Življenja sok zavalovi . . .
Zaprte so še nežne grudi cveticam, v njih življenja ni, in s kanglico vodž ob gredi deklič zamišljen obstoji.
Itk           Zaliva grede, misli lepe
Jji           zavonjajo ji sred srca:
JJff              osrčje bi odprla rada
fffl           vsem cvetkam vrta in polja.
w/
jr                Zavonjalo bi, zadehtelo,
#™|           saj v čašah vseh je vonj ujet,
/ lj         jetniku bi odprla vrata,
JJ            naj opoji ves lepi svet.
K             Ej, žal ji to je, ker odpretl
osrčja Ijubicam ne zna,
molitev k Bogu zakipi ji, ^             iz hrepenečega srca:
A            ,,Odpri jih Ti, jetnika reši,
ry           ki vladaš modro vrh neba!
v            Naj žar zadene Tvojega očesa
7             le cvet, pa zadehti
I              in sok življenja po vseh cvetih
kar mahoma zavalovi I"
:)
..'¦..'¦-i          Ko s kanglico dekle na vrt
WM         prispe nekoč spet v zor krasan,
Sjj           zadel že žar ga je nebeški, —
in ves je v cvetju svet prostran.
Andrej Rape