovo ime, bi v grobu slovesno protestiral, oni Gregorčič, ki j: pisal:
Uzorov mi nikar nc mori.
Kot žarki solnčni so uzori.
Še nekaj nam sili v pero. Vzgoja naj bo enotna, naj podaja enotno naziranje. Naša šolska zakonodaja jc temu kriva, da te enotnosti pri poduku gimnazijskih predmetov ni. Tudi v tem oziru bi bila potrebna korenita reforma za gimnazije. Toda je-li samo učni načrt kriv, da dijak po dokončani gimnaziji nima jasnega svetovnega naziranja, te velike sinteze vseli ved? Zalibog ne, krivi so tudi gospodje., ki ta učni načrt udejstvujejo. Tudi pri nas so profesorji — ni jih veliko, hvala Bogu - ki svojega »svobodomisel&tva« ne morejo ohraniti za-se, ampak menijo, da si pridobe za vedo in omiko večnih zaslug, če vcepijo svoje prepričanje tudi svojim učencem. To |je seveda gospodom zelo lahko, pri vsakem predmetu se da nekoliko namigniti, kaka analogija, primera se hitro dobi. Včasih niti tega ni treba, zadostuje gesta, pomemben poudarek, nasmeh ... v mladem srcu vstane dvom o stvari, ki mu je bila najsvetejša, dvom pa
je včasih smrt. Ura mine, profesor gre vun in se nc zaveda, da jc umoril mlado življenje. Profesor liberalec sc smatra za poklicanega, da govori v četrti šoli o brezmadežnem spočetju Marijinem in starogrške bogove primerja s krščanskimi svetniki. Slabo znamenje za takega pedagoga, če mora potem zatrjevati, da ga učenci niso prav umeli ... Če gre tako dalje, bo vsak prijatelj mladine smatral za svojo nalogo: paralizirati pogubni vpliv nekih gimnazijskih profesorjev na dijaštvo.
Pred kratkim je »Slovenski Narod« pozival, naj se vse združi v »boj za mladino«. Ne le dijaštvo, tudi drugo mladino hočejo liberalci potegniti v svoje kolo, da jo napoje s sovraštvom do krščanstva. Pozival je učiteljstvo, naj dela povsod proti katoliškim izobraževalnim društvom, in marsikje vidimo žc, da učitelji odvračajo mladeniče od katoliških društev. Da jih ne morejo pridobiti na deželi za liberalna društva, je krivo največ to, ker sedanja ljudska šola po svojem ljudstvu neprimernem ustroju ne more vcepiti mladini trajne ljubezni do učiteljstva. A vendar se trudijo liberalci, da bi razdrli, kar zida katoliška ljudska misel, in da bi mladino prepojili z duhom sovraštva in brezverstva.
Bodimo torej na straži! Mladina je najdražje, kar imamo. Mladeniče ohraniti Urščanski misli ali jih zopet pridobiti zanjo, koder jo je sovražnik odtujil, bodi dolžnost vsem, ki jim je pri srcu bodočnost našega naroda!
Zadnjo sodna imenovanja.
Nekdo se je v »Slov. Narodu« od 17. t. mes. v medlem uvodniku zopet obregnil zoper poslance »Slovenske kmečke zveze«, češ, oni ne store nič itd. Namen teh obrekovanj jc prozoren, vendar konstati-ramo sledeče, da javnost resnico izve.
Poslanci »Slovenske kmečke zveze« so se dosedaj vedno pravočasno intenzivno pobrigali za imenovanja, kolikor jim je to mogoče na podlagi pomanjkljivih podatkov, n. pr. statusa, privatnih poizvedb itd. Žal je te privatne poizvedbe prav težko dobiti, ker se informirani krogi obračajo na druge poslance, naši poslanci pa svojega posredovanja ne morejo nikomur vsiljevati, ki nima zaupanja v nje.
Pri vseh imenovanjih ima svojo nesrečno roko zraven dvorni svetnik Ploj, ki je že jeseni leta 1907 naše poslance postavil pred fait accompli mešetarjenja na svojo pest.
Med tem ko so se naši poslanci trudili pri centralnih uradih in se je n. pr. radi imenovanja sodnika za Laško uprizorila cela akcija po okraju, delal je dvorni svetnik Ploj na svojo roko in naenkrat naše poslance postavil pred fakt: to je mogoče doseči, več nc! In Wagner je bil v Laškem trgu.
Zato bodo naši poslanci v bodoče hodili svojo pot in si ne bodo več dali ovirati lastne inicijative.
»Slov. Naroda« dopisnik radi imenovanj Konjice in Šoštanj zvrača vso krivdo zlasti na dr. Korošca in Benkoviča; vemo pa dobro, da Ježovnik in Roblek nista pri teh imenovanjih niti z mezincem ganila, saj tudi zmožna nista za to!
Šele izvršeno imenovanje ju je vzbudilo iz spanja pravičnih; šele po imenovanjih je začel »Narodni List« kričati, da bi odvrnil pozornost od brezbrižnosti in nezmožnosti lastnih poslancev. Šoštanj je vendar domena narodne stranke, ki pa je do imenovanj molčala kot grob.
Čc morda narodna stranka Plojevo mešetarjenje zase reklamira, potem naj pa nikar krivde ne vali na one, ki vedno store svojo dolžnost, ampak naj se drži svojega posredovalca; seveda je slab posredovalec oseba, ki jc justični upravi za izkazane usluge toliko obzirov dolžan.
Naravnost brezmejna zlobnost pa je, imenovanja s Povalejevo afero v dotiko spravljati. Kazensko postopanje zoper gospoda dr. Povaleja se je ustavilo, ker ni zakrivi! nikakega hudodelstva javne sile, ampak edino le neprevidno vmešavanje v uradno poslovanje žandarja; toliko je gotovo. da poslanci »Slovenske kmečke zveze« niso posredovali za rešitev zadeve na način, ki je sam ob sebi uniljiv.
Še nekoliko o »Narodnem svetu«! Liberalci so svoj čas to institucijo, ki bi morala biti pravi informacijski biro zlasti za poslance, izkoristili v svoje strankarske namene, da bi svoja dva štajerska poslanca spravili pod streho skupnega kluba, kjer bi ložje skrivala svoje nezmožnosti; naše poslance so s tem vrgli iz »Narodnega sveta«, da so jim hoteli potom te nestrankarske institucije predpisavati parlamentarno taktiko.
LISTEK.
Dopust.
Mogočen in oblasten gospod je bil gospod 2uža. Po novi šegi oblečen, s skrbno urejenimi brkami pod orlovo zakrivljenim nosom po vzorcu »doseženo je«, — v modernem ovratniku s še modernejšo kravato je stopal umerjenih korakov, ne ozirajoč se ne na desno ne na levo, čez trg v svoj pisarniški pašalik, kjer jc neomejeno vladal nad jednim kanclis-tom in dvema pisarjema.
Gospod Žuža je bil namreč uradnik, c. kr. tajnik c. kr. okrajnega glavarstva v N. in siccr po njegovi sodbi jako visok uradnik, ki jc imel pravico 18. avgusta pri cesarski maši v dekanijski cerkvi sedeti v rdeče pregrnjeni klopi tik za hrbtom svojega predstojnika gospoda okrajnega glavarja, pristnega nemškega barona starega pokoljenja, čegar sinovi bodo gotovo že nosili zlati komorniški ključ.
Da ie gospoda barona skušal gospod tajnik posnemati, kjer je le mogel, to je umevno; samo v pisarno nista prihajala istočasno, kar se tudi ne bi spodobilo; gospod Žuža je prišel v urad točno ob osmih, gospod baron pa, kakor se spodobi sinu visokega ministrskega uradnika, šele ob enajstih.
Reden in vesten uradnik ie bil gospod Žuža po mnenju vseh plemenitih iu neplemeni-trh predstojnikov svojih. Na mizi ni smela ležati nikdar nobena stvar drugače, kakor pravokotno na drugo. To ie bilo prijazno in lepo za oči.
Enakomerno in cnakolično je tekel gospodu Žuži dan za dnevom. Služba in zopet služba je spopolnievala vse njegovo bitje.
Na stare dni se je pa zgodila v gospodu Žuži čudna sprememba. Ko ie v sredo popoldne izpolnil na zadnjem aktu zadnji »Betreff«, ga je milo jesensko solnce zvabilo na prosto. Samcat ie korakal med strnšči in pokošenimi travniki po trški okolici. Kar so se mu oči uprle nekam v daljavo, korak se mu je ustavil in bliskoma so tekale mimo njegovih dušnih očij slike njegove preteklosti. Dom, sturiši, vse je stalo v trenotku v njegovem spominu in tako se je zgodilo, da ie gospod Žuža naredil nekaj, kar že menda od mladih let več ni, začel si ie je želeti domov. Gospod Žuža in želje! Nikdar jili ni imel, najmanj pa tako pregrešnih, kakor ic bila ta! Domov iti in službo pustiti, čeprav Ic en mesec! Da pa mora biti prost vsaj en mesec, to je bilo gotovo, drugače se nc izplača.
Ko se je pa vračal gospod Žuža domov mirno Mejačeve gostilne, kjer je že od daleč vabil pivce velik lepak z napisom »mošt«, jc IKtstal sklep gospoda Žuže, obiskati svoj dom, neomahljiv. Ni bil zastonj sin vinskih goric, da ga ne bi bila premotila misel na trgatev. »Takoj jutri prosim za dopust,« je zamrmral, »takoj jutri.«
* * *
Na mizi gospoda Žuže je vladal drugo jutro navaden red, a ne dolgo. Pravokot za pruvokotoni je izginil, a gospod Žuža ni opazil ničesar, tako je bil razmišljen. Celo gospoda komisarja ie pozabil pozdraviti, ko je šel skozi sobo. Samo okrog dopusta se je sukalo vse
njegovo mišljenje. Ali ga bo dobil, ali nc? Ali ga bo dobil cel mesec, ali več, ali manj? Dom, nečaki doma, trgatev, vse to ga ie zmotilo do cela. Pisarniško osobje pa se je začudeno spogledovalo in gospod uradni sluga ie napravil za Zuževim hrbtom na svojem čelu dva pomembna kroga z desnim kazalcem iu se še pomembnejše nasmehnil dolgemu pisarju Kre-menšku.
Kolikor bolj se je bližala enajsta ura, toliko nervoznejši jc postajal gospod tajnik. Nikoli mu še niso tekle minute tako počasi kakor danes. Kdor pa čaka, pričaka, in tudi gospod Žuža jc pričakal težko zaželjenega glavarjevega prihoda. Globoko se jc priklonil, počakal še nekoliko, pogledal še dva-, trikrat na uro, nazadnje pa odiočno stopil v najsvetejše, kjer je gospod baron ravno začel čitati stare, prežvečene novice, ki jih je prinašal uradni list pod rubriko »das Allcrneueste von nali und fern«.
»Želite?« ga je vprašal s prijaznim nasmehom gospod baron.
»Prosim udano gospoda glavarja, ako bi bilo mogoče . .
»Le kratko, prosim, kratko . . .«
Globok poklon. ». . . ako bi bilo mogoče, dovoliti mi kratek dopust.«
»Dopust? Sedaj na jesen? Hm, Vaša delavna moč. težko pogrešam Vašo moč, izborno delavno moč. lini. sedaj, ko se začne lov. veste ...»
Kakor je gospodu tajniku hvala dobro dela. tako jc bil prepričan, da z enim mesecem ne bo nič; zato je sklenil prositi le za M dni.
»Prosim, gospod glavar, ne za dolgo, samo za štir . . .« Beseda mu ie kar ostala v grlu. Komaj je Žuža prestopil z leve na desno nogo, je že rekel plemeniti gospod:
»Ah, samo za štiri dni, brez ugovora, dovolim.« in z milostnim nihljajcm svoje skrbno negovane, z drobnim zlatim napestnikom oborožene desnice ie gospod baron odslovil gospoda Žužo in zopet upognil svojo trudno glavo nad uradni list.
»Mir štiri dni on iu mi,« je napol glasno Jck ti ti dolgi pisar svojim tovarišem, kateremu sta dva lahko skoka pomagala do njegovega prostora nazaj. In tri peresa so neutrudno držala po potrpežljivem papirju, ko ic gos|xid Žuža žalostno-vese! šel mimo miz po svoj klobuk. Ko ie pa sluga zaprl vrata za njim, so se trije možakarji globoko oddehnili in šest nog se je stegnilo leno in počasi na
mizne področajc. Gospod Žuža .ie imel dopust. * * *
Nekako slovesno se je usedel gospod Žu-ža opoldne za mizo nasproti svoji boljši polovici gospej Ani. Čedna in prijazna gospa je bila gospa Ana Žuževa, kakor so rekli ljudje, dasi-ravno ni bila več mlada; vsaj sta sc vzela že takrat, ko je gospod Žuža še nosil sabljico pre-pasano, seveda po prvem razredu, da so bile doklade večje. Ker nista imela otrok, sta živela dobro in udobno, kar sc je poznalo posebno gospe Ani. ki je bila lepo okrogla, kakor mal gazometer.
»Danes smo pa veseli, tega pa ui vsak dan,« ie opomnila gospa zvedavo gledajoč svojega moža iu pazno motreč, ali bo mogoče ugodno barometersko stanje izkoristiti.
»Slovenska kmečka zveza« je opeto-vano oficielno izjavila, da hoče delovati v skupnem narodnem svetu, ako se iz njega izključi vsako vplivanje na naše strankine sklepe glede parlamentarne taktike. »Narodna stranka« je na te izjave molčala in s tem dokazala, da ji ni za skupno delovanje v »Narodnem svetu«; zato pa so naši poslanci primorani, iti svojo pot in bodo v bodoče še bolj strogo izvajali posledice iz tega postopanja liberalcev.
Zadnja imenovanja so pokazala, kaj liberalci dosežejo s svojimi poslanci in kako dvoumno vlogo igra njih zaupnik dr. Ploj. Več povedati nam branijo oziri na te gospode!
Poslanci »Slovenske kmečke zveze« bodo radi tega v eminentnem interesu narodne stvari hodili svojo pot in bodo še vnaprej zastavljali vse svoje moči, da se ne krši naših narodnih pravic pri uradniških imenovanjih, želeč našemu uradni-štvu, da ga naj Bog obvaruje nepravih nri-jateljev.
S kršitelji skupnega dela v »Narodnem svetu« in obrekovalci »Slovenske kmečke zveze« ter njenih poslancev se nečemo dalje pečati, ker vemo, da njih stranka živi od obrekovanja in psovanja političnih nasprotnikov; z njimi bo obračunalo ljudstvo.
Tedenski pregled.
Za deželnega glavarja kranjskega je. kakor poročajo dunajski časopisi, že imenovan dvorni svetnik poslanec g. Franc Šuklje, za njegovega namestnika pa baron Lichtenberg. Deželni zbor bo sklican še ta mesec, da se konstituira.
Kedaj skličejo državni zbor, še ni določeno. Najbrže šele aprila. Baje poleti zasedanja ne odgode. Narodnogospodarski odsek bo zboroval permanentno, da reši starostno in invaliditetno zavarovanje.
V proračunskem odseku je govoril posl. g. dr. Žitnik o potrebi preosnove politične uprave, ker sedanji uspehi politične uprave niti približno nc odgovarjajo kulturnim in časovnim potrebam prebivalstva. Mnogi politični uradniki ne znajo ljudskega jezika, zlasti med Slovenci in Hrvati, ali ga pa zaničujejo in prezirajo. Znan jim ni taktični položaj in razmere ljudstva. Glavarje podučuicjo o razmerah med ljudstvom edini orožniki, ki so pa mnogokrat pristranski. Zato ljudstvo nima zaupanja do okrajnih glavarstev. Politična uprava naj bi v dogovoru z deželnimi odbori uredila primerne tečaje za župane in občinske tajnike.Glede državnih podpor je povdarjal, da se mora preurediti sedanji način razdelitve državnih podpor, ki so sedaj večkrat odvisne od dobre volje okr. glavarja in od milosti orožnikov. Dobra volja iu milost teh ljudi se pa ravnata po političnem prepričanju'in ne po potrebi in bedi prebivalstva. Naj se zato naredijo deželni odbori, katerim naj bi država vsako leto po gotovem ključu razdelila 10 milijonov kron. Ti odbori bi pod nadzorstvom deželne vlade razdeljevali podpore. Glede zavarovanja omeni, da večina zbornice želi in zahteva ljudsko zavarovanje za starost in nezgodo. Obsegalo naj bi poleg tovarniških delavcev tudi poljske in gozdne, male kmete in obrtnike.
Na vseučilišču v Inomostu je zopet i pokazal profesor Wahrmund kakšna so j vseučilišča, ki v resnici potrebujejo refor-
me. To so gnezda, v katerih se mladi izobraženci nasrkajo strupa. Prof. Wahr-mund uči cerkveno pravo na vseučilišču v Inomostu. Predaval je v Inomostu dne 28. januarja, potem pa v Solnogradu in Monakovem. Grdil je katoliške dijake, bogokletno govoril o Kristusu in Mariji, pogreval že večkrat ovržene laži o samostanih, relikvijah in drugih stvareh. Papežev nuncij je seveda nastopil. Liberalno židovsko časopisje pa uganja velik hrup, češ, da se VVahrmundu dela krivica, ker je nuncij prišel vmes. Liberalci in judje bi radi vprizorili kulturni boj, da bi s tem preprečili socialne reforme, ki jim seveda niso prav všeč.
Na naših gimnazijah pa opazujemo žalostne razmere glede slovenščine. Godi se ji kakor pastorki pri mačehi. Nemški jezik ima na teden 27 ur, slovenski pa le 18. Nemščino učijo usposobljeni profesorji in se le malo menjajo. Pouk se nadzoruje in od učiteljev se zahtevajo najlepši uspehi. Za slovenščino se pa brigajo nadzoro-valni člani našega šolstva le toliko, da na redke čase vprašajo v kakem razredu, kako so učitelji zadovoljni z učenci. Učitelji slovenščine se pa menjajo vsako leto, in ker učijo profesorji, ki imajo druge predmete za glavne, ne slovenščine, se tudi učenci v šoli ne naučijo slovenskega jezika, kakor bi se ga morali. Ni prav, da se nemščini daje taka prednost.
Istrski deželni zbor je otvorii namestnik knez Hohenlohe in povedal zakaj predlaga novi volivni red. Volivni red. je v odseku že sprejet. Poleg splošne volivne reforme pride na vrsto tudi mestni šta-tut. (V Ljubljani je g. župan že pred leti obljubil reformo za občinski svet, pa je le še ni.) Tudi drugi deželni zbori bodo morali nastopiti za spremembo volivnega reda v mestne zastope.
Na Hrvaškem je sabor odgoden in bo Rauch obenem — ban in sabor. Morda razglasi tudi še izjemno stanje.
V	Rumuniji se zopet pojavljajo kmečki nemiri. — Na Portugalskem je položaj še vedno nevaren. Nove volitve, ki bodo kmalu, bodo odločile usodo države. V deželi napreduje katoliška organizacija časopisja.
Na Francoskem vabijo usmiljenke, naj se vrnejo nazaj v bolnišnice. To tudi nekaj pomeni.
Na Ruskem zna brati le 46 milijonov prebivalcev, 118 milijonov pa je analfa? betov. Ce bi se uvedla splošna dolžnost šolskega obiska, bi moralo biti sezidanih 265.042 šolskih poslopij, kar bi znašalo na leto nad 103 milijone rubljev stroškov.
Na Mažarskem hočejo razlastiti Slo-1 vake. Neki profesor poživlja Mažare, naj ustanove društvo, katerega namen bo odkupiti Slovakom na leto od 5 do 10 tisoč hektarjev zemlje.
V	Jeruzalemu hočejo Judje ustanoviti judovsko vseučilišče. V svojih časopisih poživljajo k prispevkom za svojo univerzo. Da bi se le to uresničilo! Evropska vseučilišča bi bila rešena judovskih profesorjev in študentov.
Na Hajitiju se pojavlja revolucionarno gibanje. Nemčija nastopi menda z orožjem.
Cesar je bil pretekli teden nekoliko bolan. Ponavljalo se je prehlajenje. Sedaj jc to že ponehalo in zdravje je že povoljno
»Vesel in ne,« je odgovoril Žuža in odložil žlico; »dopust imam, pa . . .«
»Dopust? Pa vendar nisi bolan?« Strah je obšel skrbno gospo, kaj bo, če bo moral mož pred časom v pokoj! Potem pa z Bogom, doklade!
»Pusti me no. da izgovorim; samo štiri dni, sem hotel reči. Rad bi se peljal domov. Ako hočeš, pripravi za danes popoldne ob štirih vse potrebno, ker bi se rad odpeljal.«
»Ako hočem, ako hočem! Seveda hočem, samo če imaš! Ce imaš za take »športlje«, potem boš imel pa tudi zame za novo krilo, vsaj se žc med ljudi ne upam več v takih starih cunjah. Robičevka ima celo novo obleko, in vendar je njen mož samo občinski tajnik, ti si pa cesarski!«
To je bila prava struna za gospoda Zužo, še bolj pa za gospo Ano.
»Lc kupi si krilo, kupi in meni pripravi vse za odhod,« je prikimal gospod tajnik, »jaz moram domov. Iu šc trgatev bo.«
»Na grozdje ne pozabi,« ie opominjala gospa Ana ter odšla v kuhinjo, gospod Zuža jc pa legel spat.
* • *
Kako mirno in brezskbrno sc je pretegoval gospod Zuža po mehkem divanu. Dopust! Nobena skrb ga ni težila, nobene skrbi ga niso morile; glava mu je kmalu klonila na prsi in v polsnu ie že drdral na zibajočeni se vlaku domov, kjer so ga debelo gledali mladi nečaki in nečakinje, radovedni, kaj jim jc prinesel stric, ki ie velik gospod v mestu, kakor so pravili oče. Nazadnje ga je objel trden spanec.
Ko se je prebudil, je bila ura ravno pol štirih, gospe Ane pa nikjer. Skočil je pokonci,
kakor hi se mu sprožilo pero v nogah, pogledal v kuhinjo, skočil proti oknu, gledal na cesto na levo in desno, gospe Ane ni bilo.
»Sedaj pa i>ojdi, če moreš!« Poskušal je odpreti omaro, da bi v naglici sani pripravil svojo prtljago, pa ni šlo. Gospa Ana ie imela ključe vedno pri sebi.
»Nesrečna ženska! K je klepeče?« Gospod Zuža je moral čakati dolgo, dolgo. Ob petih je prišlo odrešenje; da pozdrav ni bil ravno Iju-beznjiv, se uitiejc.
»Kh, veš, če prideš domov par ur preje ali pozneje, zato se ne bo svet podrl. Ušla ti ne bo ne domačija, ne žlahta. Sieer te pa itak ne bodo gledali doma lepo, ce ue boš stisnil vsakemu kaj okroglega v roke. Kje boš pa vzel? Pomisli, kje jc še prvi! Kaj naj ti pa kuhani, ko prideš nazaj? Krompir iu močnik cela dva tedna, sedaj, na stare dni? Pameten bodi iu doma ostani, domov pa piši, to velja samo groš.«
Gospod Zuža je držal roke križem na hrbtu iu začel šteti. »Prav ima, Anka, prav, pa tako po ceni se le ne udam.«
»Za obleko bo pa dovolj?« je vprašal porogljivo.
Sedaj je pa gospa Anka vzrojila!
»Kaj, še tisto krilo mi očitaš, ti, ti . . . Zlahti privoščiš, seveda, meni pa, ki ti služim in ti strežem, kakor nobena dekla, veš, ti...« in posilil jo ie jok. silen jok, čeprav brez solza.
Gospod Zuža ni bil trdega srca, posebno do gospe Ane nc. Prijel jo je za ramo in jo tolažil kakor majhno dete. Toda ihtenja ni ustavil, dokler ni obljubil ostati doma. Nato se jc gospa Ana vendar potolažila in sklenila ku-
Korno poveljstvo pride v Ljubljano To je sedaj gotova stvar. Dan še ni določen.
Tečaj za gostilničarje priredi obrtno pospeševalni urad c. kr. trgovinskega ministrstva meseca aprila v Ljubljani. — Mesto Ljubljana pride s prvim aprilom v drugi razred aktivitetnih doklad. S tem pridobe uradniki najnižjih treh činovnih razredov okroglo 200 kron več kakor so dobili pred regulacijo plač.
Zadružna zveza v Ljubljani je kupila Grajžarjev hotel na Dunajski cesti za 195.000 kron. V hiši bodo nastanjena društva: »Zadružna zveza«, »Gospodarska zveza«, »Mlekarska zveza«, »Zadružna tiskarna«, »Obrtno-kreditna zadruga« »Občinska hranilnica«.
Umrla je znana gostilničarica Marija Barborič »pri fajmoštru«.
Godovi prihodnjega tedna.
V	nedeljo, 22. tnarca: Benvenut. Bazil.
V	ponedeljek, 23. marca: Viktorijan, Miklavž.
V	torek, 24. marca: Gabrijel, Epig-menij.
V	sredo, 25. marca: Oznanjenje Marije Device.
V	četrtek, 26. marca: Emanuel. Dizma.
V	petek, 27. marca: Rupert, Janez Dam.
V	soboto, 28. marca: Janez Kapistran Guntram.
Pred kulturnim bolem?
Inomoški profesor Ranoničnega prava Wahrmund je dosegel svoj namen, Njegova predavanja sicer niso učena, kajti on množi znanost s škarjami. Kaj zato! Govori pa le vse o njem. Z njim se peča vse časopisje in celi svet.
Svobodomiselno časopisje, na čelu seveda stara Židinja »Neue Freie Presse« pleše vojni ples. Pripravlja se na vojsko proti katoličanstvu. Ne motimo se, ako sodimo, da bodo ropotali svobodomiselni poslanci, ko se snide državni zbor.
Boj je pričelo avstrijsko kapitalistično svobodomiselno časopisje. Od socialnih reform hoče obrniti pozornost na polje kulturnega boja. Seveda ne zaostaja tudi socialno demokraško časopisje in poizkuša še prevpiti kapitalistiške svobodomi-selce. Socialno demokraški poslušni sluge kapitalistiške »Neue Freie Presse« so zanesli vprašanje o VVahrrnundu že v proračunski odsek. V seji proračunskega oo-seka 17. t. m. je napadel nuncija rdeči Seitz. Po svoji navadi je žalil katoličane, Odgovarjal mu je v proračunskem odseku 18. t. m. katol. Italijan dr. Conci. »Apostolska stolica nima posvetne moči. Moralno in versko pa vpliva na ves katoliški svet.«
Možati nastop dunajskega apostolskega nuncija zdaj izrabljajo svobodomi-selci. V škripcih jc tudi zunanje ministrstvo. Judovska »Allgemcitie Zeitung«, ki se vzdržuje iz grošev vladnega dispozi-cijskega zaklada, piše, da jc zadeva končana, v kolikor se tiče zunanjega ministrstva. Diplomat, ki piše v to »polurad-no« glasilo, pa nc more skriti svoje mržnje nasproti nunciju in piše, da če vloži nuncij pismeno zahtevo, da se odstrani Wahr-mund, bi se po mnenju diplomatov nun-
piti si k novi obleki še nov klobuk, da bo za »med ljudi«.
Gospodu Žuži je pa milostno dovolila iti zvečer v gostilno, a gotovo ne dalje kakor do devetih. Sama je šla pa zopet k šivilji, ker celo popoldne ni zadostovalo za tako važen
pogovor, kakor je bil oni o novi obleki.
* * *
Ker je bil gospod Zuža ne samo mogočen gospod, ampak tudi pokoren sluga gospe Ane, zato je bil točno ob devetih zvečer doma. Ker se je bil pa že popoldne naspal, ni mogel najti ponoči miru. Težko mu je bilo pri srcu, da sc mu tako vroča želja, videti svoj dom ni izpolnila. Nemirno se je preobračal z ene strani na drugo, štel do sila visokih številk, pil vodo po žlici, pa vse ni nič pomagalo; zaspal je šele proti jutru.
Ob navadni uri sc je zbudil. Truden in izmučen ie vstal, zajutrkoval in se napravil — v pisarno.
»Kam pa, kam? Kaj nimaš dopusta? Le doma ostani,« ga je poklicala Ana.
»Cisto sem pozabil; grem pa tako ven, na zrak.«
»Tega imaš doma ravno toliko; dela pa tudi dovolj, Ic okrog sebe poglej!«
Gospod Zuža ie razumel. Začel jc urejevati sobo, da ga ui ostalo koščka pohištva, ki ne bi bil stal lepo pravokotno obrnjen proti drugemu. V eni uri je bil gotov.
Kam pa sedaj? Šel je dvakrat okrog hiše, pogledal ic na vit, šel zopet v sobo, ali obstanka ni imel nikjer. Kamor je pogledal, povsod dolgčas, strašen dolgčas! Šel ie v ku-
cijev dopis ne sprejel ali bi se pa ocigovo rilo, da odločno ugovarjajo vmeša v lUju v avstrijske notranje zadeve. Avstrijski diplomati so še vedno prepojeni jožefin-skega duha in zato pišejo v svojem listu, da naj se Avstrija pritoži pri apostolski stolici, ker je nastopil nuncij.
Judovsko vodilno glasilo »Neue Freie Presse« skrbi za senzacijo. Jud to razume. Poslali so k nunciju svojega poročevalca, ki se je čudil, ker je bil nuncij v sredo ob 10. uri dopoldne že popolnoma poučen o vsem, kar so pisali listi o VVahrmundovi zadevi. Časnikar je čul moško in odkrito nuncijevo izjavo. »Nič, prav nič ne prekli-čem, kar sem izjavil »Vaterlandovemu« poročevalcu. Mogoče, da je v »Vaterlan-du« kaka beseda drugačna. Kot mož se ne oziram na take malenkosti. Vse vzdržujem, kar sem rekel.«
Aehrenthala je nuncij opozarjal, da sc mora vzeti VVahrmundu stolica kano-ničnega prava. Nihče ni vplival nanj. Tudi Rim ne, ne Tirolci, ne krščanski socialist ali kaka druga politična stranka. Dolžnost prepričanja ga je vodila, da je nastopil. Cital je Wahrmundovo delo, ki je naperjeno proti temeljnim resnicam katoliške cerkve. Wahrmund je žalil presv. Trojico, dogmo o Brezmadežnem spočetju in se pregrešil proti božanstvu Jezusa Kristusa. Kar je storil, se ne sme zamenjati z dejanji gotovih svečenikov, modernistov. Wahrmund je napadel temeljna načela katoličanstva. Zasramoval je, kar mora biti vsakemu katoličanu najbolj sveto. Zato je nastopil proti njemu. Nuncij je nagla-šal, da je moral tako nastopiti v državi, kjer je katoliška cerkev v gotovem smislu državna vera, ki zavzema prvo mesto, ker ji pripada velika večina prebivalstva. Nekaj posebnega je, da psuje to cerkev javni funkcijonar, kar je profesor Wahr-mund. »Kako bi sodili,« je rekel nuncij, »ko bi jaz, ki sem tudi javni funkcijonar, pričel žaljivo govoriti o protestantih in o judih?«
Nuncij je naglašal nadalje, da bi prekoračil morebiti svoj delokrog, če bi bil zahteval, da naj se Wahrmundu sploh vzame profesura. Tega ni zahteval. Nc more pa dopustiti, da uči kanonično pravo kdo, ki ruši temeljna načela katoličanstva.
Glede na nasprotstva med podatki »Vaterlanda« in izjavami Becka in Mar-cheta je izrekel nuncij, da se gre tu le za besede. Nastopil je pri Aehrenthalu, da se odstrani Wahrmund kot učitelj cerkvenega prava. Aehrenthal je odgovoril, da odloči zadevo naučno ministrstvo. Ce bi bil želel Aehrenthal ali Marchet pismeno vlogo, bi bil to storil in je še vedno pripravljen, da to stori.
Tudi »Vaterland« objavlja novi inter-viev z nuncijem. Nuncij je rekel, da se igra vladna izjava z besedami. Irelevantno je, če rabi Aehrenthal v svojem pismu Marchetu izraz zahteva ali želja. Ne gre se za notranjo politično zadevo, gre se za stvar, ki ima splošno verski značaj, za čisto versko zadevo.
To so moške besede. Apostolski nuncij je storil popolnoma svojo dolžnost. Odkrito, jasno je povedal, da je nastopil kot katoličan v obrambo katoličanstva.
Klavrno vlogo igra naša birokracija, Z Dunaja poročajo iz poslanskih krogovt da je bil 5. ali 6 .t. m. (še dneva ne ve naša diplomacija) pri Aehrenthalu apostolski nuncij, ki je želel, da se odstrani Wahr-mund kot učitelj cerkvenega prava na ino-
hinjo k gospe Ani, ali tam jo je naletel! Od-kuril jo je, kakor da so mu bili podplati namazani z mastjo.
Fdina rešitev je bila — pisarna. Snel jc klobuk in pograbil palico in se napravil na staro pot. Zal mu je bilo le, da ni šel v pisarno žc ob pol osmih, ampak šele ob devetih.
V pisarni jc spil kozarec bridkosti do dna. Komaj je odprl vrata, ni mogel naprej. Moj Bog, na njegovi mizi, na uradni mizi, je sna-žil sluga pljuvalnik, tisto staro, grdo posodo, in ga nasipaval z novim svižem! Črtalo je bilo prislonjeno v kotu, škarje za papir so pa široko odprte režale na sredi sobe. Gospoda kan-clista seveda nikjer, pisarjev pa itak ne.
»Vi red!« Dalje ni mogel. Obrnil sc je in odšel pred poslopje se sprehajat gori iu doli; ves tresel se je od jeze.
»Jaz vam pokažem, čakajte,« je mrmral sam s seboj; »to je red, to je urad, to je služba!«
Vendar gospod Zuža ni nikomur pokazal svoje moči. Ko je prišel zopet v pisarno, so ga potolažili stari znanci pravokoti, podrejeno mu osobje se je pa ta dan odlikovalo s svojo odsotnostjo, ker je tudi gospod baron že na vse zgodaj odšel na lov. Da pa nc bo takega nereda nikdar več, to ie vedel gospod Zuža; zato nc bo nikdar več prosil dopusta, niti ene ure ne.
Gospod sluga jc pa drugi dan zopet napravil z desnim kazalcem za tajnikovim hrbtom dva pomembna kroga na svojem čelu, z levim pa kazal na gospoda Zužo.
Iu tri usta so se nategnila na žalosten posmeh.
moškem vseučilišču. Aelirenthal je rekel, da bi to napravilo slabo kri. Nuncij knez Belrnonte se je nato sklicaval na 5. in 16. član konkordata, ki določa, da ima cerkev pravico, da nadzoruje javne učitelje glede na vero. Za cerkev je konkordat še veljaven, ker so ga odpravili le enostransko, Cesar mora skrbeti, da se ne uče proti-verske stvari. Aehrentlial je nato prekinil razgovor, a vseeno pisal naučnemu ministru. To poročilo pa šc ni potrjeno. Kljub temu je izrablja že svobodomiselno časopisje.
Svobodomiselna vseučiliška profesorska klika, ki jo plačuje pred vsem katoliški davkoplačevalec, se seveda poteguje za VVahrtnunda in protestira, da se upa nuncij opozarjati na razmere po avstrijskih vseučiliščih. Inoinoški rektor dr. Skala je drzen dovolj, da piše, naj se ne »orno-: goči naskok kurije na stolico kanoničnega prava na juridični fakulteti«, in obeta, da stopi v dotiko z ostalimi vseučilišči in da je že v stiku z dunajskim rektorjem Eb-nerjem. Začivkala je tudi monakovska vseučiliška mladina in izrazila svoje simpatije »učenjaku« NVahrmundu, kar seveda ni vmešavanje v avstrijske zadeve. Zaostalo tudi ni glavno vodstvo solno-graškega visokošolskega društva, ki zmerja Luegarja in pa »klerikalce«.
Pročodrimovci, oziroma vodstvo nemških radikalcev je izjavilo, da se je nuncij vmešaval v zadeve ptuje države in zmerja jezuite. Bombastično pravi, da čc hoče imeti Rim v Avstriji kulturni boj, naj ga ima.
Nemška devetorica namerava tudi podati izjavo.
Češko svobodomiselno časopisje seveda tudi ne zaostaja. Dr. Kramafev »Den«, Masarykov »Czas«, »Narodni listi« itd. trobijo na kulturnobojno trobento.
Bivši član »Leonove družbe« ima pa lc neko zaslugo. Katoliški apostat je storil to dobro delo, da se vsa javnost peča z razmerami na naših avstrijskih vseučiliščih. Zavedni katoličan mora biti vesel, ker se bo v tem boju pokazalo, k?ko gnjilo je marsikaj na naših vseučiliščih, kako žalostno, zaostalo, reakcionarno in nesvo-bodomiselno, in krščansko ljudstvo si bo moralo odgovoriti na resno vprašanje, ali ni dolžno, ker s svojimi težkimi žrtvami vzdržuje vseučilišča, skrbeti tudi za njihovo reformo v smislu prave vede in javne prosvete!
Razlastitev obmejnih Slovenca
Št. 111 v Slovenskih Gor., 19, marca.
Skoraj tako kakor naše brate Poljake na Nemškem pruska vlada, razlastuje »Slidmarka« nas obmejne Slovence. To kar jc za Poljake v Nemčiji Biilo\vova razlastitvena postava, to je za nas prusofil-ska »Slidmarka«.
Če se voziš, dragi rojak, po južni železnici više Maribora proti Spielfeldu, opaziš krasno okolico. Zadnja postaja pred Spielfeldom — Št 11J — tu je meja med Slovenci in Nemci. Krasen vinoroden kraj, torišče neprestanih, obupnih bojev Slovencev s krutimi narodnimi nasprotniki! Ljudstvo v ogromni večini zavedno slovensko. Vseh pet občin obširne župnije je za sedaj
vsled agilne delavnosti kmečkih rodoljubov, v slovenskih rokah. Pred dobrimi štirimi leti je zmagala slovenska stranka, po sila napornem boju tudi v občini Št. Ilj. kjer županuje sedaj našinec, g. Thaler. Vse to grize privandrane vsenemške bratec!. Kako si hočejo pomagati? ..»Siidmarka« jim takoj z vso svojo močjo priskoči na pomoč. Postavi tem neodrešencern zavetišče — »Siidmarkhof« — za 60.000 kron. Sedaj pa so se vrgli na naša posestva, jih pokupijo in si tako napravijo večino za bodoče volitve. Tekom zadnjega časa je pokupila »Slidmarka« samo v Št. Ilju nad 420(štiristodvajset) oralov slovenske zemlje! Čez dvanajst večjih posestev je prešlo v nenasitno žrelo »Siidmarke«! In še ni konec temu! Slovenska posestva ta pruska družba plačuje neznansko drago. Nič ni ji na tem, če da za oral zemlje 2000 (dva tisoč) kron in še več. Kdo zamore konkurirati s »Siidmarko«? Kam nas bode še to »Siidmarkino« početje privedlo? — Kratek odgovor-: Uničeni smo tukajšnji Slovenci za vedno, če se temu krutemu navalu ne napravi kmalu konec! Ako ne bode kmalu pomoči od sredine Slovenije, bode naš slovenski oratar na razvalinah tukajšnjega Slovenstva zaklical vam bratje v sredini: Umirajoči vas pozdravljajo! Če ob železnici nad Mariborom pade zadnja naša postojanka, ne zadene nas obmejnih Slovencev nikako krivda: Delovali srno, kar se je dalo, opozarjali slovensko javnost po časopisih in zasebnih pismih na pretečo nevarnost, a bilo ni nika-kega odmeva. Bil je glas vpijočega v puščavi! Pač imajo naši denarni mogotci tisočake za brezpomembne »Narodne do-me«, za gornještajerske graščine, a za obmejne stiskane brate ni pomoči! Morituri vos salutant!
l ljubljanske poŠte.
Razmere so čimdalje slabše. Ne trpi
že več samo poštno osobje, prizadeto je že tudi občinstvo. Oboli ti včeraj neki pismo-noša. Dozdaj so dali namestnika, če je kdo obolel. Zdaj so pa morali razdeliti njegovo pošto med druge pismonoše. To je povzročilo, da je imelo dostavljanje znatno zamudo. Zadnji pismonoše so šli dostavljati mesto ob osmih šele ob 8 uri 40 minut. Seveda je bilo ljubljansko občinstvo razburjeno razven magistratne gospode, ki vidi poštne uslužbence zgolj ob volitvah, ko jim vse obeta in ko postane meščansko glasilo »Narod« tako socialen, da preiskuje razmere poštnih uslužbencev. Poštni uslužbenci si to dobro zapomnijo. Naše mlado ravnateljstvo pa postopa tudi drugače s poštnim osobjem jako milostno. Prijazni so s svojim uradništvom in z uslužbenci ministri, kakor smo čuli. Naše ravnateljstvo je pa hudo, če se kdo kaj pritoži. »Pst! Pst! Idite!« tako se reče, ako se pritožiš čez kaj. Običaj je in predpisano, da morajo predstojniki sprejemati in preiskati pritožbe. »Pst« ni nikjer predpisano. Še vojak ima pravico, da se pritoži. Ljubljanski poštni uslužbenec je pa na slabšem, kot vojak, ker mora lepo molčati in naprej garati. Ljubljansko poštno osobje že pričakuje, da izda na naši pošti rnerodajna gospoda ukaz, ki bo določal, da ko prideš na pošto, ti nataknejo na usta tako torbo, kakršno morajo nositi psi ob pasjem kontumacu. Če postaneš poštni
uslužbenec, moraš napraviti tudi pogodbo z boleznijo. Na naši pošti namreč ne smeš biti nikdar bolan. Reklo se je celo revežem, ki so oboleli: »Vi niste za nas. Od nas Vas moramo odstraniti. Kdor bo večkrat bolan, ga bomo odpustili in ga vpo-kojili.« To je res. zelo človekoljubno, da se zmerjajo reveži, ki so oboleli zaradi naporne poštne službe in naj se jim ne očita, da so švindlerji. Tisti, ki zmerja uboge obolele poštne uslužbence, naj zahvali Boga, da je sam zdrav. To je tako nečuve-no, da nočemo rabiti izrazov, ki nam silijo v pero: bolnike zmerjati v XX. stoletju ob času ljudske zbornice. Še kitajski mandarini ne postopajo tako s svojimi pod-mandarini. Na pošti »višjim« ni všeč, ker se pečamo z razmerami na pošti. So hudi. Ze verjamemo, da jim naše kritike niso všeč. A ne moremo pomagati. Dolžni $rno, da izve javnost, kakšne da so razmere na ljubljenski pošti. Hočemo pa z našo kritiko tudi doseči, da postanejo razmere na ljubljanski pošti take, kakršne morajo biti po postavi in pravici. Ni nam vse eno, ako vsled čudnega postopanja na pošti zaostaja redno delo, kar se je zgodilo včeraj, ni nam vse eno, da zmerjajo resne može, če zbole in ni nam vse eno, ako zmanjšajo število uslužbencev. Če spi ljubljanski magistrat, mi ne spimo, pa tudi naši poslanci ne, ki se že živahno zanimajo za najnovejše novice z ljubljanske pošte. Zakaj bi ne bilo nekoliko razgovora o mladem ravnateljstvu v državnem zboru. Kakor čujemo, bo tudi.
Iz KrSkeja.
Čuden razpis.
V številki 63. »Laibacher Zeitung« od letos je razpisano mesto učitelja na meščanski šoli v Krškem za definitivno na-meščenje in sicer za naravoznanstvene predmete (II. skupina), katero je dosedaj imel kot suplent v obče zadovoljstvo gosp. Franc Marinček, sin občespoštovanega prejšnjega župana v Cerkljah na Dolen-skem, gosp. Mihaela Marinčeka.
To mesto je razpisano brez zahtevkai da mora prositelj znati slovenski, dasi mu jc znanje slovenskega jezika vsaj za učence prvega razreda, izmed kojih ne zna nobeden nemški, dočim je učni jezik že v prvem razredu nemški, neobhodno potrebno.
Meščanska šola dosegla je s tem, da so učitelji v prvem razredu pomagali učencem pri poduku s slovenščino, lepe uspehe in skoraj vsak slovenski učenec se jc naučil do četrtega razreda pisati in govoriti nemški, ne da bi se raznarodil, to je, ostal je kot rojen Slovenec slovenskega mišljenja, ima pa ugodnost, da zna tudi nemški.
Učiteljem je od nadzornikov vsaka pomoč v slovenskem jeziku nasproti učencem strogo prepovedana in sta jih v tem oziru nadzornika Knappitsch in Belar žo hudo preganjala, o čimer ve pripovedovati umirovljeni ravnatelj g. Ivan Lapajne A vendar si učiteljstvo, vso narodnega mišljenja, ni moglo drugače pomagati, da doseže v prvem razredu uspehe. —
Z razpisom v sedanji obliki, kakor jo je odredil po naročilu deželnega šolskega sveta okrajni šolski svet — namreč brez zahtevka, da mora znati prosilec sloven-
ski — pa se namerja dobiti Nemca na zavod.
Vprašanje je, ali so se razpisi pri deželnem in c. kr. okrajnem šolskem svetu sklenili v gremiju in zakaj niso — ako je prišla stvar pred gremij — slovenski člani proti razpisu v tej obliki protestirali; ako pa stvar ni bila v gremiju dotičnih korpo-racij, je naloga slovenskih članov v prihodnji seji povzročiti, da se razpis prekliče.
Obžalovaje se mora konštatirati, da se razpis ni razglasil tudi v slovenskem jeziku, dasi je okrajni šolski svet sklenil da je njegov uradni jezik slovenski.
Za mesto je baje določen že neki Nemec s. Štajerskega . . .
Idrijske novice.
i Odgovor »Narodu«. Iz Idrije, dne 17. marca. V zadnjega četrtka številki »Sl. Naroda« sklepa idrijski dopisnik račune o volitvenih uspehih posameznih strank v Idriji. V nebesa kuje zvezo liberalcev s socialnimi demokrati in njeno moč, obenem pa tudi priznava, da je »klerikalni zmaj« sicer premagan, a še ne uničen in da bo šele takrat konec z njim, ko bo sedanja generacija izginila s površja tužne majke zemlje. V želodcu so obležali dopisniku tudi rudarji-vpokojenci, ker mu preveč hodijo v cerkev in težko vidi c. kr. paznike, ki vsi postanejo takoj klerikalci, kakor hitro stopijo v pokoj. Bes je plen-taj, ta pa ta! Vrhunec njegovega zaničevanja pa so dosegli pisarji v rudniških pisarnah. Nad njihovimi glavami vihti krvavo bojno sekiro, divje rohni nad njimi ter kliče na vse pretege na pomoč ves svet, naj bi mu pomagal uničiti kreature izrabljajoč svojo navidezno moč v kvar ljudstva. Pusti jim sicer milostno klerikalno mišljenje, dihanje, življenje, ponižnost itd. itd., a kedar bi jim treba vdejstvo-vati svoje prepričanje, osobito o priliki kakih volitev, tedaj naj pa nimajo pisarji klerikalnega mišljenja nobene pravice, da smeli eksistirati kot ljudje in prosti državljani! Lepa, zares krasna taka svobodomiselnost, ki bi veljala edino le za liberalce in z njimi združene socialne demokrate. Čez vse hvali eno samo pisarno, v kateri so baje sami liberalci. Svobodno jim, že vedo dotičniki, kje jih črevelj žuli! Morda imajo kaj več dobička od svojega liberalizma, nego drugi pisarji, ki so slučajno klerikalnega prepričanja?! — Očitanje, da se je hodilo h katehetu Osvvaldu po bero, se odklanja z vso častjo ter vrača v isti meri dopisniku in njegovim traban-tom, kateri so v raznih časih in ob raznih prilikah prepotrebni beračili za bero, morda celo pri gospodu katehetu Osvvaldu! — Glede agitacie ni treba izgubiti veliko besedi. Naj se le gospodje — sicer ne pisarji, temveč drugi — primejo za nos in naj malce pomislijo, kje so videli največ zbranih pisarjev klerikalnega prepričanja? To ni bilo pri agitaciji za dekana, temveč pri agitaciji za uradne številke, v uradnih pisarnah, pri uradnih mizah in ob uradnih urah. Tudi kar se tiče izvensluž-bene agitacije naj dopisnik kar lepo molči! Ze vemo, za katerim grmom tiči zajec Vsaj se razumemo, kaj ne da? — Kar se tiče uradne tajnosti, vedo pisarji sami, kaj jim služba nalaga in ni treba, da bi jih na
Pismo Boifatugcs Pepela.
, Gespud redehter!
Zdej je biu en cajt gmali pred gespudem! žepanam, ke je dol, pu Dalma-
ci soje kunštstresu; kokr je pa zasedu spet že-pansktron deželnga stolnga mesta lb-lane, sa pa začele spet iz rotuža
švigat strele, no pa recima prusvete, ke Cirklpohar u gvišn u gasfabrka prusveta zanesti; in cajtnge ga maja spet u pac.
Kakšn špektakl je biu lansk let u tem cajt pr vulitvah. Cirklpohar more bt ub-činsk svetnik, če gre cela Iblana u franže, je reku gespud žepan Hribar in udarit iz nugo ub tla. Cirklpohar je mož, de mal ta-keh. On zna glajster kuhat, zna iblansk »Zgun* regerat in še Buh ve kulk drugeli
4 "
m m®
, i	' ...	. v,
V mŠMM
8I8B
reči, ke še mi na verna zajne. In kuku je dobr, če zna kašn ubčinsk svetnik klajster skuhat, de Iohka spet hitr skp sflika, če b tlu jt na rotuž kej narazen. Tku je reku gespud žepan in »Sluvensk Narud« mu je prtrkavu, iblansk »Zgun« pa žepanu u slava zguniu, dokler ni Cirklpohar res latu ubčinsk svetnik
Kumi sa s pa leberaln prvaki Cirklpo-harja bi ud bliz pugledal, sa pa sprevidi, de Cirklpohar na zna tacga glajstra skuhat, de b leberaln rotuž dobr skp držu, in sit sa ga bli du grla in štederat sa začel, na kašna viža b se ga ta nar laži znebi. Ce pa enkat edn sedi u ubčinskem svete, se ga ni tku lohka za udkrižat, dokler na pu-teče negau cajt in tud Cirklpoharja se nisa mogl udkrižat.
No, pa iblansk leberalci s znaja tud u tak reč pumagat, če na gre glih iz nhnga varžeta; gespud žepan je pusebn iznajdliv, če nega nč na kušta, zatu je puklicu ub-činskega svetnika Cirklpoharja h seb in mu punudu pet stu guldinarčku, če se ud-puve soj čast in začne raj na soja roka spet duma glajster kuhat, ke s je mislil zravn: tist ke ste bli tku naumn, de ste Cirklpoharja zvulil, pa še zdej zajnga švicite. Cirklpohar pa ni tku naumen, kokr b s kedu mislil. Cirklpohar s je pa mislu: če jest teh la pet stu guldinarčku uzamem, in moj pr-jatu Feldstajn, ke je zame čettlc trgu pu Iblan in agitiru, tula zve, bom mogu iz tlim ush pet stu zaluftat in jest um pa spet
suh ket cerkvena mš in še čast ubčinske-ga svetnika se me na u več držala. In Cirklpohar se je za ta žepanuva punudba prou cifrast zahvalil. Če čte, de jest moja čast ubčinskega svetnika nazaj pulužim, naredite me za cestnga majstra in me dobr plačite, je reku Cirklpohar in se zravn ubliznu, kokr de b že ket cestn majster pr rotuškem kurite sedou in iz nega dubrute žlatnpou.
Gespud žepan pa glih tekat niendc ni nucu nubenga cestnga majstra. Skratka: gespud žepan je spravu nazaj u varžet ti-steh pet stil čuku, Cirklpoharja pa putula-žu, de nej mal putrpi, de se u duhu že tud zajn kašn prpraven plac.
Cirklpohar je scer gespuda žepana tnal bi šif pugledu, pa kua je pa tou, ke s ni mogu drgač pumagat; soja svetnška čast je holt dol puložu, ke ja je mogu, kokr je ulan u tem cajt puložu glajsterpimzel dol, ke ga je mogu in pu trebuh se je iz pu-trplejnam pirmazu. Ke se pa takeh areni člouk pu čas tku prvad, de mu nazadne nč na nucaja, tud Cirklpohari ni douh ta žau-ba nucala, iz kera se je uzuni pu trebuh mazu. Zatu je začeu spet hodet h gespude žepane in ga začeu nagajnat, de je že zadn cajt, de mu kašna taka žauba zapiše, de u za u trebuh, ke zunajne arcnije mu nč več na tiucaja.
Kokr sm že reku, gespud žepan je us-milenga srca, kokr sa usi leberalci. če jh
nč na kušta, in prašu še Cirklpoharja, če zna pisat in brat.
Cirklpohari se je mal za mal zdel, de ga gre gespud žepan kej tacga prašat, zatu mu je kar naraunast u ksiht puvedu, de kdur zna bukle skp spopat ket on, ta jh zna gvišn tud brat, spisat zna pa desetkrat leuš bukle, kokr je tist ».laka Zeulejnast«, ke ga je gespud žepan spisu.
Zdej je biu pa gespud žepan na vrst, de se mu je fržmagal, pumagat s pa le ni mogu; zatu je lepu Cirklpoharjuve besede dol požeru, kokr dohtar Taučar Rornianu cviček in_ Cirklpohari spet prjazen ksiht pukazu. Če je pa tku, je reku, te uma pa za buhholtarja naredi u gasfabrk. Kar klu-buk uzein pa pejt u gasfabrka bukle pelat; kokr derehtar Senekuvič fabrka pele, tku uš znou že tud ti bukle pelat. In Cirklpohar je uzeu soj klubuk, kušnu gespude žepane roka — roka more gespude žepane usak kušnt, drgač nekol na avanzira, tu nej s zamerkaja pusebn rotušk prahtekanti, de na uja zastojn ageteral — in šou je in ratu buhholtar u gasfabrk in še tist večer sa dr. Trillar pr Seydlnat kunštatiral, de je sred pruslave tega imenvajna nakrat ta prava tma ratala, jest sm pa ustou še zmeri sam
Boltatu Pepe iz Kudeluga.*) ♦ » *
Opazka stavčeva: Pa pejd še ti gespude žepane roka lizat, de t na u treba bt sam Boltatu Pepe iz Kudeluga.
to opozarjal posebej dopisnik »Slov. Naroda«. Duhovniki ne potrebujejo prav nobenih skrivnosti iz pisarn, si jih sploh ne želijo in jih tudi od nikogar ne dobivajo. Sicer tudi o tej točki zadosti! — I.ep kompliment je naredil dopisnik tudi gospodom uradnikom. Pač resničen je nemški pregovor: »Dummheit und Stolz \vachsen auf einem Holz.« Da se bo prepričal o izrabljanju navidezne moči v kvarne namene ljudstva, bi želeli, da bi bil vsprejet dopisnik v kaki rudniški pisarni. Brez dvoj-be bi se v štirinajstih dneh prepričal, da se tam ne da nobena stvar izrabljati. Vse uradovanje se vrši natanko po službenih predpisih pod strogim nadzorstvom in odgovornostjo akademično izobraženih posameznih šefov. Gospodje bi si gotovo kratkomalo prepovedali, da bi jim podrejeni pisarji bodisi kateregakoli prepričanja dajali navodila, kako naj uradujejo. Da ne bo preobračal več takih kozolcev, svetujemo inteligentnemu dopisniku, naj v prihodnje sodi o istinitosti svojih časnikarskih proizvodov, predno jih spusti v svet. Dajemo rnu tudi svet, naj se ne vtika v stvari, katerih ne more razumeti, ker razmer in dejstev prav nič ne pozna in tudi poznati ne more. — Glede sprejemanja dečkov v delo itd. naj se dopisnik obrne na drugo, tudi njemu dobro znano firmo, kjer bode lahko dobil točna pojasnila, ali pu naj vpraša kakega delavca, ki mu bo priprosto povedal in razložil, kako se vrši vsprejem. Ni pa treba tukaj podtikati ko-mursibodi hudobnega namena ali pa kakega sugestivnega vpliva na katerokoli osebo. Capito? — Gospod nadsvetnik Bi-lek je res pravičen mož, ki strogo a ljudo-milo nadzira vse uradno poslovanje. Ne kličite ga na pomoč, da bi reševal urhe, ker gospod predobro pozna svoje Pa-penhajmovce in tudi najinanje potrebuje, da bi mu jih kak dopisnik »in effigie« predstavljal. — Toliko v odgovor! Ako bodete drezali, ne bomo molčali. Odprli bomo zakladnico pripravljenega gradiva in pisali. Tvarine bo dosti do konca leta in še čez! Ako bo potem marsikatera oseba prizadeta, ne bo naša krivda! Ste razumeli?
Tflselllleve nezgode.
Neka berolinska dopisovalnica naznanja, da sta zakonski par Toselli že zapustila mir in sreča. Nekdanja grofica Montignoso se čuti zelo razočarano. Njen soprog je baje pokazal razne lastnosti, ki jih je znal pred poroko dobro skrivati. V kratkem času bi se imela vršiti ločitev. Pravijo, da se je Toselliju vsled velikih uspehov zavrtelo v glavi ,da je postal svojeglav in samosilen. On pripisuje te uspehe svoji umetnosti, ne pa svoji ženi, kateri se ima v resnici zanje zahvaliti. Večkrat sta se zakonca že prepirala, toda sorodniki Tosellijevi so ju vedno pomirili. Nekateri trdijo celo, da je grofica Montignoso že našla, kakor smo včeraj poročali, drugega prijatelja v osebi nekega francoskega pisatelja, ki da ji je že večkrat pomagal v raznih neprijetnostih. S temi prepiri so v zvezi baje tudi škandali v Varšavi. Nedavno je varšavska »Filharmonija« angažirala Tosellija za 3000 frankov s pogojem, da pride v koncertno dvorano s svojo ženo. Pokazalo se je, da so Tosellijeve umetniške lastnosti nezadostne. Kot vir-tuoz na glasoviru dosega mero salonskega diletanta, njegova kompozicija za gosli »Serenata italiana« pa da je prikladnej-ša za spored kavarnskega koncerta, kakor pa za filharmonijo. Nezadovoljnost je dospela do vrhunca, ko je občinstvo izvedelo, da grofica Montignoso ne pride v dvorano, ker sploh ni prišla s Tosellijem Uprava »Filharmonije« je opomnila, da je Toselli razun visoke nagrade dobil tudi dva vožna listka prvega razreda za luk-susni vlak Florenca-Varšava. Toselli pa je namesto soproge — kakor se je bil pogodil — vzel s seboj svojega slugo. Odgovoril je čisto mirno, da je drugi vožni listek mogel uporabiti tudi za svojega psa. Ko se je Toselli vrnil, izžvižgan od občinstva, v umetniško sobo, čakalo ga je drugo presnečenje. Stopil je predenj koncertni agent iz Lodza, ki je na podlagi sodne razsodbe zaplenil Toscllijevo nagrado. Toselli je bil od agenta prejel 1000 frankov na račun nagrade za koncert v Lod-zu, sedaj pa se je branil iti tjekaj. Toselli in agent sta se trdo prijela. Konec je bil ta, da je moral Toselli šteti tisoč frankov.
HRVATI IN OGRSKE NARODNOSTI.
»Lupta«, vodilno glasilo Rumunov na Ogrskem, izvaja, da je zveza ogrskih narodnosti s Hrvati nemogoča. Hrvatje se v državnem zboru proti vladi borijo iz taktiških razlogov, dočim je bojno stališče narodnosti načelno. Skupna borba je le od slučaja do slučaja možna. Zanimivo je da je socialnodemokraški poslanec Korač drugega mnenja. On trdi, da bi se morali Hrvatje s svojimi sotrpini, z narodnostmi, | identificirati.
STATISTIKA O ZADNJIH VOLITVAH NA HRVAŠKEM.
Zagreb, 20 marca. Kmečka stranka je dobila pri zadnjih volitvah za sabor 1135 glasov, napredna 1528, stranka prava 9387, avtonomni klub koalicije 3088, samostojni Srbi 3720, socialni demokrati 837, radikalni Srbi 3006, Starčevičanci 9254, ustavna stranka 1729, samostojni kandidati 2021, vseh volivcev je torej 35.705. Volilo ni 12.857!
DEMONSTRACIJE ZARADI »VESELE VDOVE« V SARAJEVEM.
Dunajska operetna družba je predstavljala »Veselo vdovo«; izpremenila je sicer naslov v »Ataše«-ja, kakor tudi imena in narodnost nastopajočih oseb, vendar so se čutili Srbi razžaljene po vsebini libreta ter jc vsled tega prišlo do burnih demonstracij in do spopada med demonstranti in policijo pred gledališčem in na več krajih mesta. Zaprli so 15 oseb.
MADŽARSKO BESNILO.
V torkovi seji ogrsko-hrvaške zbornice poslancev predsednik ni dovolil poslancu Petroviču in drugim zastopnikom nemadžarskih narodnosti zaključne besede pod neverjetno pretvezo, ker isti svojih imen niso podpisali v madžarskem pra-vopisju. Petrovič se je podpisal na Skiča-kovem predlogu Štefan, moral pa bi se po mnenju predsednikovem podpisati Ist-van. Uradni jezik zbornice da je madžarski, podpis torej neveljaven in predlog, ker mu manjka deseti popis (Petrovičev), brezpredmeten! — Omeniti treba, da zakon sicer zahteva deset podpisov na predlogih, ne pa madžarskih podpisov. Narodnostni poslanci so seveda zbog te samovoljnosti zelo razburjeni.
OGRSKI ROMUNI SPREMENE TAKTIKO.
Ogrski Rumuni, ki so dosedaj samo odbijali mažarske napade, preidejo k ofenzivi. »Lupta« piše o tem tako-le: Madžarske oblasti so takorekoč zbesnele. Dan za dnevom zapirajo rumunske novinarje. Zato se moramo odslej posluževati druge taktike. Ni zadosti, da obdijamo udarce, moramo napadati tudi sami. Nova taktika pa mora biti enotna. V to svrho naj bi se sklical kongres rumunsklh časnikarjev Ogrske, ki naj sestavijo spomenico o preganjanju rumunskega tiska na Ogrskem. To spomenico je predložiti državnemu zboru in poslati vsem evropskim časnikom. Razun tega bi trebalo ustanoviti stalno informacijsko pisarno, ki bi nemudoma objavila vsako pritožbo. Moralo bi se izdajati tudi list, ki bi informiral inozemstvo o krivicah, ki se gode Rumunom.
ZNIŽANJE BOLGARSKE VOJSKE.
Uradno dementirajo vesti, da namerava bolgarska vlada znižati število aktivne vojske.
SVOBODOMISELNA SVOBODOMISELNOST.
Rim, 20 marca. Sodišče framason-skih lož je pozvalo predse dvanajst poslancev, ker v zbornici niso glasovali za svobodno šolo. Poslanci, člani lože, se iz tega poziva javno norčujejo.
»PRAVICA NA DELO« ODKLONJENA.
L o n d o n , 20. marca. Po viharni debati je zbornica z večino 149 glasov zavrnila predlog Hilsonov, da ima država vsem, ki so brez dela, poskrbeti za delo, oziroma dovoliti jim podpore. Z delavsko stranko so topot glasovali tudi Irci, to pa zato, ker so delavci za popolno irsko avtonomijo (»Homerule«).
Znanost in umetnost
*	Praktična knjiga. Der Moderni s m u s, Von P. 1. B. Lemius. Regens-burg 1908. Cena 1 K 20 v. Zelo pripravna knjiga! Modernizem, ki ga je obsodil papež Pij X. v zadnji okrožnici »Pascendi« je v tej knjižici razložen in na podlagi okrožnice zavrnjen v posameznih vprašanjih in odgovorih v obliki katekizma. To je gotovo najprimernejši način, da se bolje umeje in prouči velevažna okrožnica. Na podlagi te knjige bo vsem izobražencem, tudi tistim, ki se niso bavili z nauki modernizma, kaj lahko uvideti njega zmote. Zato moremo knjigo le najtopleje priporočati duhovnikom in laikom! Dobi se v »Katoliško Bukvami« v Ljubljani. — Pripomnimo, da je nemško izdajo preskrbel P. Nikolaj Stehle O. M. J. na izrečno željo sv. Očeta.
*	Lorenzo Perosi v poljskem samostan;'. Don Lorenzo Perosi, ki je nedavno vodil v Varšavi več koncertov z najsijaj-nejšimi uspehi, sc jc za nekaj časa umaknil v nek samostan v bližini, kjer jc pričel novo kompozicijo, ki se ji šc ne zna imena.
Cerkveni letopis.
cMažarska cerkvena politika. »Ob-zoru« se poroča iz Rima, da si Madžari prizadevajo na vse načine, da bi odtrgali Medjimurje iz jurisdikcijc zagrebškega nadškofa, Reko pa iz jurisdikcije senjske-ga škofa. V to svrho hočejo imeti za zagrebškega nadškofa kanonika Ivančana ali pa vsaj dr. Krapac-a. Za senjsko škofijo je najresnejši kandidat reški župnik Kukanič. Madžari predlagajo za djakov-škega škofa Drohobeczkega, na čegar mesto bi prišel nek Malorus,.
Štajerske novice.
š Socialni tečaj v Trbovljah, ki se
vrši v nedeljo, dne 22. t. m., pri g. Pustu (pri cerkvi), ima ta-le spored: Zjutraj ob 7. uri služba božja. Ob 8. uri otvoritev. Predavanja: Rudarske zadeve z razgovorom. Socializem. Popoldan ob pol 3. uri: Solidarnost interesov kmeta in delavca. Splošno zaVarovanje. Strokovna organizacija. Pravna pot delavca itd. Govorniki: dr. Benkovič, dr. Krek, dr. Hohnjec, dr. Verstovšek, M. Moškerc i. dr. Osnuje se tudi kmečka zveza za Trbovlje. Shod je omejen samo na povabljene. Zanimanje je med delavstvom in kmeti veliko.
š Zaupni shod ža ljutomerski političn' okraj. Od Sv. Jurija ob Ščavnici se nam poroča: Dne 15. t. m. je bil pri Kapeli v Divjakovi gostilni zaupni shod za ves ljutomerski politični okraj. Pri triurnem zborovanju, pri katerem so se gg. udeleženci z velikim zanimanjem vdeleževali debate, so se sprejele sledeče resolucije: 1. Zborovalci na zaupnem shodu dne 15. sušca 1908 za ves ljutomerski politični okra> nujno žele, da se jugoslovanski poslanci združijo v en klub, izvzemši poslance, ki so izvoljeni na liberalnem programu. V prvi vrsti naročajo g. dr. Ploju, da deluje v to svrho. Ako bi pa tako združenje ne bilo mogoče, tedaj se pa naj vsaj ustanovi parlamentarna zveza obeh klubov, ki bi v skupnih narodno-gospodarskih rečeh nastopala. 2. Zborovalci pritrjujejo temu, da g. Zemljič iz Radinec vstopi v južno-štajerski narodni svet, toda le pod tem pogojem, da narodni svet ostane popolnoma nestrankarski. Kakor hitro bi nastopal v prilog kake politične stranke, mora gosp. Zemljič stvar javiti političnemu društvu, ki bo nadalje ukrepalo. (G. Zemljič izjavi, da v tem slučaju ne eno uro več ne ostane v narodnem svetu.) 3. Z velikim navdušenjem so zborovalci sprejeli besede gosp trgovca Strajnšaka, ki poziva naše učitelj-stvo, da bi tudi ono stopilo z ljudstvom v stik ter v okvirju postav delovalo tako. kakor se spodobi za inteligenco, toda v smislu, kakor zahteva ljudstvo. — Od okrajnega zastopa gornjeradgonskega se želi, da nastopa bolj odločno napram nasprotnikom. Priporoča se posebej še gospodarsko združevanje, zlasti ustanovitev živinorejske zadruge za južni Štajer.
š Poslanca dr. Korošca je bralno društvo pri Sv. Juriju ob Ščavnici imenovalo častnim članom v hvaležno priznanje njegovih zaslug za društvo ter v ugovor proti napadom nanj, ki jih je vprizorila nasprotna liberalna stranka v smislu, kakor bi isti izšli iz društva.
š Duhovni svetnik P. Erjavec v Trbovljah si je po opasni bolezni šel okrepit zdravje v Iko.
š Samoslovenski napisi. Narodni županstvi okoslavske in stanetinske občine sta dali napraviti samoslovenske občinske napise. Čast jima! Slovenec naj v vsakem oziru pokaže, da noče več tlačaniti tujcu, Živeli posnemovalci!
š Odbor katoliškega slovensk. političnega in gospodarskega društva za ljutomerski in gornjeradgonski okraj je sestavljen tako: vlč^ g. Ivan Kunce, župnik pri Sv. Juriju ob Ščavnici, predsednik; g. Jakob Zemljič, posestnik v Radincih, prvi podpredsednik; g. Jakob Rajh, ekonom v Ljutomeru, drugi podpredsednik; č. g. Fr. Stuhčc, kaplan pri Sv. Juriju, tajnik; g. Franc štuhče, kmečki sin v Logarovcih. blagajnik; g. Matija Slavič, posestnik v Bučečovcih, knjižničar; g. Anton Trste-njak, načelnik gornjeradgonskega okrajnega zastopa, g. Ludovik Poštrak, občinski predstojnik v Moravcih, g. Alojzij Ra-kovec, posestnik v Podgradju in g. Franc Šantl, posestnik v Črešnjevcili, odborniki, š »Človeško okostje v — kaplanlji« je misterijozni napis dopisa, ki ga je »Slov. Narod« prinesel iz »ultračrnega Dola«. Reč je ta-le: Dne 5. t. m. smo podrli staro kaplanijo, da bi se pridobil za stavbišče nove cerkve večji prostor. »Narodovemu« dopisniku je stara kaplar.ija močno prirast-la na srce, menda zato, ker je imela »dve kleti«. Podal je v »Slov. Narodu« tako natančen popis o njej, da je ovekovečen njen spomin. Izmeril je vse natanko do decime-tra in pri tem merjenju je zadel s svojim
nosom na neke kosti, in oh groza! Njegovo liberalno srce je ogorčeno, solze mu skoraj silijo v oči, češ, kdo je ta nesrečnež, ki je pokopan v kaplaniji »le 1 deci-meter pod desko«. Čudni ljudje so nekdaj morali bivati v Dolu, zakaj dopisnik popisuje kosti tako-le: »Kosti so bolj drobne črepinja mala, vendar je bil to odrastel človek.« Nekdaj so tedaj hodili po Dolu odrasli ljudje z malimi črepinjarni in z drobnimi kostmi. Nam pa se zdi, da ima naš liberalni dopisnik »malo črepinjo« in še manj pameti v njej. Potem klobasari, da se je na Dolu nekdaj ubil »nek kaplan« ter zahteva strogo preiskavo omenjenih kosti. In glejte čudo! Prvi se je odzval ptujski »Štajerc«, ki je kot učen kronolog preiskal kosti ter našel, kakor piše v eni zadnjih številk, »da so te kosti gotovo kosti kake ženske«. Resnica je, da je bilo pod kaplanijo in v nasipu pod vežo človeških kosti za dve satnokolnici, kar Je umevno, ker je bil pred več leti tam »star kostnjak«, kakor trdijo stari ljudje Pa saj dopisniku ni veliko za kosti, namen dopisa je bil drug. Na koncu dopisa namreč pravi: »Mi pa le mislimo, da kjer je preveč tercijalstva in klerikalstva, ni vse v redu.« Torej radi tercijalstva in klerikalstva vaše krokodilove solze in nelogično sklepanje in zavijanje resnice! Le tako naprej! Ljudstvo vas bode tako vsaj poprej dobro spoznalo!
NAJNOVEJŠA POLITIČNA POROČILA.
(Posebna poročila »Slovencu«.)
Prihodnji teden v parlamentu.
D unaj, 21. marca. Drugo polovico prihodnjega tedna se bo proračunski odsek bavil z naučnim budgetom. Do tedaj bodo pogajanja vlade s posameznimi strankami najbrže že končana; v katerem smislu, se ne vč, pričakuje se pa, da se bodo Čehi glede na drugo vseučilišče na Moravskern zadovoljili z resolucijo. Od naučnega bud-geta pridejo na vrsto: Obrtno in trgovinsko šolstvo (poročevavec Schmid), centrala (Bilinski), umetnost in starinoznan-stvo (Kramaf), visoko šolstvo (Bilinski), srednješolstvo (Globinski), ljudsko šolstvo (Stanek).
Splošno starostno zavarovanje samo za delavstvo.
Zasebni uradniki.
D unaj ,21. marca. Po izjavah ministra Bienertha v proračunskem odseku je splošno star. in invaliditetno zavarovanje za delavstvo in z njim združena pre-osnova zavarovanja za nezgode in bolezen že dogotovljena in so samo še potrebna pogajanja z ostalimi ministrstvi, ki tu pridejo v poštev. Na male obrtnike in kmete pa vlada zavarovanja ne misli razširiti. Gotovo je, da bodo krščanski social-ci, agrarci in za obrtništvo zavzeti poslanci, — in teh je velikanska večina — vse sile napeli, da vlado pripravijo do drugačnih misli. Sicer pa je dr. Krek, predsednik odsekov, najboljše jams.tvo, da se bo zavarovavno vprašanje temeljito proučilo. — Kar se tiče izvedbene naredbe za pokojnine zasebnim uradnikom, je minister izjavil, da se nadomestnih zavodov in pogodb ne bo šikaniralo, s čimer je javnost pomirjena. Ni pa mogel minister rešiti vprašanja, ali spadajo pod novo postavo trgovinski uslužbenci. Treba bo postavo z novelo popolniti. Iniciativo za to hoče minister prepustiti državnemu zboru.
Svarilo parlamentu.
Dunaj, 21. marca. Neki krščansko-
socialni parlamentarec izjavlja: Proračunski odsek dela prav po polževo in bati se je, da bo odslej še bolj na dolgo vlekel svoje debate, kajti naučni in pravosodni proračun prideta šele na vrsto in tu bo naj-v,eč govorov in resolucij in debat, če vse dobro izpade, bo budget v odseku rešen šele sredi aprila, toda kdaj bo rešen v ple-numu — to je najvažnejše vprašanje. Pomisliti je treba, da mora zbornica dovoliti še rekrutni kontingent za to. leto in srbsko-avstrijsko pogodbo. »Enfant terrible« zbornice, Klofač, ima šc od decembra meseca pripravljen cel kup nujnih predlogov in treba se bo z njim seveda pogajati, da Jih od dnevnega reda odstavi. Koncem maja se morajo plenarne seje zbornice zopet zaradi delegacij prekiniti. Delegacij-sko zasedanje bo trajalo gotovo štiri tedne. Tako smo prišli do konca junija, torej do roka, ko mine proračunski provizorij. Treba bi bilo torej proračunski provizorij za drugo polovico leta 1908 opoziciji — češkim radikalcem in socialnim demokratom —odkupiti že v delegacijskein zasedama. Kajti — 20 poslancev glasom našega poslovnika lahko legalno podaljšanje proračunskega provizorija pri en-bloknetu posvetovanu generalnega budgeta prepreči. Potem ostane samo še § 14. Ker je pa Beck slovesno izjavil, da s § 14 ne bo pod nobenim pogojem vladal, bo moral s celim kabinetom ali odstopiti ali pa izpol-
niti socialnim demokratom in češkim radi-kaleem njihove zahteve, seveda na škodo prebivalstvu. Razvidno je, da parlament na podlagi splošne in enake volivne pravice ne more izhajati brez preosnove poslovnika, kajti drugače bodo rdeči demagogi vedno preprečevali vsako koristno delo.
Svobodomiselni svobodonesmisel.
Berolin, 21. marca. Biilovv je iz-vojeval novo zmago: prisilil je svobodo-mislece, da so sprejeli § 7. združevavne postave, čeprav v nekoliko milejši obliki, kot jo je začrtala vlada v svojem načrtu. Le, kjer je 60% prebivalstva nenemške narodnosti, se bodo smeli vršiti nenemški shodi, če se bodo pred 3 dnevi naznanili. S tem sta skoro 2 tretjini nenemškega prebivalstva v Nemčiji oropani svoje natorne pravice do združevanja, kajti premnogo je krajev, zlasti v Prusiji, kjer je nad 30% nenemškega prebivalstva. § 7 je za vednd sramotni pečat za nemško »svobodomisel-stvo«. Strašno so se napihovali in široko-ustili, da v imenu svobodoljubja ne odnehajo in da nikoli ne bodo dovolili, da bi se natorne pravice Nenemcev na tak način kršile. Najglasnejši je bil poslanec Tra-ger. Toda Biilovv je gospode kmalu ugnal. Gre zdaj namreč za borzni zakon. Z borzo so pa svobodomisleci v tesni zvezi. Komisija, ki se peča s preosnovo borznega zakona, je sklenila zelo otežiti terminsko kupčijo, pri čemer se je pokazala večina iz konservativcev in centra. To je svobodo-mislece ugnalo v kozji rog. Morali so napraviti z vlado in konservativci kravjo kupčijo in s tem, da so glede na združevalni zakon odnehali, kupiti si naklonjenost konservativcev v borzni reformi. Ali ni vesela svobodomiselna era na Nemškem ?
Modernizem.
Rim, 21. marca. Prenehala je izhajati modernistiška revija »La rivista« od don Romola Murri.
Ponočno delo.
Rim, 21. marca Vlada je predložila načrt, s katerim odpravi ponočno delo v pekarnah in sicer iz zdravstvenih in moralnih razlogov.
Energično proti Judom.
Kiev, 21. marca. Generalni guverner v Kievu je zaukazal 200 judovskim dijakom, ki so bili od vseučilišča relegirani, da morajo takoj zapustiti mesto. Obenem je dal policiji nalog takoj izgnati vse Jude, ki niso v Kiev pristojni in nimajo posebnega dovoljenja v mestu bivati. Judovsko časopisje o tem popolnoma molči.
Izseljevanje.
Lvov, 21. marca. V sredo se je iz Lvova s posebnim vlakom odpeljalo 600 delavcev, katere je v Braziliji nastanjeni grof le Hon najel za železniška dela v Braziliji. V Trzebinji se je tem delavcem priklopilo še 400 drugih. Grof le Hon je delavcem preskrbel zastonj vozne listke in jim obljubil 5 K plače, rokodelcem pa 10 K na dan. Da bi se dobri ljudje le ne prevarili.
Nenravnost v Parizu.
D u n a j, 21. marca. V Parizu se klatijo okoli izvestni »prijatelji mladine«, ki se postavijo ob cestnih vogalih v bližini šol ter prežijo na žensko šolsko mladež. Osnovala se bo posebna policijska straža, ki bo nadzirala šolske otroke in jih varovala zavodnikov.
Žurnalistovski štrajk v nemškem državnem zboru.
»Saubengel.«
Berolin, 21. marca. V nemškem državnem zboru je poslanec centra Erz-berger govoril o kolonijalni politiki. Dejal je, da imajo tudi zamorci nesmrtno dušo Nato je nastal v žurnalistovski tribuni nemir in neki netaktni liberalni časnikar se je celo zasmejal. Nato je Erzberger dejal, da je sramota, da se v pretežno krščanskem nemškem parlamentu ne sme govoriti o enakopravnosti zamorcev in neizmerni vrednosti njihovih duš, ne da bi iz-> vestni ljudje temu ugovarjali. (Veliko odobravanje pri centru in na desnici.) Poslanec Groeber od centra pa jc zaklical časnikarjem: To je bilo gotovo zopet tisto prase, ki je zadnjič tudi povzročilo prcki-njenje seje. (»Das \vird \vieder der glei-che Saubengel sein, der kiirzlich schon die Unterbrechung verursacht hat.«) Žur-nalisti so bili zaradi tega skrajno ogorčen1 in so leteli k predsedniku svobodomiselne zveze Miiller-Mliningen, da Groeberja zavrne. Ta pa je, namesto da bi branil žur-naliste, čisto po pravici ožigosal netaktnost žurnalistov, katerih naloga ni, delati medklice in se režati, temveč pisati. Ime« noval je žurnaliste netaktne gospode Vsled tega so žurnalisti proglasili štrajk in
izjavljajo, da ne pridejo več v zbornico poročat, dokler se jim ne da zadoščenje. Tisti zarukanec. ki se je Erzbergerju smejal, je mazač nekega vsenemškega lista. •
HRVAŠKA.
Poslanec Vitomir Korač je dne 17. t. m. na shodu socialnih demokratov v Zagrebu grozil s splošno stavko. Treba organizirati moč ljudstva, da se uniči absolutizem. Delavstvo je danes močno dovolj, da zamore preprečiti vsak poizkus na-silstva. Združimo se z ogrskimi socialnimi demokrati, potem mora absolutizem pasti Koraču je pritrjevala množica okolu 2000 ljudi, ko je končal z besedami: »Dol z absolutizmom, dol s krivico! Dajte nam svobode in kruha! Živela splošna, tajna vo-livna pravica, živela socialna demokracija!« — Glede železničarske pragmatike se je izrazil minister pl. Josipovič tako-le: Ne more biti govora o tem, da bi vlada umaknila službeno pragmatiko. Tega ogrska vlada nikdar ni nameravala storiti in tudi ne bo. Zahteva hrvaških poslancev, ki se je trdovratno drže, je neutemeljena. Pragmatika je tudi s hrvaškega stališča zakonita, dobra in primerna.«(!) — Posla-nes Ladislav Markos je predlagal na shodu ustavne stranke biharske velike župa-nije, da bi se naj ogrski vladi častitalo, ker je vrgla Hrvate ob tla. Zborovalci so pa predlog odklonili, ker da ni sedaj primeren.
Izjemno stanje na Hrvaškem.
Budimpeštanski korespondenčni biro javlja, da ima ban Rauch baje že v rokah kraljevo lastnoročno pismo, s katerim se ga pooblašča, da sme uvesti na Hrvaškem izjemno stanje. Minister za Hrvaško, pl. Josipovich pa to vest dementuje kot docela neutemeljeno. Vlada da naj kaj takega niti ne misli.
Profesor Klaič reaktiviran.
Njegovo Veličanstvo je odobrilo, da se reaktivira vpokojenega vseučiliščnega profesorja Vekoslava Klaiča v lastnosti javnega rednega profesorja za splošno svetovno zgodovino na modroslovni fakulteti zagrebškega vseučilišča.
Kolportaža na Hrvaškem prepovedana.
Včeraj so prejela zagrebška uredništva odlok mestnega poglavarstva, s katerim odvzema vsem listom pravico kolportaže, ker da je ista nevarna javnemu miru in redu. Proti temu odloku je dovoljen utok ria vlado, a brez odloživne moči. Sedaj so se največ prodajali na ulici »Obzor«, »Novosti«, »Pokret« in »Hrvatsko Pravo«.
Proglas koalicije hrvaškemu narodu.
Hrvaškosrbska koalicija je izdala manifest, v katerem razlaga zgodovino zadnjih dogodkov, obljublja, da se bo borila za splošno, enako in tajno volivno pravico, ter priporoča slogo med Hrvati in Srbi, ki naj že v klicah zatrejo vsak protiustavni in protinarodni poizkus in skrbijo za mir po celi deželi.
Poslanec pl. Vukovič o položaju na Hrvatskem.
Dunajska »Reichspost« priobčuje pogovor z dvornim svetnikom pl. Vukovi-čem, ki smatra razmere na Hrvaškem za nevzdržljive ter pravi: S tem, da se hoče samovoljno ohraniti osebo, ki je za usodo Hrvaške brezpomembna, se gre za tem, da se v deželi vzbudi revolte. S tega lahko nastanejo dalekosežne posledice, za katere nihče ne bo hotel prevzeti odgovornosti. Postopanje s Hrvati in preziranje njihovih vzakonjenih pravic kompromitira kulturno in gospodarsko poslanstvo monarhije na Balkanu. Ban Rauch se skrije vsakikrat za posvečeno osebo vladarja, kedarkoli opozicija nasprotuje banu kot osebi. Vsakovrstne malenkosti se pretvarja v dokaze nelojalnosti. Ban Rauch uporablja osebo Njegovega Veličanstva na čuden način . . . Vse, kar se godi na Hrvaškem, je obrnjeno le proti osebi bana Raucha, nikakor pa ne proti hrvaškemu kralju. Nepriljubljenost banova ne more škoditi oboževanju in zvestobi do vladarja.
AVSTRIJA.
Iz proračunskega odseka.
Proračunski odsek je rešil v svoji seji 20. t. m. postavko: »pospeševanje obrti« in »poizkuševališča orožja«. Nato so pričeli razpravljati o proračunu naučnega ministrstva in sicer o postavkah: obrtno šolstvo, trgovske šole. posebni učni zavodi Govorili so Wolf, Prochazka, Kramar, Malik, Ž i t n i k, Glabinski, trg. minister dr. Fiedler, Rolsbcrg, Stanek, Vukovič, knez Auersperg, Kolischer, Srarnek, Malik in poročevalec Hoffmann Wellenhof. Posl Žitnik je govoril o razmerah kranjskih obrtnikov. Prosil je, da naj minister in de-
želne oblasti primerno pospešujejo organizacijo kranjske obrti. Predlaga resolucijo, ki poziva vlado, da naj izvede organizacijo kranjskih obrtnikov, ki naj jo pospešuje s poukom in podporami.
V	glavnih spornih vprašanjih glede na inoravsko vseučiliško vprašanje se je baje doseglo s.porazumljenje med Cehi in Nemci.
Tiskovni odsek
je odobril S 2. glede na popravke. Odklonjen je bil predlog, da smejo uredništva popravke odklanjati, ki niso objektivno resnični. Odobrili so 27, 28 in 29, ki govore o številu listov, ki se predlagajo oblastim in o zastarelosti tiskovnih pre-greškov.
Zadeva Wahrmund.
Minister Pesclika je izjavil, da smatrajo svobodomiselne nemške strank« Wahrmundovo zadevo za politično. Zadev va se reši lahko mirno. Od Wahrmunda pričakuje, da bo nastopal taktno. Dne 19. t. m. je bil sprejem pri nunciju. Navzoči so bili ministri Burian, Schonaich in Georgi. Ostali ministri so oddali zgolj karte. Sodijo, da se poravna nasprotstvo medAehren-thalom in nuncijem, ko se povrne Aehren-thal s Semeringa, kamor se je Aehrenthal podal, da mu dajo časnikarji mir. Aehren-thala je neprijetno zadelo, ker je reke! nuncij v drugem intervievu, da se igrajo z besedami.
Nemški svobodomiselni inomoški dijaki so začutili potrebo, da so se potegnili za po »klerikalcih« napadenega Wahrmun-da in da ugovarjajo, ker je nastopil nuncij.
Deželni zbori
se skličejo med 26. in 31. marcem, da rešijo začasni proračun. Novoizvoljeni deželni zbori: češki, tirolski in gališki se pa skličejo najbrže šele po Veliki noči.
OGRSKA.
Poslovnikova izprememba. — Samostojna banka.
Neodvisna stranka je pritrdila sledečim poslovnikovim izpremembam: Predsednik mora priznati nujnost, če to zahteva 150 poslancev. Nujnost se prizna le zadevi, ki je v razpravi. O dnevnem redu smeta nastopiti le dva govornika. Deset-urna seja se določi, če to zahteva 150 poslancev, 16urna, če to zahteva 200 poslancev. 16urna seja se lahko prekine za dve uri, ki se ne zaračunita v 16urno dobo. — Bančni odsek zasliši mnenje ogrskih gospodarskih strokovnjakov glede na ustanovitev samostojne ogrske banke.
Stara liberalna stranka izvoljena.
Sodi se, da nameravajo zopet nastopiti v političnem boju voditelji rajne ogrske liberalne stranke. Cesar je zaslišal Tiszo in dr. Lukasa, kar spravljajo v zvezo z obnovitvijo stare ogrske liberalne stranke.
TOLSTOJ SMRTNONEVARNO OBOLEL.
Slavni ruski pisa'telj Tolstoj je smrt-nonevarno obolel. Drugič je omedlel. Jako fantazira in ne pozna več svoje okolice. Konštatirali so hudo mrzlico in anemijo možgan. Niti svojega sina ne pozna več.
GROŽNJA PARIŠKIM DELAVCEM.
Predsednik francoskega sindikata stavbenih podjetnikov je na banketu tekstilne industrije prosil trgovinsk. ministra Cruppija, da naj ščiti podjetnike proti delavcem, ki stavkajo. Zagrozil je, da če delavci ne odnehajo, izključijo pričetkom prihodnjega meseca vse delavce, 200.000. Trgovinski minister je naglašal, da je potreben nastop proti demagogiji.
ANGLEŠKO BRODOVJE PREKOSI VSE OSTALO SVETOVNO BRODOVJE.
V	angleški gosposki zbornici je pozdravljal lord La\vdor Asquithovo izjavo in pristavil, da mora prekašati angleška vojna mornarica najmočnejši brodovji dveh držav. Lord Tvveedmouth je pa celo izjavil, da bo imela Angleška spomladi leta 1911. tako brodovje, ki bo prekašalo bro-dovje vsega sveta.
REVOLUCIJA NA HAITIJU.
V	pristanišče Port-au-Prince je došla angleška križarica »Cressy« in dve križanci Zjcdinjenih držav.
Dnevne novice.
+ Slovansko-romanski blok? Dunajski iu drugi listi žc teden dni strašijo s slo-vansko-romanskim blokom, ki ga sploh ni in tudi ne bode. Naš dunajski poročevalec nam piše: Predzadnji teden je runumski poslanec dr. Onciul v zasebnem krogu poslancev sprožil misel, naj bi sc sešli zastopniki manjših narodov v proračunskem
odseku, da se pomenijo o mogočem skupnem postopanju v razpravi o šolstvu in pravosodju./Pri prvem sestanku predzadnji petek so naglašali vsi govorniki, da nimajo nobenega pooblastila ali navodila od svojih klubov in izražajo torej le svoje osebno mnenje, v ostalem pa sprožene misli in nasvete jemljo »ad referendum«. Bil je torej neobvezen pogovor brez predsednika iu zapisnikarja. Dogovorjeno je bilo, da so vsi dogovori povsem zaupni. Kakor vedno, pa je tudi v tem slučaju nekdo zblebetal vse in časniki so pisali, da je žc gotov slovansko-romanski »blok«. Ta beseda niti izgovorjena ni bila, ker nihče ne misli na tak blok, kateri je itak nesmisel brez čeških in poljskih poslancev. Drugi razgovor je bil v sredo popoldne. Udeležili so se ga: Rusina Romanczuk in Wassilko, Slovenci dr. Korošec, Žitnik in Ploj, Hrvat Vukovič, Italijana dr. Conci in Pittoni, ter rumunski poslanec dr. Onciul. Šele pri tem razgovoru je bil izvoljen predsednik, in sicer Vukovič, zapisnikarjem pa dr. Onciul. Torej so bila vsa druga poročila, da predseduje dr. Ploj, da se snuje nekaka zarota itd., popolnoma iz trte zvita, seveda ne brez prozorne tendence. V sredo je bilo dogovorjeno, naj zastopniki posameznih manjših narodov izrazijo svoje želje v obliki resolucij. Javnosti pa so itak znane te želje. Slovenci zahtevamo slovensko univerzo v Ljubljani, za sedaj vsaj pravno fakulteto, in da vlada z ustanovami podpira nadarjene vi-sokošolce za nadaljno izobrazbo; Hrvatje zahtevajo pravoveljavnost v Avstriji na zagrebški univerzi dovršenih pravoslov-nih in modroslovnih naukov; Rusini zahtevajo samostojno univerzo v Lvovu; Italijani naročajo vladi, da takoj obnovi italijansko pravno fakulteto ter jo premesti v Trst, obenem pa zahtevajo pravoveljavnost modroslovnih, medicinskih in tehničnih izpitov na italijanskih univerzah; Ru-muni pa zahtevajo na bukovinski univerzi posebno stolico za rumunsko zgodovino. — O teh točkah torej je bil razgovor doslej brez kakega uspeha. Brez čeških in poljskih glasov pa itak ne dobimo^večine v odseku. Torej so vsa poročila o »bloku« ali posebni parlamentarni zvezi popolnoma neutemeljena. Značilno pa jc, da sta bila oba razgovora popolnoma zaupna, vendar slaveželjnost vse raztrobi v svet. Cui bono?
+ Impertinentna razžalitev. »Slovenski Narod« si je zopet predrznil na svoj sirov način razžaliti katoliško zavest. O profesorju Wahrmundu je vsak pameten človek na jasnem: Kdor javno blati in za-sramuje katoliško cerkev, vendar ne more biti profesor katoliškega cerkvenega prava. Tak človek je lahko profesor kemije ali matematike, cerkvenega prava pa ne more učiti, in če ga. poučuje, tedaj se ne more zgoditi nič drugega, kakor to, kar se jc v NVahrmundovcm slučaju zgodilo, namreč, da cerkev protestira proti takim gorostasnim razmeram. »Slovenski Narod« zopet svojo modrost prepisuje iz judovskih časnikov. A kar judje povedo ši v kolikor toliko čedni obliki, to postane na papirju »Slovenskega Naroda« sirovo in umazano, kajti naš liberalec je neotesana sirovina in kot tak se pokaže vedno. Glasilo liberalne stranke piše včeraj: »Zastopniki ljudstva (!) si enkrat za vselej prepovedujejo, da bi agent nj. svetosti Pija X. aktivno posegal v tok notranje avstrijske politike . . . Najmanj, kar se mora zante-vati. je, da sc Wahrmundu ne skrivi niti lesu in da se gospodu de Belmonteju pokažejo vrata kot ,nadležnemu inozemcu'.« Tako sodbo se predrzne pisati glasilo liberalne stranke! Slovenski liberalci torej naravnost zahtevajo, da se mora »nadležni tujec«, apostolski nuncij, izgnati iz države, ker je samo storil svojo dolžnost, ki jo jc moral storiti vsled svoje službe! To im-pertinentno sirovost liberalne stranke si bomo zapomnili. To so tisti ljudje, ki so pri volitvah zatrjevali, da so dobri kristijani, zdaj pa hujskajo k verskemu boju in za-sramujejo katoličane in papeževega zastopnika kot »agenta Pija X.«! Sram jih bilo, te podle družbe !
+ Kranjski deželni zbor bo zboroval zadnje dni tega meseca, da se konštituira. Liberalna stranka razglaša: »Kompromisna pogajanja zastran volivne reforme za deželni zbor kranjski so se vršila te dni pri deželnem predsedstvu v Ljubljani, a niso imela uspeha. Zdaj so zastopniki vseli treh deželnozborskih strank poklicani na Dunaj k ministrskemu predsedniku Be-cku.«
+ Državni poslanec Jožef Fon bi moral po mnenju liberalnih listov odložiti mandat. Sicer to mnenje ni merodaino za nas in ne za volivce, ker poslanec Fon je bil voljen proti volji liberalcev. Pa, ker se liberalci tako zelo zanimajo za te stvari, jih bo morda zanimalo tudi tole: Pri ožji
volitvi je poslanec Fon dobil izmed vseh naših in liberalnih kandidatov največ glasov, namreč 8972; Štrekelj pa izmed vseh naših in liberalnih kandidatov za Križni-čem najmanj glasov, namreč 8735. Torej je dobil Fon 237 glasov več ko Štrekelj, Pri ožji volitvi je dobil Fon zopet izmed treh naših kandidatov največ glasov, Štre-kelj pa izmed nasprotnih kandidatov najmanj glasov. Ker je glasovalo za liberalce in tudi za Štreklja okrog 1000 socialistov, in je Štrekelj dobil kljub temu le 12.868 glasov, Fon pa samih poštenih kmečkih glasov 12.204, je iz tega razvidno, da ima Fon nad štiri sto kmečkih volivcev več za seboj ko Štrekelj. S tem je jasno izražena nezaupnica kmečkih volivcev Štreklju in pričakujemo, da ga liberalni listi pozovejo, naj odstopi. — Odstopil seve ne bo, kakor ni odstopil štajerski Roblek, ki je dobil nezaupnico svojih kmečkih volivcev. Liberalec je podoben liberalcu.
-j- »Gorenjec«, odnosno s 5 glasovi večine izvoljeni Ciril Pire se še vedno ne more potolažiti in se zaganja v zadnji številki v celo vrsto meščanov. Dočim smo mi zadnjič popolnoma mirno povedali Cirilu in njegovim nekaj tako bridkih, da so celo liberalci priznavali, da pišemo resnico, »Gorenjec« ne zna druzega kakor smešiti in z gnojnico oblivati nasprotnike. Razsodno meščanstvo tukaj prav lahko spozna, na kateri strani je dostojnost in resnica in na kateri obupen in grd boj za majajoči se mandat. Prepričani smo, d;« Pirca tudi izleti v Loko ne rešijo več. Kajti še tisti Ločani, ki so glasovali zadnjič za Cirila, bodo. ko si to družbo natančneje ogledaio, dobro izpregledali. Tudi v Kranju in Loki se dela dan!
+ Kmečka zveza za ljubljansko okolico je v svoji seji, dne 21. t. m., sklenila sledeče: Kmečka zveza za ljubljansko okolico toplo priporoča vsem svojim članom, mladeničem in izobraževavnim društvom. da se uaroče na mladeniški list »Mladost« in ga z agitacijo in sodelovanjem podpirajo ter pomagajo razširjevati. Jakob Dimnik, načelnik. Andrej Remškar, Vinko Ahlin, odbornika.
KO patentiranem liberalnem narod-njaštvu. »Slov. Gospodar« je objavil žalostno resnico, da nekateri uradniki tako nastopajo proti pristašem »Kmečke zveze«, da slovenski kmetje niti od Nemcev niso imeli toliko prestati. Radi te izjave piše »Domovina« tako: »Ako človek pogleda na »Gospodarja« in njegove ljudi, se ne more vzdržati studa nad takim slepar-jenjem ljudstva in da se točnejše izrazimo
—	falotstvom.« »Domovina«, kaj pa praviš na to-le? Ljudska posojilnica v Celju je vložila proti »Narodnemu Listu« tožbo. Urednik Spindler je odklonil nepristranskega slovenskega preiskovalnega sodnika in se je dal zaslišati od nemškega sodnika. Drugi slučaj: Dr. Kukovec toži »SI. Gospodarja«, ker ga je imenoval liberalca. V vlogi, s katero zahteva sodno preiskavo. odklanja nepristranskega slovenskega preiskovalnega sodnika ter je zadovoljen, da nemški sodnik vodi preiskavo. To je pač narodni škandal. Naj bi bil kak pristaš Kmečke zveze« kaj takega storil, liberalno časopisje bi ga križalo. Ker sta pa narodni greh zakrivila dva glavna stebra Narodne (?) stranke, je pa vse dobro.
+ »Kmečka zveza« na Mirni. Člani »Kmečke zveze« na Mirni so se na sv. Jožefa dan zbrali k zaupnemu sestanku, ki sta se ga udeležila deželna poslanca dr. Lampe in Mandelj. ki sta poročala dru-štvenikom o gospodarskih načrtih S. L. S. v deželnem zboru v korist kmečkemu stanu. Predsedoval je temu zaupnemu razgovoru odbornik Kmečke zveze« gospod Šuler. Končno je predlagal g. Kocjančič sledeče sklepe, ki so bili soglasno sprejeti: Našim gospodom poslancem se naroča, naj store primerne korake, da se na postajah nove železnice Trebnfe-Št. Janž, če se že nc napravijo samoslovenski napisi, vsaj ne zapostavi slovenski napis nemškemu, kakor je to žalibog po vseh postajah sedanje proge dolenjskih železnic. Mi smo na izključno slovenskih tleh. Delujejo naj gg. deželni in državni poslanci na to, da se na ljudskih šolah uredi poduk primerno ljudskim potrebam. Kmečke šole naj bodo tako urejene, da ne bodo neznosno breme za kmečki stan. kakor so sedaj. Vpelje se naj poldnevni poduk. V tem smislu naj se preosnuje šolski zakon. Ker se namerava napraviti nova cesta Mirna-Sv. Križ, se naprosijo gg. poslanci, naj se z vso vnemo zavzamejo za to delo, da se čini preje izvrši. Ker se pri novi železnici Trebnje - Št. Janž delajo prevozi čez progo (rampe) na način, da upravičenci ne morejo s težko naloženim vozom priti čez progo, kakor je n. pr. pri Dul, se od strani prebivalstva priporoči gg. poslancem, nujno storiti korake, da se odpravi vsak ne-dostatek glede prevoznih potov čez progo.
—	Izmed treh prejšnjih sta dva poslanca sedaj zapustila naš kraj, le eden. g. Ko-šak, je ostal.Shod na Mirni izrazi svojo za-
hvalo prejšnjima gg. poslancema dr. Žitniku in dr. Schvveitzerju, za njihov trud in prizadevanje za naš okraj, posebno za uravnavo Mirne.
+ Volivna reforma za Istro. Deželni zbor bo imel 47 članov, in sicer 3 škofo viriliste, 5 zastopnikov veleposestva, 2 zastopnika trgovsko-obrtne zbornice, 14 zastopnikov mest, trgov in industrijskih krajev, 15 zastopnikov kmečkih občin in 8 zastopnikov splošnega volivnega razreda Ako odbijemo viriliste, bodo Italijani imeli 25 poslancev, in sicer 5 veleposestnikov, 2 iz trgovske in obrtne zbornice, 15 izmed mest, trgov in industrijskih krajev, 3 iz kmečkih občin in 4 iz splošne kurije Slovani bodo imeli 19 poslancev (brez vi-ril ista'), in sicer 3 iz mest, trgov itd., 12 iz kmečkih občin in 4 iz splošne kurije. Volivno pravico bodo imeli v splošnem volivnem razredu vsi moški, avstrijski državljani, stari 24 let, ki so ob razpisu volitev vsaj eno leto stalno bivali v občini, kjer volijo; v kmečkih občinah vsi, ki imajo občinsko volivno pravico v prvih dveh razredih, ali pa v tretjem in plačujejo najmanj 8 kron neposrednih davkov. Iste velja glede mest in trgov, toda minimum v tretjem volivnem razredu je 20 kron. Za veljavnost sklepov mora biti v deželnem zboru najmanj 32 poslancev navzočih, ko se sklepa o stroških za poljedelstvo, za šole in javne zgradbe, za sklepe o občinskih zadevah, ki so podrejene nadzorstvu deželnega zbora, za odobrenje zakonskih načrtov in za odklonitev proračunskih postavk, potrebnih za deželne zavode. — Deželni odbor bo imel 5 prisedni-kov, in sicer 3 italijanske, 2 slovanska. Predsedoval bo deželni glavar. Za sklepe je potrebna navzočnost najmanj treh odbornikov razun deželnega glavarja, oziroma njegovega namestnika. Pri sklepih glede onih predmetov, za katere mora bit; v deželnem zboru navzočih najmanj 32 poslancev, mora biti v deželnem odboru navzoč vsaj eden odbornik, izvoljen od mest ali trgovsko-obrtne zbornice (torej Italijan) in en odbornik, izvoljen od kmečkih občin (torej Slovan).
+ Za svobodno šolo je napisal social-nodemokraški profesor dr. Lončar v »Učiteljskem Tovarišu« devet dolgih člankov Te stvari smo že bolje čitali v češkem jeziku, kjer zlasti dr. Drtina razširja take nauke. Vero hoče dr. Lončar kar odpraviti iz šole, kajti on je pristaš nove vere, ki jo imenuje »harmonijo ljudskosti«. Pustimo nervoznega dr. Lončarja iu njegovo »harmonijo ljudskosti«, mi Ic konstatiramo, da se je »Učiteljski Tovariš«, kot glasilo učiteljev postavil v nasprotje s krščansko zavestjo slovenskega ljudstva. To pač kaže malo »harmonije ljudskosti«.
■ Mladeniški list, ki bo pod imenom »Mladost« izšel že prihodnji mesec, je »Slovenski Narod« že pozdravil v celem uvodnem članku. Istotako se »Naprej« iz Idrije spominja naše mladeniške organizacije. To je dobro znamenje, da nas nasprotniki povsod morajo že zdaj uvaževati. Dali jim bomo radevolje priliko se z nami tudi pozneje baviti. Urednik bo F. Terse-glav. Na agitacijsko delo za »Mladost«!
+ Umrl je v Zlatem. Polju tamošnji župnik č. g. Leopold L.otrič. Pokojni je bil rojen dne .5. aprila 1847 v Železnikih ter bil v mašnika posvečen leta 1870. Služboval je potem kot kaplan v Št. Juriju pod Kumom nad eno leto, v Žužemberku nad štiri leta. v Dobrepoijah, v Stari Loki, v Škocijanu pri Dobravi, bil nekaj časa v Št. Lovrencu na Dolenjskem ter bil slednjič poslan za upravitelja v Zlato Polje, na katero župnijo je bil kanonično vme-ščen leta 1889. V svojem prostem času se je posebno rad bavil s sadjarstvom ter je kot izvrsten pomolog mnogo storil za po-vzdigo sadjereje. R. I. P.!
+ Skrivnostno namigavanje. Na občnem zboru čebelarskega društva sc je g, Gustav Pire branil, slednjič je pa vseeno prevzel predsedništvo. rekel pa: »Pri današnjih grdih razmerah ne maram, da se moje ime nemarno imenuje. Včasih sem bil ponosen, da so me napadali, a zdaj sem preponosen, da bi se pustil napadati tam, kjer storim svojo dolžnost. Danes še prevzamem predsedništvo, zapomnite si pa: Prišel bo čas, ko bom nemogoč, ko bom na potu. V vašo korist bo. če me takrat ne bo na predsedniškem mestu.« Ne vemo, kaj to pomeni.
4 Cesarjevo zdravstveno stanje j<? bilo 20. t. m. boljše kakor prejšnje dni. Cesar ie dobro spal. Okrepčan je vstal in jedel z najboljšim tekom. Znaki prehlajenja iu katara izginevajo.
Z Bleda. »Katoliško izobraževalno društvo« na Bledu je tudi v letošnjem predpustu priredilo tri veselice, oziroma tri zabavne večere, kateri so se vršili v najlepšem redu. Prvič so igrale dekleta nabožno igro: »Na Marijinem Srcu«, drugič fantje: »Krčmar pri zvitem rogu«, tretjič zopet dekleta igro: Pri gospodi«. Tej
je sledil tudi pustni komični prizor »Kmet in fotograf«. — Vsem vrlim igralcem, istotako igralkam se mora izreči častno priznanje glede njih požrtvovalnosti in truda. Glede petja bodi tudi odkritosrčno rečeno: hvale vredno za našega gospoda organista in častno tudi za bleški cerkveni zbor. Ko se je naš gosp. organist pretečem mesec poročil, poklonil mu je k dnevu slavlja bleški cerkveni zbor krasno sliko »svete družine« z napisom; Za spomin na 24. februarja 1908. Bleški cerkveni zbor.
—	Šola v Naklem. Na vzhodni strani župnišča zagledaš v zatišju poslopje z napisom: »Šola 1859.« V starih časih je hodila nadebudna mladež deloma v Kranj, deloma so jo podučevali domači gg. kapelam v zasebni učilnici. V enorazrednico se je vsula naklanska mladež leta 1860 pod vodstvom prvega učitelja g. Jožefa Travna, ki je deloval v tej šoli mnogo let, L. 1904 so razširili enorazrednico v dvo-razrednico. Ker je pa sedanje poslopje pretesno in ne zadostuje več svojemu namenu, prično graditi letos novo šolsko poslopje. Vodstvo je sedaj v spretnih rokah nadučitelja g. Fr. Petriča, ki ima ob strani vzorno učiteljico g. Eleonoro Dev.
—	Čebelarski shod v Vipavi. 25. t. m. bo čebelarski shod ob pol 11. uri dopoldne v Velikih Zabljah in ob 3. uri popoldne v Vipavi. Na obeh shodih bo predaval zastopnik osrednjega čebelarskega društva gosp. Anton Likozar iz Ljubljane. S tem se vabijo čebelarji, kakor tudi prijatelji čebelarstva, da se shoda obilno udeleže. Shoda se vršita v ondotnih šolah.
Iz Bohinjske Bistrice. Na praznik sv. Jožefa je bil pogreb zamrlega veterana Logarjevega Matevža. Ljudstvo se je udeležilo pogreba v nenavadno velikem številu. Naj dobi poštenjak prostorček v »Slovencu« kot spominek. Matevž je bil rojen leta 1822. in je zvesto služil pri vojakih nad 10 let. Njegov brat Matija je kmalu potem, ko je po očetu gospodarstvo prevzel, umrl ter zapustil nedorastle otroke, katere je stric Matevž po dokončani vojaški službi odgojil kakor dobri oče. Tudi vdova, njih dobra mati ni starosti dočakala. Pred ko ne je ljubezen do bratovih otrok Matevža zadržala, da si ni drugod novega domovanja poiskal in tako je delal zvesto ves čas dolgega življenja pri rojstni hiši. Tudi še zadnje mesece se ni hotel odpočiti in je starosti primerno pridno Stopal za hišnim delom. Zato je pa bil tudi od družine ljubljen in od iste kakor tudi od vseh vaščanov spoštovan, kakor dobri hišni oče, oziroma mirni sosed. Pripomniti je, da je pokojnika mlajši brat Pavle tudi že 80 let star, ravnotako poštenjak kateri je služil »vojaka na konju«, kakor Matevž. Čast, komur gre čast! Svetila poštenjaku - veteranu Matevžu nebeška luč!!	Z......c.
Držanje golobov pismonoš v Trsti« prepovedano. Policijsko ravnateljstvo jc; prepovedalo držanje, prodajanje in kupovanje golobov-pismonoš v okrožju svoje jurisdikcije. S tem se hoče preprečiti uporabo golobov - pismonoš za ogledušku svrlie.
Buren shod železničarjev v Trstu.
Dne 18. t. m. zvečer so zborovali v prostorih N. D. O. uslužbenci državnih železnic. Socialni demokratje so delali zgago Hočeš, nočeš, so morali na cesto.
—	Smrtno ranil z nožem je prošlo noč nekdo 21-letnega zidarja Ivana Toškana, ko je stopil iz neke krčme pri Sv. Jakobi) v Trstu. Napadalci so bili trije, katerih eden je Toškana udaril po glavi, na kar je napadenec zbežal. V istem hipu je začutil nož v ledjah. Mladeniča so prenesli v bolnišnico. Težko, da bo okreval.
Smrtna kosa. Pri Sv. Tomažu na Vipavskem jc pretečem teden, 11. t. m., umrla Marija Bratina, mati g. vikarija v Kostanjevici na Krasu, v 80. letu svoje starosti. N. v m. p. !
—	Smrtonosen padec. Te dni je padel v Zagrebu neki nadzornik pri gradnji paromlina na Trvanjski cesti z odra prvega nadstropja na tla ter obležal mrtev. Padel je z levim sencem na oster kamen, ki mu ga ie prebil.
—	Ogromno svoto 397,947.703 kron znašajo stroški skupne armade in vojne mornarice za leto 1908 in sicer odpade 298 milijonov 431.653 kron na redne izdatke za skupno vojno, 53,523.111 kron na redne izdatke za vojno mornarico, dalje 13 mil. 378.729 kron izvanreden izdatek za vojno in 3,476.890 kron za vojno mornarico. Uprava v Bosni in Hercegovini izkazuje 7,788.000 K nepokritih potrebščin. Vrhu teh izdatkov odpade na 1908 še 15,000.000 kron za nove topove in 6,249.320 K za nepokrite stroške izza leta 1907.
—	Uvažanje sena in slame na Angleško in Irsko prepovedano. Vsled naznanila kraljevega angleškega konzulata v Trstu je od 9. marca 1908 dalje do preklica prepovedano seno in slamo iz luk in dežel Avstro-Ogrske uvažati na Angleško in Ir-
sko. Dopuščene so naslednje izjeme: Seno in slama, ki se uporablja za embalažo. Obdelana in ne več kot krma ali stelja po-rabljiva slaina. Seno in slama, ki se uporablja za druge namene, nego za krmo in steljo, in sicer le proti posebnemu privoljenju. Seno in slama,, ki je bila pred 9. marcem 1908 na ladji naložena.
—	Svarilo. Neki duhovnik, po imenu Alojzij Ziade, razširja med ljudstvom brošure in podobe, popolnoma slične onim. ki jih izdaja pobožna družba imenovana chontligeon. Ker nima dotični duhovnik od višje cerkvene oblasti nikakega dovoljenja ali pooblaščenja za to svoje ravnanje, opozarjamo s tem nanj občinstvo, ako bi se začelo pobiranje tudi po naših krajih,
—	Posojilnica Vič-Glince. Sestavil se je provizoričen odbor za ustanovitev posojilnice Vič-Glince.
—	Semeni v Kandiji bo zaradi praznika pretečeni četrtek dne 26. marca, dan po Marijinem oznanjenju. Oni meseca februarja je izvrstno uspel, ker so prišli kupci od blizu in daleč ter so zlasti govejo živino drago plačevali. Prišli so po živino celo iz Trsta. Upamo, da bo tudi to pot dober semenj.
—	Umrl je v Kamniku v sredo, dne 18. t. m., v cvetoči mladeniški dobi, do-polnivši komaj 24 let, gospod Avgust Herman, edini sin ugledne meščanske rodbine kamniške. Pokojnik je bil vrl narodnjak in splošno priljubljen, kar je dokazal tudi njegov pogreb v petek, 20. t. m., kojega se je udeležila velika množica ljudstva.
—	Za župana v Kranjski gori je izvoljen g. dr. Jožef Tičar.
—	Iz davčne službe. Na mesto obolelega davčnega oficijala g. Alojzija Klo-futarja je davkariji v Kranjski gori pri-deljen davčni asistent g. Karol Bezeg iz Kamnika.
—	Gledališko predstavo priredi »Katoliško slovensko izobraževalno društvo Vič-Glince« v sredo, dne 25. marca t. I.. ob 4. uri popoldne v dvorani g. A. Bernika (nasproti Javornikovi trgovini). Spored: 1. Deklamacija. 2. »Lurška pastarica«. — Vstopnina: Sedež prve vrste 1 K. druge vrste 70 h, tretje vrste 40 h, stojišča 20 h. — K obilni udeležbi vabi odbor.
—	Smrt prijatelja žganja, V jutro 19. t. m. so našli v Suši, v hlevu, ki je last posestnika Petra Florjančiča, dninarja Luko Mohoriča iz Brezovice mrtvega. Pokojnik je ljubil žganje in je šel prejšnji večer pijan spat v omenjeni hlev.
—	Vseljevanje v Transvaal. Slovenska podružnica sv. Rafaela naznanja, da je prejela od c. kr. ministrstva za notranje zadeve sledeče obvestilo: S 1. januarjem 1908 je stopil v veljavo novi zakon o naseljevanju v Transvaal, na kateri zakon se nanaša razglas c. kr. notranjega ministrstva z dne 26. oktobra 1907 št. 34.202. Iz izvršitvene naredbe k temu zakonu je važno tole: Osebe, ki prihajajo prvikrat v Transvaal ali se vračajo tjekaj in jim po zakonu vstop v deželo ni prepovedan, zamorejo pri naselitvenem uradu v Trans-vaalu ali pri uradniku za naseljevanje v bližnjih angležkih kolonijah zaprositi za naseljevalni list. ako mislijo, da bi se jih v Transvaalu smatralo za naseljence, ki so od naselitve izključeni in bi vsled tega imeli kakih sitnosti. Kdor se hoče naseliti v Transvaalu, mora imeti v svoji posesti svoto okolu 500 K ali pa pokazati pismeno potrdilo delodajalca, ki je na dobrem glasu in ki zagotovi dotičniku zaslužek takoj po dohodu. Taka potrdila izda lahko tudi transvaalski generalni agent v Londonu. Bolezni, zavoljo katerih naseljencev ne puste v deželo, so: gobavost, sifilis, kuga in osepnice. Zdravniki preiščejo vsakega došleca tekom štirindvajsetih ur po dohodu, nima li morda katere teh bolezni. Za naselniške liste se plača pristojbino približno 6 kron, za duplikate 24 K.
Občinske volitve v Smledniku so se izvršile čisto minro Izvoljeni so sami vrli pristaši S. L. S.
—	Dopolnilna deželnozborska volitev na Goriškem. Dne 30. t. m. se bo vršila dopolnilna volitev enega deželnega poslanca na Goriškem iz razreda veleposestva na mesto dr. Frankota, ki je bil voljen v splošni kuriji in velikem posestvu, a se je odpovedal temu poslednjemu mandatu.
—	Olajšanja za vojake pri letošnjih vojaških vajah. Vojaški naredbeni list je priobčil cesarjevo odredbo, da se na letošnjih vojaških vajah določi počitek treh tednov, v katerem času pojdejo vojaki na dopust, da pomagajo pri žetvi in drugih poljskih delih.
Konkurz je napovedala tižaška judovska bančna tvrdka Giuseppe Bolaffio. ki sc je pečala tudi s prodajo srečk na obroke in s hranilnimi vlogami. Pasiva še niso znana. Najbolj so prizadeti mali vlagatelji, ki so zaupali banki, zapeljani pc visokih odstotkih, svoje prihranke.
—	Novi korarji v Zagrebu. Vladar je imenoval spirituala na nadškofijskem semenišču, Josipa Langa, in župnika v Sv.
Jurju pri Ludbregu, Stjepana Horvata, za korarja.
+ Predaval je v k. s. izobraževalnem društvu v Št. Rupertu na Jožefovo dr. Ev-gen Lampe.
—	Deželno in gospejno polnočno društvo »Rdečega križa« za Kranjsko bo imelo redni občni zbor dne 28. marca 1908, ob 6 uri zvečer v knjižnici c. kr. deželne vlade (II. nadstropje), BIei\veisova cesta.
—	Šolska vest. Za provizorično učiteljico na šoli v Starem trgu je imenovana gdčna. Roza Jovan. — Za suplentko na šoli v Semiču je imenovana gdčna. Ana Erzin, doslej v Velikih Laščah.
—	Ženo in sebe umoril. V Piskuresci pri Oseku je ustrelil iz Amerike se vr-nivši kmet Tomaž Einwaller svojo nezvesto ženo in potem samega sebe.
—	Nesreča v papirnici. V papirnici v Goričanah pri Medvodah je delavcu V. .lurmanu iz Gorenje Senice odtrgalo en prst na roki, dva pa baje popolnoma zmečkalo.
—	Pogorela je hiša in hlev posestniku Mlakarju pri Št. Rupertu ponedeljek v jutro ob 4. uri. Ostal je zraven stoječi kozolec s slamo krit, dočim je bila hiša in hlev z opeko. Kako je ogenj nastal, se ne ve. Zavarovan je bil samo za 800 kron.
—	Iz Senožeč nam piše g. Ivan Gec, da ni res, da bi imel on ali njegova soproga kak povod biti sovražnik »Katoliškega slovenskega izobraževalnega društva« v Senožečah in da ni res, da bi hodil okoli kakih oseb, da vplivajo, da se spravi iz ka-planije to društvo. — Res pa je, da je g. Ivan Gec ud tega društva in kot organist in cerkovnik več let stanoval v kaplaniji ter po ukazu prevzv. knezoškofa preselil se v drugo stanovanje v ta namen, da se je društvo ustanovilo.
—	Hrvaški socialni demokratje bodo iineli svoj peti strankarski shod 19. in 20. aprila t. I. v Zagrebu. Na dnevnem redu je med drugim ustanovitev dnevnika, pospeševanje strankarske književnosti in borba za splošno volivno pravico.
š Bežigrad bo prodan? V celjski okolici se vzdržujejo vesti, da hoče sedanji lastnik Bežigrada pl. Knonau prodati svoj grad s posredovanjem nekega ljubljanskega odvetnika trapistom.
Vihar v Slavoniji. Od 18. t. m. razsaja po Slavoniji in južnem Ogrskem strašen vihar. Ladje na Donavi in Savi so v nevarnosti. V Donavi sta se potopili dve ladji z drvmi. Promet s parniki med Bel-gradom in Zemunom jc ustavljen.
Unbllanske noulce.
lj Občni zbor »Slovenske krščansko-socialne zveze« bo prihodnjo sredo točno ob 10. uri dopoldne v društveni dvorani. Somišljeniki, pridite!
Ij Z galerije ljubljanskega občinskega sveta. Piše se nam: Oba vaša poročevalca, tisti na galeriji in tisti v dvorani, sta za nič. Jaz sem se mudil v torek tudi na galeriji in ker nisem gluh, sem čul več, kakor vaša poročevalca. Občinski svetnik Kozak, ki prodaja tako meso, ki se najbolj prilega »klerikalnim« želodcem, je tako lepo grajal ljubljansko blato, da sem ves žalosten gledal svoje blatne zamazane črevlje. Ne zavidam rad. a očeta župana Ivana Hribarja sem pa le zavidal, ko je pripovedoval, da ve, kakšne so ljubljanske blatnate ceste, ker se je vozil v torek mimo »Strajzelna« in mimo tistega podrtega znamenja na Sv. Petra cesti, kjer" je po ustnem izporočilu starih šentpeterskih ženic svoj čas česal povodnji mož svoje kodre in so mu segale noge v Ljubljanico, dokler niso pred »Kravjo dolino« postavili znamenja in ga' pregnali. Oče župan so povedali, da je mestni valjar prelahak, da bi ga morali uspešno rabiti po posipanju s šuto za utrditev ljubljanskih cesta. Ko pa je čul stara korenina gospod občinski svetnik Velkavrh, da jc. govor o valjarju, ga je nekaj zbodlo, dvignil je roko in oče župan je rekel: Gospod občinski svetnik Velkavrh ima besedo. »Je pa že zopet nekaj kunštnega zgruntal,« smo čuli na galeriji iz ust občinskih svetnikov. In gospod Velkavrh je povedal, da so valjarji za nič, ker zdrobe šuto in je blato potem še večje in se ceste prej poblatijo. Nihče ga ni motil. Nihče mu ni ugovarjal. Starost ima svoje pravice. Le mimogrede bodi pri-pomnjeno, da po pravih mestih rabijo celo parne valjarje, da utrde ceste. Na nekaj se pa nihče tii spomnil, ko so reševali blatno ljubljansko vprašanje. Nihče v občinskem svetu namreč ni bleknil, da bi izgledale ljubljanske ceste drugače, ko bi sproti postrgali in odpeljali blato. Še Boi-čev Pepe ni prišel na to misel, ker ga jc preveč razveselila podpora godbi, ki mu je priraščena k srcu. ali pa ni hotel tega povedati, ker nima več mestnih voženj. To je bilo tia galeriji. Kot pristni ljubljanski »luftinženir« sem pa izvedel tc dni nekaj novega, nekaj, kar bo dvignilo Ljubljano nad vsa mesta, ovekovečilo našo ve-
levzorno mestno upravo v analih komunalne politike vsega sveta. Tajnostno si namigujejo poučeni magistratni krogi, da zgradi nekdo novo tvornico. Tega še ne veste, da prekaša nekdo v kemiji celo slavnega kemika Liebiga. Iznašel je baje, da se da napraviti iz 'blata gorivo po zanimivem keiniškem procesu, ki je njegova skrivnost. Blato, ki se da porabiti za tako gorivo, pa mora dolgo časa ležati na cesti, zato pa v Ljubljani zadnji čas vse blato na cestah obleži, da se »preparira«. Baje je že izdelal Ciril Koch načrte za novo fabriko. Padle bodo cene premogu, izboljšala se bo elektrarna, ker bo imela po mestni novi blatni fabriki poceni kurivo. Drugače ostane mestna razsvetljava taka, kakršna je: slaba. Veseli so vodilni možje ljubljanskega magistrata, ker vedo, da jim blata za novo tovarno nc bo nikdar zmanjkalo.
Ij Nova izvirna slovenska drama. V torek, dne 24. t. m., se vrši premijera »Demon Venus«, cikla treh enodejank: Mary, drama histerične žene; Velika laž. drama iz umetniškega življenja; Vampir, komedija v osmih prizorih. Vsa ta dela je spisal g. Adolf Robida. To je prvi slučaj, da se na slovenskem odru uprizore na isti večer tri enodejanke. Ker se bliža sezija h koncu, ne bo reprize dela.
lj Jubilejski dar za sv. očeta. Vsota vseh jubilejskih darov znaša 4291 K 38 h. Damski odbor je nabavil za ta denar 15 kelihov in mnogo cerkvenega perila. Ti predmeti so bili, kakor znano, razstavljeni. Stali so 3426 K 71 h. Ostanek v znesku 864 K 67 h se je izročilo tukajšnjemu kne-zoškofijskemu ordinarijatu kot prispevek k Petrovemu daru. Seznamek darov in obračun sta razgrnjena v ordinarijatu.
Ij Za univerzalnega dediča je določila v svoji oporoki včeraj umrla gostilničar-ka Marija Barborič ljubljanskega knezoškofa.
li Koncert Slaviansky-ja d'Agreneff-a
se vrši v ponedeljek, 20. t. m., v veliki dvorani hotela »Union«. Njegova veleod-lična družba je prepotovala Azijo, Afriko in Ameriko. V Parizu je žela prave tri-umfe. Ljubljančanom je že tudi znan izza časa, ko je nastopil v redutni dvorani. — Opozarjamo, da je to prvotni zbor in da ni družba Nadine Slaviansky, ki je razočarala naše občinstvo pred dvemi leti. Spored je raznovrsten in obsega vse panoge, ki spadajo v področje koncertov.
Ij Volivni imenik za občinske volitve je še prihodnji teden razpoložen v mestni posvetovalnici na ogled.
lj Zanimiv travnik. Kake pol ure od Spodnjih Gamelj na desno pod hribom je vas Rašica, poleg katere se nahaja travnik, na katerem raste vsako leto, takoj ko sneg skopni, trava rumenkaste barve, in jo lastnik Ivan Aleš lahko, ker zelo hitro raste, na vsake tri tedne pokosi. Skozi tiavnik teče iz hriba studenec, kateremu pripisujejo rast čudne trave, katera pa tudi ugaja kot krma živini.
Ij Nesreča vsled padca. Na sv. Jožefa dan je pred hišo svojega stanovanja v Streliških ulicah št. 5 hči umrlega davkar-ja, Ana Hren, tako nesrečno padla na tla, da si jc zlomila in spahnila nogo ter so jo morali z rešilnim vozom prepeljati v tukajšnjo bolnišnico.
I j Poneverjenje. Prodajalki premoga Katarini Kugatovi je hlapec Anton Zaletel poncveril 20 kron 30 vin. Zaletel jc mesto, da bi bil denar, ki ga je skupil za premog, oddal gospodinji, popustil službo in denar zapravil.
Ij Ogenj v sobi. Včeraj okoli 6. ure zvečer je nastal v društveni sobi nemškega in avstrijskega planinskega društva v Gledališki stolbi št. 3 ogenj. Ker je bila peč preveč zakurjena, jc začel tleti zraven stoječi zaboj. Finančni tajnik g. dr. Rudolf Roschnik, ki jc prvi ogenj zapazil, je takoj telefonično obvestil o tem požarno brambo, katera pa ni stopila v akcijo, ker so domači poprej ogenj pogasili.
lj Ženska kadila smodko. Včeraj popoldne je imela na Mestnem trgu neka ženska veliko gledalcev. Z otrokom v naročju in v spremstvu dveh moških je strastno pušila smodko. Prav po ameri-kansko !
lj Nevaren tat cerkvenih pušic. Pred nekaj dnevi so oddali tukajšnjemu deželnemu sodišču Henrika Zoreča, rojenega leta 1882. v Veliki Nedelji, okraj Ptuj, ki jc obdolžen, da je v raznih cerkvah in kapelicah na Tirolskem, Koroškem, Štajerskem in Kranjskem vlomil v pušice in odnesel vsebino. Zorcc je bil radi cerkvenih tatvin že petkrat predkaznovan. Pri sebi je imel knjižico, v kateri je imel vpisane natančno različne dovršene vlome. Tudi ljubljanska policija je že imela z Zorecem znanje.
Ij Našla je g. Janja Lokar na Karlov-ski cesti zlat urni privesek. Kdor ga je zgubil, naj pride ponj k najditeljici na dom. Karlovska cesta 15 v Ljubljani.
Koroike novice.
k Koroški deželni odbor pogorel.
Upravno sodišče je določilo, da je koroški deželni odbor pogorel, ker ni hotel sprejeti slovenskega dopisa občine Sele. Koroški deželni odbor bo slovenske dopise moral sprejemati!
k Zadružnega tečaja v Celovcu se je
udeležilo okolu 30 mladeničev in mož. Tečaj je uspel prav imenitno.
k Pivo se podraži v Vellkoveu. Občinski odbor v Velikovcu je sklenil, da se v svrho pokritja primanjkljaja v občinski blagajni, katerega posebno povzročujejo obilni stroški za občinske uboge, naloži na hektoliter piva 2 kroni občinske doklade, dosedanja doklada na opojno pijačo pa se poviša od 3 na 4 krone.
Razne stvari.
Samoumor v družbi enajst oseb.
V Budimpešti se je ustrelil agent Toth v skupni spalnici, kjer jc spalo še enajst oseb. Sarnoumorilec je sin ogrskega dramatika Edvarda Totlia, ki mu je zapustil ogromno premoženje, ki ga je njegov sin kmalu zapravil.
Zopet napad v Rusiji. — Ubegli revoluci-jonarji.
Dva neznanca sta ustrelila v Jekate-rinoslavu voditelja delavske skupine v drugi dumi. Karavaja. — V Avstralijo je pobegnila revolucionarka Spiridonova.
160 oseb aretiranih na kongresu.
D u naj. 20. marca. »Wiener Tagbl.« poroča iz Petrograda, da je bilo na kongresu židovske lige v Harkovu aretiranih 160 članov.
Toselli deinentira.
IVI i I a n. Toselli dementira, da bi bil kak nesporazum inccl njim in soprogo, bivšo grofico Montignoso.
Rekord v vožnji čez Atlantiški ocean.
Največji parnik sveta, «Mauretania« je zadnjič prispel iz Ne\vyorka v Evropo v petih dneh in petih minutah. Preplul ji« 2923 morskih milj, in sicer 24 milj vsako uro. »Mauretania« je last Cunardove proge.
Družinska drama.
Iz Zagreba poročajo: Dve leti jc tega. kar se je na Potoku na Hrvaškem sin bogatega posestnika. Štefan Košar, poročil z lcvnini dekletom. Tast ni mogel videti uboge sinahe ter jc neprestano silil, da mora mlada žena zapustiti hišo. Vsled tega je bilo mnogo prepirov. Končno se je sin udal ter rekel ženi, naj gre iz hiše. To je ženo tako bolelo, da si jc nabavila samokres ter s tremi streli ustrelila tasta. Potem je streljala šc na moža in ga nevarno ranila. Ne-srečnica sc jc sama naznanila sodišču.
Telefonska fn brzolma mmi\W,
KRANJSKI DEŽELNI ZBOR.
Dunaj, 21. marca. Prva seja novega kranjskega deželnega zbora bo prihodnji petek.
NAŠI POSLANCI ZA OBRTNO IN TRGOVINSKO ŠOLSTVO V LJUBLJANI.
Dunaj, 21. marca. Poslanec Žitnik je v proračunskem odseku ministra Marcheta vprašal, kaj jc z državnoobrtno šolo v Ljubljani in s trgovinsko šolo. Minister je odgovoril, da je ustanovitev državne obrtne šole v Ljubljani gotova stvar, kar se pa trgovinske šole tiče, mora ministrstvo počakati sklepa kranjskega deželnega zbora. Dr. Korošec zahteva, da se slovenskim potovalnim učiteljem da na Slovenskem prilika, da se v svojem materinem jeziku v svojih strokah izučijo, da jim ne bo treba hoditi na Dunaj. Nastavijo naj se učitelji za čipkarstvo in pletarstvo.
OBRTNO ŠOLSTVO.
Dunaj, 21. marca. Proračunski odsek je sprejel postavko o obrtnem šolstvu. Minister Marchet je naglašal, da bo vlada obračala slejkoprej največjo pozornost na obrtno šolstvo, zlasti pa tudi na žensko izobrazbo. Tudi se bo učiteljem na obrtnih šolah izboljšalo gmotno stanje in se jim bodo personalne doklade vračunale v pokojnino. Delalo se bo na podržavljenje trgovinskega šolstva. Prihodnja seja v ponedeljek.
CESARJEVO ZDRAVJE.
Dunaj, 21. marca. Zdravje cesarjevo jc ugodno. Temperatura je čisto normalna. Po noči jc spal popolnoma mirno. Dela kakor po navadi.
AMERIKA IN JAPONSKA.
VVashington, 21. marca. Ameriška vlada jc povabilo Japonske, da naj ameriško tihomorsko brodovje obišče Japonsko, sprejela.
VVAHRMUND.
Dunaj, 21. marca. Krščanskosocialna deputacija pod vodstvom ministra Eben-hoeha se je podala k ministrskemu predsedniku, da ga opozori, da je treba proti Wahrmundu storiti primerne korake. — V isti zadevi se je stranka v navzočnosti Ebenhoeha in Gessmanna posvetovala dve uri. — Akademični senat dunajski jc v svojem posvetovanju prišel do zaključka, da se proti Wahrmundu ne sme postopati, ker ni nikjer določeno, da bi moral profesor cerkvenega prava biti katoličan.
PONAREJALCA DENARJA OBSOJENA.
Trst, 21. marca. Včeraj sta bila na tukajšnjem porotnem sodišču zaradi ponarejanja srebrnega denarja obsojena 291etni Marij Panighetti, dninar iz Bottrighe na Italijanskem, v eno leto, in njegova žena, 291etna Josipina, iz Padove, v šest mesecev težke ječe.
BOJI V ITALIJANSKI AFRIKI.
Rim, 21. marca. Italijanske čete se bojujejo z upornimi Bimal-rodovi. Rodovi se udajajo. Baje je Lahom prijazni sultan Os-man Maussa napadel protiitalijanskega agitatorja Mad Muliaha in ubil 60 der-višev.
STALIŠČE VATIKANOVO V WAHR-MUNDOVI ZADEVI.
Rim, 21. marca. »C. d. J.« poroča, da Vatikan na konflikt med nuncijem na Dunaju in oficielnimi politiki v Wahrmundovi zadevi ne da mnogo, ker je vsa stvar umetno pretirana od tistega časopisja, ki povsod hoče cerkvi delati težave. Ni dvoma, da se bo zadeva brez vsakih drugih posledic poravnala.
NASLEDNIK DE GIORGISA.
Rim, 21. marca. Italija je imenovala za poveljnika makedonskega reformnega orožništva na mesto umrlega De Giorgisa generala Robilanta.
BROŠURA O UMORU KRALJA ALEKSANDRA. (Ljubljana.)
Belgrad, 21. marca. Milan Kristič, bivši srbski poslanik v Berolinu, prej pristaš kralja Petra, zdaj pa njegov nasprotnik, namerava v kratkem v Parizu izdati brošuro o umoru kralja Aleksandra s podnaslovi »Geneva«, »Cianowice«, »Ljubljana« in »Belgrad«. V tej brošuri bodo prva avtentična odkritja o predzgodovini umora Aleksandrovega.
Listnica uredništva.
Vsakega, kdor list inistificira, bomo brez pardona izročili javnosti. Drugega ne zasluži! To naj velja tudi dopošiljavcem napačnih notic o društvu »Esperanto« v Gradcu.
DAROVI.
Za fotografa g. Kotarja: Preč. gosp. Anton Abram, kurat v Št. Petru, 3 K. — Neimenovan 1 K.
ŽITNE CENE.
Budimpešta 21. marca.
Pšenica za april.......11 59
Pšenica za oktober......9'68
Rž za april.........10 50
Koruza za maj........6'61
Oves za april........7 65
Efektiv: 10 nižje. ilHoiesieotogično poročilo.
ViSina n.morjem H06'2m, srednji :;ra<lni tlak 736-0 mi"
a 5	Cu »pa- lovanjs	Stanje barometra t mm	Tempo-ratura po Celziju	Vetrerl	Neb.	
						
20	9. »več.	736 4	6*7	sl jug-	del. jasno	
21	7. zjutr-		19	sl. jjvzh.	megla	0-0
	2. pop.	34*9	134	sr. vzh.	del. obl.	
Srednja včenvjšnla temp. 6-1«, norm. 4-4»
Kaj je bolezen?
Skoro vseh bolezni vzrok korenini v nerednem prebavljanju. Pogosto je pa kri, ki se tveri ravno potom prebavljanja in asimilacije, korumpirana z raznimi, bolezen provzročujočimi snovmi. Ce bi sc prebava vršila normalno, bi imeli tudi čisto in zdravo kri, in vsaka bolezen bi bila izključena. Kal vseli bolezni se nahaja potemtakem v slabi krvi.
Zalibog, da se pojavlja prav pogosto vsled neizmernega vživanja jedi in pijače motenje v prebavi in asimilaciji, ki spočetka ni velike važnosti, zamore pa postati izvor opasnih bolezni.
Kot neprecenljivo pridobitev moramo smatrati »Ferromanganin«, ki je za dandanašnji življenjski način neizmerne važnosti. ker urejuje prebavo in čisti kri. Prvi pojavi omenjenega motenja se kažejo v bledici, malokrvnosti, slabotnosti, glavobolu. trganju po udih. neuralgiji in trebušnih boleznih.
Steklenica »Ferrornanganina« stane samo 3 K 50 v. Dobi se v vsaki lekarni, gotovo pa v lekarnah »Pri angelu«, Ljubljana. Dunajska cesta in »Pri zlatem jelenu«. Ljubljana, Marijin trg.
Zabavne vožnje avstrijskega Lloyda vide oglas.
Kašljajoče osebe opozarjamo na oglas o Thymomel scillae, t. j. preparat, katerega večkrat zdravniki priporočajo
Najboljša krma za pse je in ostane
fattinjerjev kolač za pse
ki je med vsemi krmili najboljše sestavljen in najbolj redilen. 50 Kg K 23.-, 5 kg poštn. prosto K 3'20.
Fattingerjev Puppy Bisqoit
za mlade pse, 50 kg K 26.—, 5 kg poštn. proste K350 Prospekte pošilja zastonj tovarna za pat. kolače za psa In krmo za perutnino VVIener-Neustadt. — Nad 250
prvih cen. Fattingerjeva krmila se izdelujejo pod živinozdr. nadzorstvom.	467 26—1
724 Zahvala.
Za mnogobrojne dokaze srčnega sočutja, ki se nam bili izkazani povodom prerane smrti našega iskreno ljuljenega sina ozir. brata in svaka, gospoda
Avgusta Herman
izrekamo vsem našo najiskrenejšo zahvalo.
Posebno se pa zahvaljujemo častiti duhovščini, blagorod. gospodu županu dr. A. Krautu in gg. obfiin skim svetnikom, bratom Sokolom in gospodom trgovcem za takn častno spremstvo, si. pev. društvu „Lira" za ganljivo nagrobno petje, si .Narodne Čitalnicesi. „Gasil. društvu", gospodom uradnikom, vsem darova-teljem prekrasnih vencev, si. »Mestni godbi" kamniški ter vsem prijateljem, tovarišem pokojnika in znancem, ki so se udeležili pogreba in pripomogli ublažiti našo veliko žalost.
V Kamniku, 21, sušca 1908.
Žalujoča rodbina Herman.
Za vsa iskrena sožalja, povodom bolezni in smrti naše presrčno ljubljene hčerke, sestrice, nečakinje, svakinje in tete
Marije Kobal
učiteljske kandidatinje
izrekamo tem potom vsem najiskrenejšo zahvalo.
Posebno se zahvaljujemo preč. duhovščini, gdč. prvoletnicam za njih iskrena sožalja in prekrasni venec, vsemu vipavskemu učiteljstvu za njihovo sožalje in sprejem s šolskimi otroci, Marijinim hčerkam, oziroma sestricam ranjke, za krasni venec in zapete žalostinke, in vsem, ki so pomagali, da je bil sprevod rajnke tako krasen.
Najiskrenejša zahvala vsem in za
vse.
Vipava dne 20. sušca 1908.
Žalujoči sorodniki.
FTTi
iv<
Globoko užaljenega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, dajo Bogu vsegamogoč-nemu dopadlo, našo iskreno ljubljeno soprogo in dobro mater, gospo
Marijo Majdič roj.Schaffer
danes cb 6. uri zjutraj, prevideno s sv. zakramenti, po dolgi in mučni bolezni v 75. letu njene starosti poklicati k sebi v boljše življenje.
Truplo predrage rajnke bo v pondeljek, dne 23. t. m. ob 2. uri popoldne v hiši žalosti na Viru blagoslovljeno in se nato prepoljo na pokopališče na Žalah v Kamniku, kjer se vrši pogreb ob 4. uri popoldan.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah.
Nepozabno in blago pokojnico priporočamo v blag spomin in pobožno molitev.
Na Viru, 21. marca 1908.
Franc Majdič,
soprog.
Franc Majdič,
sin.
Vabilo
na
občni zbor
„Posojilnice na Slapa pri Vipavi
registrovane zadruge z neomejeno zavezo" ki se vrši
v torek, dne 31. maroa 1.1., ob 7,4. uri popoldne v posojilnični pisarni v Vipavi.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelnika in čitanje revizijskega poročila.
2.	Potrjenje letnega računa za leto 1907 in razdelitev čistega dobička.
3.	Privoljenje remuneracij načelstvu in nadzorstvu.
4.	Prememba pravil.
5.	Volitev načelstva in nadzorstva.
6.	Slučajnosti.
V Vipavi, dne 19. marca 1908. 7i8 i-i	Načelstvo.
Opomba. Ako bi ta zbor ob določeni uri ne bil sklepčen, se bode začel pol ure pozneje drugi občni zbor, ki sme brezpogojno sklepati.
Vabilo
k
občnemu zboru
»Posojilnice v Zagorju ob Savi"
registrovane zadruge z neomejeno zavezo kateri se bode vršil dne 29. sušca 1908 v posojilnični pisarni
S jtored:
1.	Poročilo načelstva
2.	Odobritev računa za leto 1907 in razdelitev čistega dobička
3.	Volitev načelstva in preglednikov
4.	Slučajnosti
725 i-i	Načelstvo.
Prof.Pawlow
označuje
na podlagi točnih preiskav zdrav I e k za najmogočnejšega zbujevalca »ekrelorslllh želodčnih ilvcev. Prav odlično pa zbu|a|o tek, krepe ielodcc In ola|ča|o bolečine prave Bradyjeve želodčne kapljloe. Ptspeiu|ejo opravila prebavnega dela, slast do jed), odstranja|o telesnemu dobrobltn Škodljivo napenjanje, čezmerno tvo-ritev kislin, telesno zaprtje, želodčne bolečine in drugo motenje prebave. Dobi se v lekarnah. O. Brad y, lekarnar, DnnaJ I. Fleischmarkt 1,462, razpošilja šest steklenic za K 5'—, tri dvojnate steklenice za za K 4'50 franko. 2428 12—1

Prodajalka
od 22 do 26 let stara, popolnoma vešča slovenščine in nemščine in eventuelno vsaj nekoliko tudi knjigovodstva, se sprejme pri br. Hlavka, kirurg, tvrdka, LJubljana, Prefternove ulioe. 722 3 1
Kuharica ali gospodinja
dobro izurjena v gospodinjstvu, posebno pa v kuhi,	720 l-l
===== išče službe ===
pri kaki boljši rodbini ali pa v župnišču.
Posestvo
vrtom in gostilno v bližini mesta se proda. 723 1-1
Ponudbe pod „A. B. 7" poste restante.
■zgubila se je 14. t. m. zlata
721 1-1
zapestnica
z monogramom .F. F." in krono, na potu od Gosposkih ulic, drevoreda, Dunajske ceste k južni železnici in nazaj po Kolodvorskih ulicah. — Pošteni najditelj se prosi, naj jo odda proti dobri plači pri gospej A. Kasch, Gosposke ulice 4, II. nadstr.
Dobro izveibanega
719 1-1
krojaškega pomočnika
sprejme takoj Ivan Slana, krojaški mojster, Ljubljana, Vrhov&eve ulice.
U Ameriko In Kanado
kMmmW>	najzložnejša,
najcenejša in
--** * " najvarnejša
vožnja s Cunard Line
844 3	Bližnji odhodi
Iz Trsta : Slavonija 31. marca, Panonija 14. aprila, Carpatija 28. aprila. Iz Liverpoola ■ Lusitania 4/4, 25/4, in 16/5. Mauretanija 11/4, 2/5 in 23/5. Pojasnila in vožne karte pri Andrej Odlasek, Ljubljana, Slomškove ul 25, blizu cerkve Srca Jezusovega.
720 2-1
Nc. 1. J*®
Prostovoljna javna dražba.
Vsled dovolitve c. kr. okrajnega sodišča v Ljubljani se bode prodalo
= doc 26. r^orca 1908 cb 10. uri dopoldne —
v pisarni Aleksandra Hudovernika, c. kr. notarja kot sodnega komisarja v Ljubljani
na prostovoljni javni dražbi
gospej Franči&ki Leban v Ljubljani lastno posestvo pod vlož. štev. 237 katastr. obč. Petersko predmestje I. del, obstoječe iz njive pare. štev. 316.
Vsklicna cena: 6872 K. — Kot vadij je položiti znesek 700 K v roke sodnega komisarja.
Prodajalka si pridrži pravico v teku 3 dnij najvišji ponudek odobriti ali odkloniti. Na posestvu vknjiženim upnikom so pridržane njih zastavne pravice brez ozira na izkupilo.
Natančneji dražbeni pogoji se morejo vpogledovati v pisarni podpisanega sodnega komisarja.
V Ljubljani, pne 20. marca 1908.
Aleksander Hudovernik 1. r.
c. kr. notar kot sodni komisar
te.
HIŠA
v mestu, z gostilno, pekarijo, več stanovanji, 2 kleti, 2 prostorni skladišči ali delavnici, 2 veliki dvorišči, torej pripravna za vsako trgovino ali obrt, se ugodno proda. — Pismena vprašanja naj se stavijo pod štev. ,|244" na upravo lista.	365 12
pf Organista m
cerkvenika
sprejme župni urad Šmartin pri Kranju.	712 3-2
41
Andrej Zajec
■ ' ........ ■ .mina 1 ■■ ........ n ■ ......1 .»»»"»
cementarna
na pešati, pošta Dol pri Ljubljani
Prečast. cerkvenim predstojništvom, zasebnikom in podjetnikom priporočam kot najcenejši, a elegantni tlak za cerkve, šole, zakristije, veže,
kuhinje in hod- mnvairno nlflČAn v raznih barvah nike krasne _mgi«IIUIHJ piUSUB jn okus, uzorcih.
Izdelujem tudi raznovrstne stopnice, podboje, krasne krile poljubne velikosti gr0|,ne SpOmOllike iU
brušene in polirane kot marmor. — Slavnim cestnim odborom in zasebnikom nudim	=
(6—40 cm svetlobe) za kanale in vodovode (zlasti 6centimeterske, namesto dragih železnih in malo trpežnih lesenih cevij), miljne kamne, korita za živino in drugo cementno blago.	692 1
- Ceniki in vzorci na zahtevo.---
za na pokopališča
okvirje, cementne cevi
P&diPM&nimm a w Spljetu

9«lBŠ4ke glavalo« < ! 1 IX «JQO.OOO. 1 i
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani, Stritarjeve ulice štev. 2
Dromese na komunalne srečke d R 1572. - žrebaPnje°dne 2. marca. - Glavni dobitek » 300,000 —, promese na Tiske srečke fi R T—. - žrebanje dne 1. aprila. - Glavni dobitek R 180.1100'—.
Obe promesi skupaj samo K 21 — sprejema vloge na knjižioe in na tekoči račun proti 4- I2 |o ob res t i m.
1 v Celovcu, a
i Rezervni font? r >
« i K 800.009. i« t
604 4—2
Trgovina
z mešanim Nosom - se tako] odda -
obstoječa že več časa in dobro urejena. — Odda se radi selitve zvUane trgovine.—Več se izve v uprav. ..Slovenca".
J^delovatelja kirurgičnih instrumentov 204 6
Hi a v ket,
Ljubljana
atelje ja črtoped. aparate in bandaje. Priporočata svojo veliko zalogo obvezil Za zdravstvo in bolniško postrežbo, bi-Žejev. ir:?utorjev, aparatov za inhala-cije s paro in mrzlo, sterelizirane obveze in pamuka, kakor tudi nogavic za krčne žile, k'lne pasove, vsakovrstne brizgalke, stvari in aparate za samo-klistiranje, najboljša kvaliteta gumijevih posteljnih podložk• Use bandage se izdelujejo pod strogim nadzorstvom po odredbah p. n. gg. zdravnikov. Zunanja naročila se točno, hitro in diskretno dopošiljajo. — Galvanični poniklovalni Zavod z motornim obratom. Popravila se izvršujejo točno in ceno.
Zastonj
zahtevajte moj ilustrirani cenik o urah, zlatnini, srebrnim itd.	2*64 29
Drag. Hegep
urar, juvelir in graver.
Oslek I. Kapucinska al.4, (Slaron.)
Proti katarom
sopilnih organov, pri nahodu, hri-pavoati iu vratnih oteklinah zdrav ničko priporočana je	3« 12 II.
HffiKs^rtoi'
&0r
naravna
alkalična kisSina
katera se z vspehora rabi sama ali pome šana z gorkim mlekom.
Ta miloraztapljajoče, osvežujoče in pomirljivo deluje, pospešuje ločitev sleza in se v tacih slučajih posebno dobro obnese.
Izvirek: Giesshiilbl Sauerbrunn,
želez, postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varih.
Prospekti sastonj in franko. V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih špecerijskih prodajalnicah in trgovinah z jestvinami in vinom.
Zaloga pri Mihael Kastner-ju in Peter Lassnik-u Ljubljana.	114 52-12
Z električnim oSsro-	£
tom urejena tvornica	®
G. Skrbic	|
Zagreb437	®
llioa štev. 40	®
•
priporoča	^
svoje slovite solidne in cene ža-	^
luzije, lesene, tkane in platnene	^
^ rolete, železne in lesene za«	X
w tvornioe za izložbe in proda-	JP 9 jalne ter prosi, naj se tej solidni
® tvornici izvoli nakloniti največje za-	^
• upanje. Ceniki in proračuni zastonj.
Krasne
BLUZE
največja Izbira v svili in v drugem modernem
:: :: :: :: blagu tudi po meri. :: :: :: ::
Vsakovrstna
KRILA, PERILO in OTROČJE 1 OBLEKCE =
^ v po najnlžih cenah.
KRISTOFIG poroč. BUČAR
k	Ljubljana, Stari trg štev. 28.
Singerievi šivalni stroji
kupujejo naj se le v naših trgovinah, ki se poznajo po tem znaku. 693 2
Ne dajte se zapeljati po reklami, ki ima edini namen, prodati že rabljene stroje ali take drugih tvrdk, zlorabeče ime Singer, kajti r.aših šivalnih strojev ne oddajamo ptekupovalcem, marveč jih občinstvu naravnost prodajamo.
Singer Co., akc. družba za šiv. stroje
Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 4.
Hajctntji*
domačega izdelka
priporoča po najnižji ceni In najfeelfii kakovosti slavnemu p. n. občinstva ta preč. duhovščini
jossp vmmtm
= ¥ Ljubljani ==»
črsd škofijo štev. 19. — Stari trg Ste?. 4
Prešernove a lice iitt. 4. m Popravile točne hi oeae. tm
Lekarna pri »zlatem orlu"
kemika Mr. Ph. Mardetschlagerja
v Ljubljani
priporoča svoja domača zdravila :
1.	Trpotcev sok, najb. sredstvo proti kataru, kašlju, hripavostl, 1 stekl. 1 K.
2.	Mentolov! sladkorčki proti kataru v vratu in za zboljšanje glasu, 1 škatljica 1 K 50 vin.
3.	Pravo ribje olje, mediclnično, najboljše sredstvo za prsa in pljuča; tudi za otroke, 1 steklenica 2 K.
4.	Francovo žganje (mentolovo), krepi ter olajšuje trganje in bod-Ijaje, 1 stekl. 1 K 20 vin. 574 6-6
Le po povzetju se dobi v orlovi le.
karni v Ljubljani, Jurčičev trg.
posestvo
z dobro idočo gostilno pri farni cerkvi ter ob železnični postaji, se proda takoj po prav nizki ceni. Posestvo obsega 14 oralov njiv, 7 oralov travnikov ter 15 oralov lepega gozda.	657 6-3 Obenem se proda tudi eno-nadstropna na novo sezidana
restavracija
ob novi državni železnici, oddaljena dobro uro od glavnega mesta ter zelo obiskovana od letovičarjev. Cena restavraciji 35.000 kron.
Kupci naj se blagovolijo obrniti na upravništvo ,.Slovenca"
: Učenec:
za kolarsko obrt
od 14.—16. leta se takoj sprejme pri
Janezu čemažprju u Starllokl St. 81
pri Škofjiloki. 575 3-3
Velikanska kvedlinburška
pesa
amerikanski zgodnji grah, amerikanski Willkomm-oveSj jeruzalem. goli ječ« men, rusko Riga-laneno seme, stotne buče, vsake vrste deteljno, travno in zelenjadno seme, zanesljivo kaljivo pri
PCT6R MR u
v Ljubljani 633 9_3
nasproti frančiškanske cerkve.
lxvolite pisati po vzorce!
Modno blago
volneno in perilno, za dame in gospode, platno, damast, prti, brisače, blago za srajce, celo platno ali bombaževina, stalno barvni fl^Afan prekrasnih modnih vzorcev za srajce, obleke itd., itd. lezajam-čene kakovosti priporoča izvozna trgovina lanenega in modnega blaga
11. J. Havliček in brat
v Podebradih, Češko. Mnogo priznalnic. Naročila v ceni nad 15 K pošiljamo poštnine prosto. Zavoj 40 m peril-nih ostankov proti vposlatvi 18 K 528 20-4
3 letno pis. jamstvo! Brez konkurence v kakovosti!
Naznanilo.
Usojam si p. n. občinstvu uljudno naznanjati, da sem prevzela
restavracijo hotela »Vega"
v Spodnji Šiški.
Toči se izborno dvojno mengiško marčno pivo, najboljša naravna vina, kakor črno. rdeče, belo in v steklenicah ter kavo in čaj. — Mrzla in gorka jedila po zmerni ceni so vedno dobiti.
V zabavo je p. n. gostom pianino na razpolago. Ob nedeljah in praznikih igra dobro znani glasitelj glasovirjev g. Juraček.
Tudi se nudi p. n. tujcem prilika za prenočevanje, cena je nizka. Častitim obiskovalcem obljubljajoč, da se bom potrudila vsem željam po najboljši možnosti ustreči, se priporočam
z odličnim spoštovanjem
Tončka Jeršan.
kroniki
Razpošilja po povzetju
Prva švicarska sistem Roskopf patent remont, ura s sidro z masivnim solidnim antimagnetiškim kolesjem na sidro, pristno emailiranim kazališčem (ne papirnato) z varstveno plombo zavarovano pristno nikelnastim okovom, šanir-pokrovom čez kolesje 36 ur idoča (ne samo 12 ur) z okrašenimi in pozlačenimi kazalci, natančno regulirana, s 3 letnim pismenim janstvom, komad K5 — 3 komadi K 14 —, s sekundnim kazalcem K G*—, 3 komadi K 17'—, v pristno srebrnem okovu brez sekundnega kazalca K 11'—, 3 kom. K 31'—. s sekundnim kazalcem K 13-50, 3 komadi K 38'—. — Zamena dovoljena ali pa se vrne denar brez odbitka.
272 20- 8
pa turni or Haoas loirit
c. in kr dvorni	založnik =
v Mostu (Brux) štev. 1157 (Češko).
FotHto ilnstr. ceniki ■ nad 8000 slikami »o na ua Afero ooiJJcJn iratla In franko.
| Velikonočne pesmi. |
Igl (Riharjevi in drugi napevi.)
|£<| Za mešani in moški zbor uredil in založil & Josip Sioherl,organist v Ribnici. ® 1907. - Cena 1 K■	®l
Naroča se najceneje po nakaznici pri izda-ijj	jatelju v Ribnici. 498 6—5 ^
Obrtno naznanilo.
Da zadostim vsem zahtevam v vsakem oziru, sem svojo že 25 let obstoječo pe»srnico temeljito prenovil in postavil vanjo parne peči, opremil svoje podjetje z najmodernejšimi tehničnimi pripomočki, zlasti stroji za gnetenje in mešanje, in najel izborno izurjeno osobje. To mi omogočuje, da morem izdelovati brezhibno, enakomerno, eksvizitno pecivo; ker kurim namesto z drvmi sedaj s premogom, morem tudi največjo množino kruha točno dobaviti v treh urah.
Pekle se bodo vse vrste finega peciva, dalje navadno pecivo in različen kruh, zlasti jako priljubljeni rženi kruh, za specialitete pa dunajsko pleteno pogačo, orehove rožičke, orehove in rozinove štruklje, sladkobne rožičke (brioches) in buhtelne. Vedno so v zalogi različna čwjna peciva iz tvorn. V. Schmidt in grašfci prepečenec F. Sprenga.
Naročila vseh vrst se sprejemajo v centralni proda-jalnici v Gradišču št. 5 in v podružnicah: v Prešernovih ulicah št. 50, v Kolodvorskih ulicah št. 26, na Krakovskem nasipu št. 4 in v baraki poleg tobačne tovarne.
Z zagotovilom, da se bom vedno trudil, da zadostim v vsakem pogledu vsem zahtevam, prosim obilnega poseta.
Z odličnim spoštovanjem
JEAN SCHREY.
666 5-3
fljente
išče brunovska iz-delovalnica lesenih rolet in žaluzij 459 3-3 Hollmann & Merkel, Brunov, Češko.
Zaradi družinskih razmer se proda na Gorenjskem dobro uspevajoča
kovačija
: v lepem In prometnem kraju. :
Kje, se Izve v uprnvniftva tega lista. 3-2
mizarska pomočnika
sprejme tako] v trajno delo
Filip Lazar, miz. mojster,
Jesenice — Fužine.
706 3—2
z urtoi^
v mestu, če mogoče z gostilno ter malim gospodarskim poslopjem, vse v dobrem stanu, se želi kupiti.
Ponudbe na upravništvo „Slovenca" pod »J. H.«	699 3-2
[Tftlf



(ficiftii/ti v i/kmarih*> JVaUri ieti/o <1obrv, po ceni in tausTiusljiu*? poicrtMjli na/se obmtyo\
cStf/ionJfi/čhi ete/x<L
v SjtM/ajii J(c>ločiK>rske uh<r«2&
Istotam sprejmejo se dobri in zanesljivi zastopniki.
Trgovina s travnimi semeni Franc Kastelič
v Kandiji pri Rudolffovem.
Uljudno naznanjam, da sem otversl popolno urejeno	6
trgovino s travnimi in deteljnimi semeni
ki stoji pod strokovnim nadzorstvom g. V Rohrmanna, načelnika podružnice c. kr. kmet. družbe v Rudoliovem.
Vsa semena so preiskana glede ka-Ijivosti in čistote po c. kr. semenski pregledovalni postaji na Dunaju, tako, 4« jamčim za oboje. '
Priporočam se za cenjena naročila, hočem točno izvrševati, in osta-z odfcfcnim spoštovanjem
Franc Knsfelio.
Hiša
695 2
na Bledu
se proda iz proste roke na zelo ugodnem mestu, pripravna za kako obrt, v bližini iarne cerkve, četrt ure od novega kolodvora. Hiša obstoji iz 8 sob, 2 kuhinj, 2 kletij, 1 orala vrta. Da se tudi v najem.
Več se izve pri Antonu Slivniku na Rečici št. 54.
*****

Ivan Terdan
pleskarstvo Ljubljana, Vegove ulice št 8
se priporoča slavnemu p. n. občinstvu v izvršitev vseh v pleskarsko obrt spadajočih del, kakor tudi slikarskih, napisnih in dekoraoij-skih del.
Posebno se še priporoča za cenjena naročila za stavbeno in pohištveno pleskarstvo. J	2467 62-14
V kuhinji in sobi
se Čisti les in kamen, najfinejše in najnavadnejše tkanine, kakor tudi vse, kar se sploh pere ali umiva, najboljše s
McM-oti milom
Njega čistota je zajamčena s 25.000 K. I.
Zahtevajte Ceres - jedilno mast z velikonočno sliko na ovitku.
704 3-2

GOSTILNA V tMMUU CELJU
se odda s I. junijem 1908 v najem pod ugodnimi pogoji. — Nataueneji pogoji se izvedo pri ,,Posojilnici v Celju", katera sprejema tudi ponudbe do 10. aprila 1908.
Nov modni salon.
T
X
Cenjenim damam vljudno -- naznanjam, da sem --
Hov modni salon.
otvorila na Mestnem trgu štev.
(poleg, trgovine Iglič)
salon za damske.n otročje klobuke
Vsled mnogoletnih izkušenj v tej stroki kakor tudi zato, ker sem si na Dunaju sama ogledala najnovejše dunajske modele, sem v stanu prevzati vsa v to stroko spadajoča dela in popravila ter jih izvršiti solidno in po
zmernih cenah.
Pričakujoč obilne naklonjenosti se vdano priporoča
F. Kovač,
651 3-3
bivša modistinja tvrdke Vivod-Mozetič.
_■___
Trgovci!
Portal 5 velkih oken in 2 vrata z železnimi rolo in z brušenimi šipami, še skoraj novo, se poceni proda pri R. STERMECKI, Celje. 662 2-2

KAŠLJUJOČIM
otrokom in odrašenim osebam
pripisujejo zdravniki zelo uspešno
TiUMOMEL SCILLAE
kot sredstvo, ki odtrgava sluz, jo odvaja, ki blaži in potolažuje krčeviti kašelj in ki odstranjuje dihalne težkoče. Stotine zdravnikov so se že imenitno Izrekli o hitrem učinkovanju tega sredstva, Thymomel scillae, pri oslovskem kašlju In pri drugih vrstah kašlja.
Vprašajte, prosimo zdravnika!
I steklenica 2*20 R. Po pošti franko proti pošiljatvi 2-90 K; 3 steklenice pri pošiijatvi 7 K. 10 steklenic pri pošiljatvi 20 K.
i*' v Izdelovanje In glavna zaloga b
lekarna B. FRAGNER-Ja
2430	c. kr. dvorn. zalagateija 24—1
■ ■- Praga III., St. 203 =— v Dobiva se skoraj v vseh lekarnah.
Pozor na Ime sredstva, Izdelovatelja In na var- G V.^'	W stveno znamko.
Založnik c. kr. avstr. državnih uradnikov.
Klobuke,
cilindre in čepice ^m
vnoJnoveJSih laconah in v uelikib Izberah
priporoča 112 62-28
Ivan SokSič.
Pod trančo št. 2. Postaji tlak. ieleinlct.
Zahtevajte zastonj -
In franko mo| veliki, bogato llustrovanl Klavni cenik i nad 3080 slikami vseb vrat ■ikelnaslih, srebrnih in zlatib ur, kakor tudi vtrb vrel aolidnib zlatnln In artbrnln, god-benega orod|a, |eklenega in utn|atega blaga po izvirnlb tovarniških cenah
Nikel remont, ura......K S"—
Jvic. Izvir. ..Roakopl" pat. ur« . „ § — reglatr,,, Adler Roakopl ", nikel remont i aldro.......n
Ooldin rem. ura ,,Luna", kolea|e *
dvojnim plaščem........ 8°S«
irebr. rem. ur« ..Olorla" . . » 8 «0
......dvolnl pl»if.....12 «>
„ oklep, vcriilca z rinčico n« pero In karab., 15 gr. telk« . . „ 2S0 roška Tal« nHrtl ura dllnd. t „Luna" kolesom . . „10 40 vtt, o li«k«vlco K 8-50, budilka K 2 90, kuhinjska ur« K 3 — ivarcvaldska ur« K 2-80. Za vaaks uro 3letno pismeno |amatvol — • — Nfkak riaiko ] Zamena dovoljena, ali denar naz«|< =-
> Prva tovarna za ure Hanns Konrad, i. i. k«, dvorni založnik v Mostu (Briiz) 654, Ceiko.	231« 1—4
prua l^ranjs^a slamoike^l^a zodruga d
priporočata bogato svojo zalogo najraznovrstnejših 465 12-9
slamnikov,
Od najfinejših do najpriprostejših za gospode, dame in otroke. Priporoča se zlasti slav. društvom, veleč, duhovščini in trgovcem.
Zastopstvo za Kranjsko:
Ivan Podlesnik ml. Ljubljana, Stari trg 10. Tu se naroča na debelo in prodaja na drobno.
Svoji k svojim!
Svoji k svojim!
j> Najkrajšai,najcenejša UQŽniqBflmerillO
z modernimi, velikimi brzoparniki Iz
Ljubljane čez Anttf erpen v Ne w York
je proga
rdeče zvezde Jed Star Line".
Na naših parnikib: „Finland", „Kroonland", „Vaderland', „Zeeland" in „Samland", kateri vsak teden v sobotah oskrbujejo redno vožnjo med Antwerpnom in New Yorkom, so snažnost, izborna hrana, vtjudna postrežba in spaluice, po novem urejeno v kajite za 2, 4 in 6 oseb, za vsakega potnika eminentnega pomena, in traja vožnja 7 dni.
Odbod iz Ljubljane vsak torek popoldan.
Naša proga oskrbuje tudi po večkrat na mesec vožnjo tez Kanado, katera pa je
izdatno cenejša kakor na New York.
Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik
FRANC DOLENC
v Ljubljani,
Kolodvorske nlloo odslej itev. 26, od južnega kolodvora na levo pred znano gostilno pri .Starem tišlerju". 320 46 lo
,0l2Prl 0
Sodi.
Več vrst sodo« ima naprodaj A. REPIČ,
godarski mojster v Ljubljani, Trnovo. 2983
Anton Presker
troja« v Ljubljani, Sv. Petra cesta it. 14 Mllktva« ■ Blato kolajno * Parizu IS&4
tdlll
flloMna
Londonu 1905.
rfi^SKS^ HnftovnKhe oMft
Iz trpežaega la talldatga blaga »a alzklk otaa*
"■SfSS*" izgotovljene oblek®.
MMbno u kavalaka v največji iaberl po najetij cenah.
3altflU<] BBlfira uitrtjuid cnitvi htaaiUfe vnimrn
® i33uajnifuo)|zajq3uaoi^
Najtoogafojio zalogo In najrazno-j.2005 »2-2 vratnejšo Izbiro
klavirjev in harmonijev ima
Alojzij Kraczmer
Izdelovalno klavirjev in sodno zapriseženi zvedeneo
Ljubljana, Sv. Petra nasip št. 4.
!	1	jb^^* Vedno so v za-
logi prelgranl pa brezhibni klavirji. Prevzamem ublra-njeln popravljanja
vseh sistemov. Olavno zastopstvo dvornih firm L. BBtendorfer na Dunaju, GabrddarStlngl na Dunaju, Avgust Fttrstar v Ltibavu, Th. Mannborg v Llpskem. Za vsak pri mepi kupljen klavir docela JamElm. — NaJnlžJ^ Izposojavalnlna. — Delna plaSlla. H
C. kr. oblastveno potrjeno i* 23 ucilišce za Krojno risanje
branja c hsiR
Ljubljana, Stari tri št. Z8.
e Dobi se tudi kroj po životnl meri. ©
Parna im Dsjhenjiil u LjuMjnnl
» kupuje proti gotovini >-
I laško colo debele in od 5 eol naprej široke, ter plačuje iste po 14 vinarjev I laško colo, postavljene franko Ljubljana državni kolodvor Šiška.	•■2157
& Kupuje fudl hrastovo hlode Sn frize.
Tri leta pumi jamstvo.
Nikdar več v življenju
se Vam ne nudi taka prilika, da bi dobili za smešno ceno
I krasno, pravo do Gloria srebr-* no remont. « uro na sidro za gospode, v močnem, bogato gravi-ranem okovu z dvojnim po-krovjem in finim preizkušenim kolesjem na deset kamnov natančno idoča; z lepo verižico in obeskom, K 10-—; ista ura s sek. kazalcem K 9 — v meteor-624 4 tula K 7 90. Edino razpošiljanje po povzetju pri
Uhren-Export-Gesellschaft
(prej Henrik Weiss)
Dunaj, XIV/3, Sechshauserstr. 5/10. Pred kričečimi reklamami in hvaiisanimi manjvrednimi ponarejanji se svari.
Rane
vsaka vrata aa morajo skrbno varovati prid vsako nesnago,
ker ss po tej lahko reška tudi najmanjša rana razrije v tolo hudo, težko ozdravljivo rano. £e 40 let se je izkazalo mačllno vlnčno mazilo, tako imenovano priliko domač« mazilo kot zanosljiro sredstvo za obvezo. Te vzdržuje rane čiste, obvaruje iste, olajtinjo vnetje ia bolečine, hladi in pospeSnje zaceljenje.
—— RazpoillJa se vsak dan. ——— 1 pnSica 70 vin., pol pnSice 50 vinarjev. Proti predplačila K 81H se pošljejo 4 pu"ica, ali K 7'— 10 pnSic po4taine prosto na vsako postajo avstro-
ogrske monarhije. Val drli embalafe Imajo aakonlto deponovano varstveno znamko.
Olavna zaloga
B. FRAGNER, c. kr. dvorni doHaM
lekarna „prl črnem orla" Praga, Mala tirana; «(tel Nerudove u!. 203
Zaloge r lekarnah Av/tlro-Ugrfck«, v Ljutv (Jani se dobi pri gg. lekarjib: H pireoil, I1 pl. Trakčeij, U. Hardetacblijtev, J. Bajti.
2172
i
Podpisana ima v zalogi najntznovriitnejfce trpežno, krasno
blago aa bandera, baldahino, raznobarvne piaiče, kaanle, pluviala, dalmatike, ve-lnme, albe, horeteljo, prte itd.
aploh vse, kar se rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzemi tsdi vezenje, prenovljenje stare obleke tn vsa popravila. — Izdeluje ročno In poSteno po najnlljl ecnl bandera ln vno drugo obleko.
Pvečaatite gospode prosim, da se blagovoli pri naročilih »irati na domačo tvrdku ter ne uvažajejo tajih tvrdk. dra-4tev in potujoSib agentov.
Zagotavljajo hitro in najpošter.cjJo postrežbo in najnižjo eeno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo. Kajodličnojmui spo&tovanjam se priporo«* 2922 6
Ana Hofbauer,
Imejiteljica zaloge cerkvene obleke, oroJja :n posods v Ljubljani OTolfove nlioe 4.
Lepa zračna
661 2
stanovanja
vsake vrste, z 1, 2 ali več sobami od 8 kron mesečno naprej, se takoj ali za pozneje oddajo v novozgrajenih hišah na Predovi£evem selu poleg Ljubljane. — Več se izve pri E. Predoviču, Ambrože« trg 7, v Ljubljani.
9ldro-Pain-Expeller
j* spMao prisnaae ket lavratno bel blatojot. ta odvodne mamilo prt preblajenjn Itd. i eeoa (0 v., t I 40 ii I I H dobiva t vseh lekarnah.
M nakupovanja top povsod priljaMjeaofa doaaačsfa STOdatn, H S* jsnljsjo le originalne eUklsalco v ikatljah s aals "(Uum srna.ko ..Sidro" potom se jo gotov, prejel oriftnulnl ladolok.
Rlchterjeva lekarna
prt M>latcm levu" v Pragi
EllaabcthgasM Stev. » sova.
raapeClIJaaje. »
_ggjg^H
□ Kašelj l £T
%my 2360 Kdor 24-15 ^^
ljubi svoje zdravje, ga odstrani 3345 not potr spričev. dokazuje o izbornem učinku
- - Kaiser-jewih - ■
kuramel za prNa
- j tremi jelkami. -
Zdravniško preizkušene in priporočene proti kaliju, hripavosll, kataru, slezi, kataru v grlu, oslovskemu in dušljivemu kašlju.
Zsvo| 20 in 40 vin., ikatljlca 80 vin dobivalo is V Ljubljani, Lekarna pri ,,Oriu" pri ielei mostu, de-lelna lekarna pri ,.Mariji Pomakni", E Leustek, Ubald pl Trnkoazy, Jos. Mayer, pri ,,KronI" A Bohinc, vogal Rimske in Bleiu-eisove ceste ; Ivan Gjuričič v Metliki, Karol Andrljanič v Novemmestu, Karol Šavnik v Kran|u In Joilp Močnik, lekarna pri ,,Sv Trojici" v Kamniku
Osebni kredit za uradnika , # častnike, učitelje itd. Samostojni konzorciji za hranilnico in predujeme uradnišk. društva dajejo po naj-zmernejših pogojih tudi proti daljšim odplačilom posojila na osebni kredit Potovalci izključni» Naslovi konzorcijev se povedo hrezpl pri oered-njem^odatvu urada, društva, Dunaj, Wipp tinemtraite 25. 2438 I

priporoča
v največji izberi Katoliška tiskarna v
Ljubljani

mm
mm
Mm
v^i
w ®
V
o
N ž
I
trn
9. *i
mm

Najcenejša In najhltrejin vožnja v Ameriko je s parniki Severonemškega Lloyda"	iz
Bremenil
Hea)-y ork
s cesarskimi brzoparnikl Kaiser Wilhelm II. Kronprinz Wilhelm, Kaiser Wilhelm d. —mm Grosse. SBSi
Prekomorska vožnja traja samo 5—6 dni.

Natančen zanesljiv poduk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino-le pri 2 86 12
Edvard TavUar-ju,« koiom<iii um a. 35.
nasproti občeznane gostilne »Pri starem Tifilerju".
Odhod Iz Ljubljane Je vsak torek, četrtek In soboto. Vsa potovanja a« tikajoča pojasnila točno in brezplačno. Postrežba poStena reelna In solidna.
Potnikom namenjenim v zapadne države kakor: Colorado, Mexiko, California, Ari-ona, Utah, Wyoming, Nevada, Oregon in Waahington, nudi našr društvo posebno ugodno izvanredno ceno čez Galveston. Odhod na tej progi iz Bremena enkrat mesečno.
Tu se dobivajo pa tudi listki preko Baltlmor* in na vse ostale dele sveta, kakor: Brazilija, Kuba, Buenos Aires, Colombo, Singapore, v Avstralijo itd. itd.
a*
H N N N
■n 00
N N H N N H H H N N N H
CM OO OO
«0
<0 C 0»
«
HO C
o «
o
> o
C tO
U)
IA 00
O C
o
M—
o a»

O t/V
w (A
s I
^ o
n
o 3
CK
C
3
Uk
<9 <
a 00 K) oo
0
01
A
<D
5T
00 00 ro
regisfrovana zadruga z neomejeno zavezo
lastnem zadružnem domu y Ljllbljžifll na Dunajs'ti ce8^
je imela koncem leta 1906 denarnega prometa upravnega premuženja.........
K 50,486.935*14 K 11,325.728 62
obrestuje hranilne vloge po 4 '|2°|0
brez vsakega odbitka rentnega davka, katerega plačuje posojilnica sama za vložnike.
Sprejema tudi vloge na tekoči račun v zvezi s čekovnim prometom in Jih obrestuje od dne vloge do dne dviga.
Stanje hranilnih vlog dne 31. decembra 1906 ... K 11,060.929"20.
Posojuje na zemljišča po 5 '/< °/o z I'/2% na amortizacijo ali pa po 5 '/«% brez amortizacije; na menice po 6%.
Posojil, sprejema tudi vsak drugi načrt glede amortizovanja dolga.
URADNE URE: vsaki dan od 8.—12. in od 3.-4. izven
ti N N K N N N N H
M
N N N N N N N N
m
H
18
Predstave se vr&ijo v delavnikih od 5. do 9. ure popoldnei ob nedeljah in praznikih od 10. do II. ure predpoldne in od 3. do 9. ure popoldne.
Kinematograf EDISON
Dunajska cesta nasproti kavarne „Europa".
Danes v soboto nov spored.
166
lfsak četrtek in soboto od 3. do 6. ure popoldne predstava za dijake po zni-i i žani ceni. i i
1604 35
Szawtiierjevi orevlji obliki
edini v kakovosti, lepi
■	mmi ■
in fini
!
Največja	Zimskih 6rev9jev
zaloga ^ DokoSenic (kamašen)
za gospode, gospe in otroka. =
za lovce in gozdarje. :
Prva in največja zaloga črevljev na Kranjskem
= F. SZitSITflER =
Črevljev *a dom ImS"k±i0
8K2T ^'ii^r^gi.^M^SrS ^ublJana' Šelenburgove ulice 4, Ijubljana
Trgovci dobijo primeren popust.
Ceniki zastonj in poštnine prosto. Zunanja naročila proti povzetju.
nnHMMUBHM
Znlmuiie vožnje Austr. Lloyda Trst
s prvovrstnim parnikom „THALIA".
Potovanje IX. od 5. septembra do I. oktobra:
iz Bremerhavna v znamenita morska kopališča atlantskega oceana,
preko Alžira v Trst.
Cena za vožnjo in oskrbo od 250 kron višje.
Potovanje IV. od 26. aprila do 26. maja:
Španija, Kanarski otoki in Severna Afrika
preko Malte, Alžira, Malage, Gibraltarja. Kadiksa, Madeire (Funchal) (Tenerife) (Sta. Cruz) Las Palmds, Tangerja, Tunisa in Korfu. Cena za vožnjo po morju s hrano od 700 K višje. Zabavna vožnja Trst-Bremerhaven (V. in VI. potovanje) se vrši kot razvedrilna vožnja.
Pozneje sledi:
I. potovanje na sever
od Bremerhavna od 4. do 30. julija	541 6—5
na Škotsko, severni rt, Spicberge in Norveško. Cene za vožnjo po morju s hrano od 700 K višje.
= II. potovanje na sever =====
od Kiela od 3. do 31. avgusta
na Norveško, Spicberge in večni led. — Cena za vožnjo po morju od 700 K višje.
NB. Potovanje na sever izvede v tem letu samostojno Avstrijski LIoyd. Vožnje po suhem aranžira potovalna pisarna Thos. Cook & Son pod pogoji, ki so označeni v
posebnih programih.
Načrte, pojasnila in prijave pri glavnem zastopstvu Avstr. Lloyda na Dunaju, I., Karntner-ring 6, pri Edvardu Kristanu, R. Ranzingerju in vseh potovalnih pisarnah.
I. južnostajerska kamnoseška
M? industrijsko družba Celje ^
Nove ulice štev. II.	1044 36-i PS-
Lastniki: Robert Diehl, Ant. Kolenc, Fr. Strupi.
ivbena in umetne kamnoseftka obrt s strojnim obratom. Podobarski atelije. Izvrševanje vseh stavbenih del kakor: stopnjic, podbojev, fasad, nastavkov Itd. iz različnih kamenov in oementa.
eoijalna delavnioa in podobarski atelije aa umetna oer-
kvena dela kakor: altarjev, prižnic, obhajilnih miz, krstnih in kropilnih kamnov itd.
ikovanje cerkva, dvoran, In hodnikov s Samotnim ali cementnim tlakom.
izdelovanje
pohištvenih ploAI iz različnih ter maj bolj idoCih Marmornih vrat v VMh oblikah
Hnonobrojnn zaloga grobnih I spomenikov I
U različnih marmornih vrst granitov In sijenitov p« raznovrstnih
urinih in po naj ni i jih oenah.
I Napravo l
lidanih ali betoni-ranih rodbinskih rakev (grobišč)
Popravljanja
spomenikov ter u4eiavaqja napisov v iste
Iraiesje, psllranje la struga*]« kamena 1 stroji
Strokovno dovršene risbe in načrte kakor tudi proračune na zahte-vanje brezplačno
Ni
iMfflffiittmHtmHimuM^^
Prvo kranjsko podjetje za umetno steklarstvo in slikanje na steklo
Avgusta Agnola v Ljubljani
Dunajska cesta št. 13 poleg Jigovca"
šj se priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim t§ predstojništvom kakor p. n. občinstvu za pre-|| vzetje in solidno izvršitev vsakovrstnega
umetnega steklarstva»slikanja na steklo
za steklarstvo v figuralni in navadni orna-snantiki, stavbno ter portalno steklarstvo
kakor vsakovrstna v to stroko spadajoča dela vse v najmodernejšem slogu in po najnižjih cenah.
Zaloga kakor velika izber steklenega in porcelanastega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov, po-dob, izdelovanje okvirov za podobe itd.	m-is
Narisi ia proračuni aa zahtev« zastonj. Spričevala aaejife torrieaife del m ai rnipoUfo p. a. sljeaalceai ? tfle!
iH»itiH»iwwmHimiit»timintntmfflTmntHnmiiii!miHiB
Marija Sattner,
Ljubljana, Dunajska tasta it. 19, N. stop.. II. nadstr. (Medljatova hiša),
ia priporoča pre& dnhorUimi w
Izdeluje eele oraats kazal* ▼ vseh liturpdnih barvah, plmrljal«, obhajila* bori«, itole in vsa aa slnibo boljo potreba« stvari, priprosts ia najfinej«, kakor se glasi aaročilo, v ivilnaUm in ilatea vet« ajv. — Izdelaj* tudi fcaadera ia baldabln* tat isvrloje viakovrstn* istkTsas parilo it pristnega platna. Vporablja samo dsfcra blage, csss pa ■sistaastl slzks, sagotavlja trpeine, Testno delo ia hitro postrelbo. Prenovljenj« starih paramentov tadiudo-voljno prevzame.
Ustanovljeno 1. 1842.
Slikarja napisov Stavb, ifl pohištvena pleskarja.
Velika zbirka dr. Schflnfeldovlh barv v tubah za akadem. slikarja.
Elekrični obrat.
Tovarn® in prodaja oljnatih barv, fimela In laka
Brata Eberl, Ljubljana
prodajalna In kompfolr: Telefon 154. Delavnica:
Miklošičeva cesta št. 6	Igriške ulice št. 8
Ustanovljeno I. 1842.
Zaloga čoplčev za pleskarje, slikarje In zidarje, Stedllnega mazila za hrastove pode, karbolineja itd.
Priperočava se tudi sl občinstvu za vsa v najino stroko spadajoče delo v mestu ia na deželi kot priznano reelao ia fino pa najnižjih cenah.
765 52—20
I
l
Podružnic*.
'tfa*a • ■(■Ijrialianl Oiibii II, Mtli ilraa, Mati .11» IT, IT-idn., Br.u,
0	4k> l.tpa, BeikJi	?cra?akl tiiabfiit. KM!t«a- Gori 411!.. Plut. 'ritaT» I. Iiber««.
Vt i n J >) I a ( u i ai Ouaijn
1	Vallitlli it, II. Tab.nlratia 4, III Ooiargaiit 77 (lagal Rtnavt(a), ID. LS-.tngaiif iT, IV Witd.tr Haaplilraitt 19, V SihSnbr.antrilraiii M a, TI Oampeadorferati. VII. Marlablltrilraita TI, VIII LtrchtnltliltrilraMi 1J1, IX 4l«rrilraai« 19. K. ra.arllt.ilriiit I«,	Vlhrlaftnlram I«. «1* r>»hlln»»» Haatiialr ' Haa.i.t.-i«. '1
*i<;iJjalnittii» Jeini^ka drutba
■Ui 180 173
E 11C lJ Ii
44
i» ij
ivlunaj, i., wollzel&c 10,
«.>■ pt-ftn.'? * 30.000 OOP. SJoge* .mklftd 1K 8 500.00«
r^tkaia.ntnojii
■mr nakup m prodaji
vcih vrst rent, dri« voh panir)ev, akcij, prioritet, *aatavnlc, srečk,
de^r -*lut in denar|a.
rcsr	m eskomptirsnj«
hffrsbanih iast'<vnic In obllR*cl|, sri9čV 1?» fcupnno?.
Tržne vesti.
21. marca 1908.
Nestanovitnost žitnih kurzov nam najbolje dokazuje, da dela kurze le špekulacija, ne pa reelna kupčija ne konzum. Za tako znatne izprernembe vsaki dan ni nobenega povoda. Budimpeštarji nočejo videti, da zadnja letina le ni bila tako slaba, kakor so jo oni prvi hip slikali. Ogrsko poljedelsko ministrstvo je zopet začelo delati veter in je prineslo poročilo o položaju setvij na Ogrskem, akoravno se danes še da bore malo trditi, kako je in bo, ker ugodno vreme lahko marsikaj popravi. Sicer pa ta oficijelna tendendarija ni zadovoljila špekulantov, ki so mislili, da bo več vode na njihov mlin, medtem, ko se poročilo glasi ugodno. Letošnja kampanja je ena najbolj nevarnih, kar nam dokazujejo velike izprernembe cen gor in navzdol. In tudi v prihodnji bodočnosti bo vladala velika nervoznost, ker vreme bo vplivalo na setve in kurze. Vsled velike ne-stalnosti kurzov se konzum boji kupovati. Ako gredo cene navzgor sploh ne kupi, ako pa padejo, se pa ne upa kupiti, ker se boji nadaljnega padca.
Moka. Najboljši dokaz, da je cena pšenice umetna, je ta, da se mlini trudijo spraviti finejše vrste v denar po ceni, ki je precej pod pariteto pšenične cene in so prisiljeni reducirati obrat vsled pomanjkanja prometa. Moka kljub vsemu prizadevanju ne gre in konzum uporablja moko kolikor mogoče najmanj, zato pa večkrat prikoraka na mizo krompir, fižol in druga taka jedila, ki sicer nimajo primerne veljave. Letos se je eksport ogrske moke na Avstrijsko skrčil skoraj za 50%. Trpe pa vsled ogrske špekulacije tudi avstrijski mlini in tudi ti so prisiljeni delati z manjšo
paro. Cene moke so ostale povprečno ne-izpremenjene.
Budimpešta notira povprečno: pše-nično moko št. 0 K 17 20, št. 1 K 17.—, št. 2 K 16-80, št. 3 K 16*60, št. 4 K 16-40, št. 5 K 16-20, št. 6 K 15- 80, št. 7 K 15 — št. 7Ys K 13-40, št. 8 K 8-20. Rženo moko: št. 0 K 16-30, št. 0/1. K 15 90, št. 1 K 15-50; otrobe, fine K 6-20, debele K 6-30, klajno moko K 8-— do K 8-50 (vse za 50 kg.).
Špirit je ostal neizpremenjen v ceni. promptno blago gre dobro izpod rok, za dobavo do maja notirajo tovarne tisto ceno kakor za promptno blago.
Svinjska mast. Kljub večjemu prigo-nu živine so šle cene še višje in so se tudi vzdržale, ker se živahno povprašuje po blagu.
Sladkor. Komite združenih avstrijskih rafinerij je sklenil zopet zvišati ceno za 50 v in stane danes sladkor basis rafi-nada v grudih K 73*4 iz tovarne (77-25 iz Ljubljane) na debelo. Od zadnje liberacije (koncem februarja) je poskočila cena surovega sladkorja za približno 234 krone, kar znaša pri rafinadi okroglo 3 krone.
Kartel je seveda to umetno povzročeno povišanje sirovine uporabil ter dvignil rafinado. Nižji sladkorni davek nam ne bo prinesel nižje cene sladkorja, in onih 28 milijonov, ki so prej zlezli v globoke blagajne države, bodo sedaj potovali še v glo-bokejše žepe rafinerjev. Kakor smo omenili, ni niti najmanjšega povoda za zvišanje cene, kakor rafinade tako sirovine. Sladkorna pesa se je letos imenitno obnesla in tista poročila o Kubi so le votlo strašilo, saj iz izkušnje vemo, da razumejo gospodje svoj »kšeft« imenitno in krivo-noso časopisje jim gre za dober denar rado na roko.
Zanimivo je, primerjati moderne avtomobile, ki so odeti z oklopjem, in jih dandanes rabijo skoro vse armade, z njihovimi predniki. Ze bojna kola, ki so jih imeli Egipčani pred 4000 leti, nas spominjajo na današnje avtomobile-oklopnike. Stari Grki in Perzi so rabili podobne vozove. Tudi v srednjem veku se omenja semtertja bojnih vozov (slika 4), toda opis istih je tako nejasen, da si ne moremo prav predstavljati, kako se jih je uporabljalo. Še le po uvedbi topov najdemo zopet pravilno oborožene bojne vozove. Angleški kralj Henrik VIII. se je baje posluževal vozila, kakor ga kaže slika št. 4; isto ima samostrel; tudi v 16. stoletju so imeli na Angleškem bojna kola z linami in prsobrani za pešce (slika 8). Na Nemškem so že v 15. in 16. stoletju pri obleganjih rabili vozove, s katerimi so prevažali topove v obližje sovražnikovo, tako da je bilo strežno moštvo
Širite, naročajte ^Slovenca"!
Čudež
industrije
zavarovano. Prvi avtomobil na paro so konstruirali v začetku 18. stoletja v Ameriki (slika št. 7). Cesar Viljem II. je baje leta 1897, glasom nekega ameriškega lista, začrtal bojni avtomobil, kakor ga kaže skica št. 5, toda v praksi se ga ni rabilo. Še le v začetku tega stoletja srečamo pravilno armirane avtomobile. Prvi poizkus na tem polju, ki pa tudi ni prešel v praktično življenje, je takozvani Pennington Kar iz leta 1900 (št. 11) in zboljšanj tip, ki so ga izvažali (št. 9). Leta 1902-je konstruiran Simov trdnjavski voz, ki je bil razstavljen v Parizu. Zares uporabni tipi pa so nastali šele, ko se je izpopolnila avtomobilska tehnika. Primerjaj št. 2, franc. tip, ki se ga je že poizkusilo pri vajah, iti najnovejšo pridobitev na tem polju, letošnji francoski bojni voz, ki je upodobljen na sredi naše slike.

New-York In London nista prizanašala niti evropski celini ter |e velika tovarna srebrnine prisiljena, , oddati vbo svojo zalogo zgolj proti majhnemu pla-SSilu delavnih moti Pooblaščen sera izvršiti ta nalog, j Pošiljam torej vsakomur sledeie predmete le proti »temu, da se ml povrne
gld. 6-90 in sicer: 6 komadov najfinejših namiznih noiev a pristno
angleško klin|o ; t kom. amer. pat. srebrnih vilic Iz enega komada. 6 kom. amer. pat. srebrnih jedilnih ilic; 1] kom. amer pat. srebrnih kavnih illc; > kom. amer. pat. srebrna za|emalnlca za juho;
1	kom. amer. pat. Brebrna zajemalnlca za mleko; 6 kom ang viktorla čašlc za podklado ;
2	kom efelitnih namiznih svečnikov; 1 kom. cedilnik za čaj; 1 kom. najfin sipalnlca za sladkor.
42 komadov skupaj samo gld. 6 90. Vseh teh 42 predmetov |e poprej 9talo gld. 40 ter jih je moti sedal dobiti po tej minimalni ceni gld. 6 90. Amerlčansko pat. srebro |e znano, je skoz in skozi bela kovina, ki obdrii bolo srebra 25 let, za kar se garantuje. V najboljši dokaz da leta inserat ne temelji na nlkakrinl slepariji, zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago všeč, povrniti brez zadrika znesek ln naj nlkdor ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to krasno garnituro, ki je posebno prikladna kot prekrasno
ženltovanjsko In priložnostno darilo
kakor tudi za vsako boljše gospodarstvo. Dobiva se edino le v
A. HIRSCHBERG-a
eksportnl hlil amer. pat. srebrnega blaga
na Dunajl II., Rembrandtstr. 19 S. L. Telefon 14597.
Pošil|a se v provincijo proti povzetju. ali če Be znesek naprej vpoilje.
Čistilni prašek za njo 10 kr. Pristno le z zraven natisnjeno varstveno znamko (zdrava kovina). Izvleček Iz pohvalnih pisem : Bil Bem s pošlljatvijo krasne garniture jako zadovoljen.	Ljubljana. Oton Bartusch, c. In kr. stotnik v 27. pešpolku. S pat. srebrno garnituro sem iako zadovoljen.
Tomaž Roianc, dekan v Mariboru. Ker ie vaša garnitura v gospodinjstvu jako koristna, prosim, da mi pošljete še jedno. St. Pavel pri Preboldu.
Dr. Kamllo BShm, okroinl In tovarniški zdravnik. S poslanim namiznim orodjem sem zel6 zadovoljen. Mihael Kovačevič, ravnatelj pomoin. uradov dež. pri vladi v Sarajevu.	Sarajevo, 22. oktobra 1904.
Absolventinja trgovskega tečaja
z dobro predizobrazbo želi službe kot
kontoristinja ■ praktikantinja.
Prijazne ponudbe se prosijo pod ,(Delavnost 177" 705 3—3 poštnoležeče Ljubljana.
Kontorlst f
z večletno prakso In v vseh pisarniških poslih izvežban,želi službo premeniti. Naslov se izve pri upravništvu „Slovenca\
•JJ
KONCERT
717 1-1
jutri dne 22. marca 1908
y restavraciji hotela „GRAJZER"
na Dunajski cesti.
Igra ljubljan. sekstet na lok.
Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina prosta.
Za obilen obisk se priporoča Ant. de Schiava, restavrater.
r
Proda se
702 3-3
lepo posestvo
s hišo, velkim hlevom in gozdom, pet minut oddaljeno od prijaznega trga na Spodnjem Štajerskem, po ugodni ceni. — Ponudbe na naslov: »Ugodna kupčija« poste re-stante Sv. Jurij ob južni železnici.
Prodajalniški lokal
na zelo prometnem kraju v Ljubljani, blizu vojašnice,
se odda za majski termin.
667 Naslov pove upravništvo. 3-3
Panorama international
714
Pod Trančo 2. i
Razstavljeno od nedelje22. marca do vštev. nedelje 28. marca 1908:
i rami
Malmaison, Chantilly, Orleans.
691 15
V Angleškem skladišču oblek
se radi pomanjkanja prostora in vsakdanjega dohoda svežega blaga prodaja najmodernejša in najfinejša konfekcija za dame, gospode, deklice, dečke in otroke že sedaj za lastno ceno.
O. BERNATOVIČ, Ljubljana, Mestni trg 5.

katero imam vedno v zalogi, kakor tudi vse druge v sedlarsko obrt spadajoče	715 12—1
potrebščine
kakor tudi žc obrabljene vozove in konjske oprave.
Pri makuporanju
— suknenega = In tnfcnufakturntga = blaga =3
M epoiarla ■■ Ivrika
HDGO IHL
v Ljubljani
fipitalik« mlioe fitor. 4.
•11 M-B
Tolika aaloga i ■ a ^ sukncnlh ostankov. *
Jos. Stopica
jermenar in sedlar
u Ljubljani, Kolodvorske ulice it. 6.
Priporočam svojo bogato zalogo najrazličnejših
O konjskih oprav o
opremljene krasno KOtlJC, tlW »OZOM
ln najrazličnejšo uprežno opravo,
Herbabny-jev podfosfornokisli
apncno-žclezni sirup.
Ta je že 38 let uveden, idravniSko preizkušen in priporočen. Izborno sredstvo za tvoritev krvi in kosti. Odstranjuje slez, pomirjuje kašelj in vzhaja slast. Pospešuje prebavo m reditev. Cena steklenici K 2-50, po pošti 40 vin. več za zavitek.
Edino izdelovanja in glavna razpošiljate*: Dr. HelllTiann-OVa
Vzh logi je nada^e pri gosp. lekarnarjih v Ljubljani. Beljaku, Bre2ah,
Zaloua »koro»w«h l»kwh.
3 š
Herbabny-jev okrepljeni
Sarsaparilla-sirup.
Je že 33 let uveden in najboljše preizkušen. — Izvrstno odvajalno sredstvo. - Odstranjuje zaprtje in njega zle posledice. — Pospešuje odvajanje in čisti kri.
Cena steklenici K 170, po pošti 40 vin. več za zavitek.	2649 a
lekarna „zuv* Barmherzigkeit", DUNAJ,YII.li, Kaiserstr. 73-75.
Celju, Celovcu, Črnomlju. Novem mestu, Reki, Sovodnju, Št. Vidu, Trbižu, Trstu, Veiikovcu in Volšperkn.
Lepo
kmetijsko posestvo
v obsegu 30 oralov obstoječe iz njiv, travnikov in gozdov, dalje hiše in z vsemi gospodarskimi poslopji, vse v dobrem stanu, pet minut od farne cerkve, se radi družinskih razmer takoj proda. Cena in druge podrobnosti se polzve pri Franc Solincu, lastniku Laze 14, pošta Dramlje Štajersko.
7nhtonn1f9 bre"Plai!no dnpoSi)'atev mojega llust, AiUlIlCVUJlC cenika z nad 1000 slikami. -
Jamstvo več let Vsako nepopolno blago se vzame
nazat za pjpolni znesek Slika '/a nav. velikosti.	611 *li
St. 365 Mjjt^. srebrna dam-
Hkaremont.gl a-SP
Št. 322
srebrna moška lemont S-SC
Št. 337
srebrna s sidro 16 kamnov 5* -dvojni plašč 6'CC
Št. 341, srebrna s
dvojni plašč 15k«in-^teSS nov' posebno
močna 7-3-EO
Anion RiffRicnn,
največja tovarniška zaloga ur, zlatnine in srebrnino. Izvoz v vse dežele. Maribor L 5., atajersko.
UeliKansKa zalosa spomladanskih In letnih oblek za io-spode ln dečke Iz najmodernejšega : hlaja :
i
MM konfekcijska trgovina:
:: LUKIC ::
Ljubljana - Pred škofijo 19 - Ljubljana.
Cene brez konkurence. Samo sveže blago.
Ogromna izbera spomladanske In letne konfekcije za dame In de-: klice. : Solldnapostrežba.
! Zastonj z
pošiljam ilustrovani cenik šivalnih strojev in voznih koles. Nov dober in fin stroj se dobi že od 19 gld. naprej.
| Lorenc Rebolj
583 3 3	v Kranju.
Kuharice)
ki je že dolgo let služila v župnišču, želi zopet enake službe, najraje kje na deželi. Naslov pove uprava „Slovenca". 697 3 -3
h dame!
elegantne klobuke
Za otroke!
ter vsakovrstne modele priporoča
2237
Ljubljana Stari trg 21,
A. Uivod - Mozetič
Modni salon trgovsko modnega blaga itd. Popravila klobukov ceno in fino. Zunanja naročila točno.
Filijalka v Kranju na Glavnem trgu.
D& FRANC DERGANC
I, kirurgični asistent deželne bolnice
[bivši večletni operater na dunajskih klinikah dvor. svet. prof. dr. barona Eiselsberga (kirurgija) in dvor. svet. prof. dr. Chrobaka (ženske bolezni); ter na oddelkih prof. dr. Wertheima (ženske bolezni) in prof. dr. Schnitzlerja
(kirurgija)]
si jemlje čast, naznanjati p. n. občinstvu, da je začel ordinirati za
kirurgičnein ženske bolezni

V Ljubljani, dne 15. marca 1908.
644 3-3
Ordinira od 2. do 3. ure popoldne v Komenskega nlicah št, 8.
Starten, metu i« kiaitrak-
cijski kljifiaviičaritTi.
flldrolIJn« vidri In sesalki
Josip Weibl
i. SpreitzRr-ji usl. LJUBIMA, Slomiksvi olict 4
priporoča m tlavaisrao občinstva ta pr«č*«titi duhovšini v Udalor«n]s VMk f to strok, upadajočih predmetov: ilfin« .sareij. aa stroj, obhajila. mizo, ogruj« aa adrodvora •bm.Jno .aur.ftj., voftna vrata, balkoni, verand., stolpno krlko, it.dllalk«, strele-
vod., iel.ina okna, fc.l.iao stol. Itd. tpMtj ali teta: v»1J16r! aastort ia solnAa. plaht, po najnovejšem ristsn« s saa.dvicalBiatf ■n 1M9 63—19	oporami br«s rllakov.
Velika in moderna
zaloga oblek
za gospode, dečke in otroke
A. KUNC
Ljubljana, Dvorni trg 3
%r
(na vogalu Židovske ulice).
Zaloga lastnega izdelka talarjev in površnikov za prečastito duhovščino.
Strokovnjaška postrežba z izbornimi izdelki po nizkih, stalnih in na vsakem predmetu označenih
cenah.	595 104—s
Naročila po meri točno in priznano dobro.
OSREDNJA BflNKfl CESKIHmm^^s
———	__ (Ustfednf banka českych sporitelen)
Vloge na knjižice in ra&un 4 % in 4';« %. Kupovanje in prodaja vredn. papirjev. Uprava in čuvalna zaloga brezplačno.
Posojila okrajem, mestom, občinam in drugim javnim korporacijam proti amortizaciji na 4„/ i n V.0/, upravne pristojbine. Financiranje javnih podjetij. Emisija lastnih 4 •/ ban. kovnih obligacij, katere uživajo pupilarno sigurnost in se sm?jo rabiti za vsakovrstne kavcije.
Del. kap. 7,000.000-
Telegrami: ..Sporobunka".
Deponiranje kavcij ln
vadij raznih vrst. Eskont menjic samo denarnih zavodov. Bankovne informacije in svete brezplačno.
VZAJEMNO PODPORNO DRUŠTVO V LJUBLJANI
Kongresni trg 19
registrovana zadruga z omejenim poroštvom
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure
po 4
3 O 4
Kongresni trg 19
to je. daje za 200 kron 9 kron 50 vin. na leto.
Druge hranilne kn|lžlce se sprejemalo kot gotov denar, ne da bi se n|ih obrestovanje prekinilo.
RentnI	pla6a hranilnica «ama _	prilika	^tede^je!
„49 «2-1 Kanonik A. Kalan 1. r., predsednik.	Kanonik J. Suinik 1. r., podpredsednik.