wL*J IJ
i if-'^l I ML
1 .-C-,.
ÉPIIII ' lifiwi
I ^ M, JÉ^kksUm
mMMM
i MListnki^M
«IIIHIlllt
BuildrtgBifStms
mr ®
esoeso
VELENJSKA MLADEŽ JE ZELO USPEŠNA — to dokazujejo na športnem področju, izkazali pa so se tudi mladi matematiki.
STRAN 5-10
velenje, 18. aprila 1991 številka 15, cena 18 dinarjev
SOCIALNE STISKE SO VEDNO VEČJE - od
bleščeče prihodnosti ostaja le še bol temna senca, marsikomu pa je pomoč vse bolj potrebna.
STRAN 8
DELAVCI GORENJA BODO LETOS LETOVALI S POMOČJO LASTNE TURISTIČNE AGENCIJE. Možnosti kam, je izredno veliko, možnosti odplačila dopusta pa so različne- STRAN 8
Pobude Zelenih
Velenjski skupščini se obeta še ena tožba
Skupščini občine Velenje se obeta še ena tožba. Tudi tokrat na predlog Zelenih. Ti namreč zahtevajo razveljavitev sklepa o sprejemu samoupravnega sporazuma o upravljanju sodne stavbe v Velenju. Po podatkih, ki so jih zbrali, družbeno politični zbor o tem leta 1987 ko naj bi bil na občinski skupščini sprejet ta sklep, ni razpravljal. To pa bi pomenilo, da je sklep občinske skupščine brezpredmeten, saj mora družbeno politični zbor sprejeti stališča o zadevah, ki se nanašajo na družbeno varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in občanov ter družbene lastnine. Če Zeleni predlagajo, da se iz zemljiške knjige izbrišeta »Občinski komite ZKS in občinski svet Zveze sindikatov Slovenije Velenje« kot imetnika pravice uporabe prostorov. Po njihovem mnenju mora biti v zemljiški knjigi kot izkljiučni imetnik pravice uporabe omenjene stavbe vpisana Skupšičina občine Velenje. Zahtevajo tudi, da izvršni svet s tožbo zahteva izročitev omenjenega premoženja. Izročitev družbenega premoženja s katerim še vedno razpolagajo bivše družbeno politične organizacije.
Srednješolski učitelji štrajkali
Srednješolci po Sloveniji v torek in sredo niso imeli pouka. Njihovi učitelji so se namreč odločili, da nakopičene probleme v srednješolstvu razrešijo s prekinitvijo dela. Med štrajkajočimi so bili seveda tudi učitelji Centra srednjih šol.
»Razmere so resnično nevzdržne, poti dogovarjanja in usklajevanja pa nobenih. Čeprav je bil sedanji minister za šolstvo Venclj dolgo član sindikata naše stroke, zdaj ne najde časa za pogovore z nami, prav tako pa zato tudi nima nobenega razumevanja,« pravi Viktor Kršinar, predsednik stavkovnega odbora Centra srednjih šol.
Učitelje še zlasti moti nedorečena organiziranost izo-
braževanja, pa tudi nerazrešen ekonomski položaj, ki bi se v kolikor bi iz njihove dejavnosti izključili dejavnosti, ki niso neposredno zajete v vzgojno izobraževalno delo, še poglobile. Na ta način ustvarijo na velenjskem Centru srednjih šol kar tretjino celotnega dohodka, izpad tega pa bi pomenil za približno toliko nižje plače. Učitelji se tudi ne strinjajo s sprejetjem zakona o plačah in zahtevajo sprejem kolektivnih pogodb.
Njihov izvršni odbor se bo ponovno sestal v ponedeljek, prenaliziral učinke dvodnevne stavke in začrtal nadaljnje aktivnosti.
(mz)
Ob 50-letnici ustanovitve OF
Skupščina občine Velenje in Združenje borcev NOV občine Velenje vabita vse nekdanje borce in aktiviste O F, mladino ter druge občane, da se v petek, 26. aprila ob 19. uri udeležijo proslave v počastitev 50-letnice ustanovitve OF slovenskega naroda in oboroženega upora proti okupatorju.
Proslava bo v Kulturnem domu v Velenju. Slavnostni govornik bo predsednik skupščine občine Velenje
Pankrac Semečnik. Občinski odbor Združenja borcev NOV Velenje pa bo organiziral v soboto, 27. aprila, tudi prevoz na ljudsko zborovanje ob 50-letnici ustanovitve OF slovenskega naroda, ki bo ob 11. uri na Trgu revolucije v Ljubljani.
Slavnostna govornika bosta Ciril Zlobec in Ivan Dol-ničar. V kulturnem programu bodo nastopili godba milice in pevski zbori iz Ljubljane in zamejstva.
Za udeležence proslave iz občine Velenje bodo avtobusi odpeljali v Ljubljano ob sedmi uri zjutraj in sicer: za udeležence iz Šoštanja in okolice z avtobusne postaje Šoštanj, za udeležence iz Velenja pa izpred Rdeče dvorane.
Prijave zbirajo predsedniki krajevnih združenj borcev in vojaških vojnih invalidov.
iiiwwwwmuuuuooott
SDP na proslavo ob dnevu OF
(mkp) Stranka demokratične prenove Velenje bo na proslavo ob dnevu Osvobodilne fronte — ta bo v soboto, 27. aprila, v Ljubljani organizirala udeležencem prevoz z avtobusom. Prijave zbirajo na sedežu stranke do petka, torej še jutri, 19. aprila.
[nama
_ . TaMonékl nakup (f^^yS vNamll ~
853-500
WWWUUUUUUOOOOC
S Pripravljen predlog proračuna
tleti m i I/i ca /4lltnni	I.__ - - - LIK iin>I«A	/> U \ ««	1. Ol » J	Tif r» imnm/% r\rt <<U !•
I I I I I I I I I I I I
L
Med tistimi, ki so dvignili največ prahu ob pripravi letošnjega občinskega proračuna, smo tudi delavci Centra za informiranje, propagando in založništvo. Nekateri, tudi velenjska vlada, nam očitajo pristranskost oziroma že kar politiziranje, izkoriščanje položaja. Res je, potožili smo se vam, dragi bralci, sporočili smo vam, da je usoda obeh medijev — Našega časa in Radia Velenje pod vprašajem. Komu naj bi to povedali, če ne vam?
Smo za to res grešniki? Še zlasti imamo mirno vest,
ker smo bili vedno pripravljeni objaviti tudi vaša mnenja. Mimogrede, tudi zaradi tega smo včasih pri oblasteh v »nemilosti«.
Z občutkom, da so popustili »politiziranju«, so nam pri novi odmeri deležev iz občinskega proračuna odrezali malo več. Veliko več po njihovem, saj so prvotni delež povečali skoraj za enkrat, a poudariti je treba, da je 1.010.250 dinarjev, kolikor je zapisano v predlogu proračuna, vseeno le dobra polovica tistega, kolikor bi potrebovali za kolikor toliko nemoteno delo. Še vse-
eno bi morali več kot 83 odstotkov potrebnega denarja za izdajanje tednika Naš čas in oddajanje programa Radia Velenje ustvariti sami. Zdaj bo ta delež še veliko večji in upajmo, da ga bomo zmogli.
Pomembna novost v proračunu je prenos sredstev likvidacijske mase HPH vanj. Ta sredstva je razdelila že prejšnja skupščina. Polovico za prestrukturiranje gospodarstva, polovico za razrešitev materialne osnove Informativnega centra. Z razdelitvijo teh sredstev se zapleta že lep čas,
zato upamo, da jih bodo zdaj res razdelili.
Pri pripravi predloga proračuna pa so imeli še veliko drugih težav, saj vseh vlog oziroma pripomb niso mogli upoštevati. Tako ostajajo odprta vprašanja na področju komunalne dejavnosti in gospodarske infrastrukture, manj kot bi za nemoteno dejavnost potrebovali pa bodo zaenkrat dobili tudi drugi. Največje probleme bo vlada skušala odpraviti ob prvem rebalansu proračuna, predvidoma bo to že junija.
Mira Zakošek
Območna organizacija ZSSS Velenje ob prazniku dela
Prvi maj na Graški
gori tudi letos bo!
Čiščenje Pake v Velenju
Ribiči RD Velenje bomo organizirali v soboto, 20. 4., »tradicionalno« akcijo, s katero skušamo vsaj malo počistiti svinjarijo za nekulturnimi državljani, ki menijo, da je Paka primerno odlagališče za smeti! Zato pozivamo vse svoje člane in tudi druge, ki jim je kaj za čisto okolje in še posebej Pako, da se akcije udeležijo.
Kot vemo, bo v akcijo tudi letos vključen Vekos, finančno jo bodo pa podprli Zeleni Velenja.
Ribiči RD Velenje ob tej priliki pozivamo na vse, da bi več naredili za preprečevanje svinjanja našega okolja, saj je vedno teže čistiti za nazaj kot pa preprečevati onesnaževanje. Hkrati pozivamo vodnogospodarske, komunalne in sanitarne inšpektorje, da posvetijo tem problemom več pozornosti in v skladu s svojimi pristojnostmi najostreje ukrepajo proti vsem, ki tudi v Velenju s kupi smeti ob Paki pričakujejo naraslo vodo!
RD Velenje
Za bližnje prvomajske praznike bodo v podjetjih prosti različno dolgo. Nekateri že od 27. aprila pa vse do 5. maja, drugi samo od 1. maja pa do nedelje, 5. maja, spet tretji pa bodo praznično proslavili samo 1. in 2. maj. Območna organizacija ZSSS Velenje tudi letos pripravlja obeležitev mednarodnega delavskega praznika na Graški gori. Tokrat bodo prvič tu praznovali tudi Mozirjani. Predvečera praznika dela — v središču mesta — letos ne bodo organizirali, ampak se bodo posvetili le praznovanju na Graški gori.
Sicer pa se bo tudi letos ta praznik v Velenju, Šoštanju in Mozirju pričel z budnico ob 6. uri zjutraj, ki se ji bo v Velenju pridružila tudi kanonada.
Od 8. do 11. ure bo organiziran prevoz na Graško goro, letos iz vseh treh krajev; ob 11. uri pa
se bo začel program. Namesto tradicionalnega govora ob prazniku bo letos skupno sporočilo delavcem ob 1. maju, enako na vseh praznovanjih, ki jih pripravljajo ob obeležitve 101. obletnice delavskega praznika območni sveti.
V programu bo sodelovalo blizu 200 udeležencev, pripravljajo zabavni in športni del programa. Za razpoloženje bo poskrbel ansambel, ki bo igral do poznih popoldanskih ur. Tudi letos pripravljajo tradicionalni trim pohod na Jesenjakov hrib, ki se ga je navadno udeležilo okoli 2000 ljudi, zato tudi letos organizator pričakuje visoko udeležbo.
Območna organizacija Zveze svobodnih sindikatov Velenja bo poskrbela za prevoze, kulturni del programa, glasbo in obveščanje. Izračunali so, da bodo ti stroški znašali okoli 75 tisoč dinarjev; za gostinski del in pijačo pa bo treba seči v žep, zato bo"na izbiro tudi več uslug.
(mkp)
Poslovni center Efenkova 61
i i i i i i i i i i i i i i i
V	nekdanjih treh stolpičih Doma učencev nastaja pravi poslovni center v katerem je našla poslovne prostore vrsta velenjskih Firm, ki pa ne poslujejo zgolj v tem okolju. Marsikak Velenjčan, ki ga kdaj pot zanese v ta predel, sploh ne ve, kaj vse je v njem. Da se nekaj dogaja, uspe zvedeti po napisnih tablah in živahnejšem prometu.
Ampak to, kar je danes tam, še ni vse. Ni dovolj, da so podjetja našla primerno lokacijo za poslovne prostore, če bo ta predel hotel postati, to pa hoče, res pravi poslovni center, potem mu bo treba dodati še kakšen obesek, ki bo to podobo zaokrožil, predvsem pa urediti dostop do Poslovnega centra in primerna parkirna mesta.
V	prihodnji številki Našega časa, ki bo izšla v četrtek, 25. aprila, bomo pripravili posebno prilogo, v kateri vas bomo seznanili z dejavnostmi, ki so si svoje mesto pod velenjskim podjetniškim soncem našle v novo nastajajočem Poslovnem centru. Veliko teh firm smo že obiskali, bojimo pa se, da smo kakšno tudi spregledali. Če domujete na Efenkovi 61, in če bi bili v znaku ali besedi radi predstavljeni v tej prilogi, nas še lahko pokličite — danes, 18. aprila, ali jutri, 19. aprila po telefonu 855-451 ali sporočite po faxu 851-990, Nini Jug, (stiki z javnostjo in ekonomska propaganda).
Novice
V zrak največ 10 tisoč ton SO2
Velenjska vlada predlaga dopolnitev odloka o ureditvenem načrtu šoštanjskih termoelektrarn. V njem naj bi točno zapisali, koliko škodljivih snovi smejo spustiti v ozračje po končani sanaciji (na osnovi sprejetega skupščinskega sklepa, da naj bi se emisije v primerjavi z letom 1980 do konca leta 1992 zmanjšale za 90 odstotkov). To pomeni, da naj bi odlok opredeljeval, da letne emisije žveplovega dioksida po zaključku sanacije v šoštanjskih termoelektrarnah ne bodo smele presegati 10 tisoč ton. Količine emisij trdih delcev pa naj ne bi presegale 190 kg na uro.
Pevski in ljubiteljski praznik
Prvi del letošnje občinske pevske prireditve »Pozdrav pomladi« je za nami. To soboto in nedeljo (20. in 21. aprila) pa se obeta ljubiteljem zborovskega petja nadaljevanje pravega pevskega praznika. Na občinski reviji se bo tokrat predstavilo še 29 zborov, od otroških, mladinskih do odraslih in oktetov.
V dvorani glasbene šole Frana Koruna Koželjskega v Velenju bodo tisti, ki se bodo udeležili napovedanega koncerta ob 17. uri, slišali najprej otroške in mlajše mladinske zbore. Ob 20. uri pa se bodo predstavili še mladinski zbori. V nedeljo bodo pozdravili pomlad pevci in pevke 10 zborov — odraslih in oktetov. Ti bodo prireditev začeli ob 19.30 prav tako v dvorani glasbene šole v Velenju.
Ob tej priložnosti in vabilu za koncerte naj zapišemo še, da bo za odrasle zbore to izborni nastop za regijsko pevsko revijo, ki bo najbrž tudi letos v Celju.
Spet priložnost za človekoljubnost
Kar na dveh krvodajalskih akcijah — eni enodnevni ter eni štiridnevni — bodo imeli tisti, ki so pripravljeni na najlepši način pomagati sočloveku v stiski, priložnost to tudi storiti.
Tako bo jutri (v petek) pripravila krajevna organizacija Rdečega križa Topolšica krvodajalsko akcijo za potrebe celjske bolnišnice. Potekala bo v prostorih uprave bolnišnice, in sicer od 7. do 12. ure.
Prihodnjo sredo, četrtek, petek in v ponedeljek pa bo akcija za Zavod za transfuzijo krvi iz Ljubljane potekala v Velenju, v prostorih hotela Paka. Tako bo 24., 25. in 26. aprila trajala od 6. do 16. ure, v ponedeljek, 29. aprila, pa od 7. do 13. ure.
Naj vabilo nanje ne bo odveč.
Vojaški vrh na Dobrni
J LA danes in jutri — to je tema pogovora osmega Celjskega večera, ki bo v petek, to je jutri v hotelu na Dobrni. Voditelj Jože Vol-fand je na pogovor povabil tri priznane predstavnike JLA, može, ki jim Slovenci večkrat marsikaj tudi zamerimo, čeprav so Slovenci. Na pogovoru bodo namreč sodelovali admiral Stane Brovet, namestnik zveznega sekretarja za ljudsko obrambo, generalpolkovnik Konrad Kolšek, komandant V. armadnega območja in generalpodpolkovnik Ivo Tornine, tudi predstavnik V. armadnega območja. Spregovorili pa bodo seveda o vseh aktualnih dogajanjih ne le v JLA ampak pri nas nasploh, še posebno, ker še JLA še vedno precej vključuje tudi v razreševanje naših vsakodnevnih problemov.	^
Pozor, če krenete proti Slovenskim Konjicam
Krajani Slovenskih Konjic že nekaj časa ne morejo odžejati svojih železnih konjičev v domačem kraju. Petrol je namreč ne le zaprl, ampak kar porušil dosedanji bencinski servis. Na srečo pa ne zato, da v tem kraju takega objekta ne bi bilo več, ampak zato, da bi postavili novega. Dosedanji, ki je tu stal že okoli 30 let, je bil namreč dotrajan, neprimeren in tudi ekološko nevaren. Na temeljih starega naj bi že do konca julija zrasel nov bencinski servis. Do tedaj pa se morajo Ko-njičani (in tisti, ki vozijo po tem območju) z bencinom oskrbovati v sosednjih bencinskih črpalkah. Prav zato so v Zrečah tudi podaljšali obratovalni čas, dela pa tudi ob nedeljah.
Nov bencinski servis v Slovenskih Konjicah bo seveda najmoderneje urejen, zvečali bodo ponudbo tudi drugih stvari, na njem pa bo mogoče kupiti tudi neosvinčen bencin.
Uporabnikom KRS Velenje
Obveščamo vse uporabnike kabelsko razdelilnega sistema Velenje, da lahko prijavijo morebitne okvare neposredno na telefonsko številko 854-229 ali 853-916 (ob delavnikih od 7. do 16. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure). Ob nedeljah, praznikih in dneh izven omenjenega čas«, pa pokličite na telefonsko številko 856-273.
Emona ekspres
MMN
:
IH

Varujte nam predsednike
VINKO VASLE
Zelo natančno se ve, kaj je bilo krivo, da je izbruhnila prva svetovna vojna: upih-nitev avstroogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda! Po tistem dogodku so desetletja dolgo atentatorji zaman upali, da se bodo tako širokosrčno vpisali na strani zgodovine — streljali so predsednike, vojne pa ni hotelo biti.
Pri nas je drugače. Ko se je gospod Slobodan Milosevic prejšnji teden pripeljal na Brdo pri Kranju, da bi povedal tisto, kar že dolgo vemo, se je oborožil z osebno telesno gardo, ki je štela dvajset protiatentator-skih in protiterorističnih specialistov. Sicer pa njegova garda šteje natanko petdeset goril, ki jih vodi dama srednjih let, ki se je obrti izučila v Kanadi (sicer je tudi kanadska državljanka) in to tako uspešno, da morajo celo fotoreporterji imeti velikansko srečo, da gospoda Miloševiča ujamejo v objektiv. Na Brdu jih je celo Miloševič moral prosi-
ti, da so mu omogočili neposredno rokovanje z gostiteljem Milanom Kučanom. Gospod Franjo Tudjman je del svoje telesne straže uvozil iz Francije in tudi ta šteje zavidljivo število osebkov, ki so se vsak trenutek pripravljeni žrtvovati. Ostali naši republiški državniki so sicer skromnejši, a to še ne pomeni, da niso varni. Tuji dopisniki so se zadnjič na Brdu sicer norčevali iz naše demokracije češ, da se natanko ne ve, koga speci-alci varujejo in pred kom — naše sprte predsednike pred ljudstvom, ljudstvo pred njimi, ali kar drugega pred drugim. Ker je to zelo načelno in globlje vprašanje, se vanj ne bom spuščal, vem pa, da se naši voditelji zelo bojijo novinarjev.
V povprečju so na Brdu vsakega od okrog 180 domačih in tujih novinarjev naši varnostni organi pregledali in pretipali s pomočjo najsodobnejše elektronike vsaj petkrat. Tudi se ni bilo priporočljivo preveč radovedno sprehajati ob ograji, ki nas je ločila od rezidence, kjer so predsedniki počenjali kar pač so. Varu-
hi reda in miru so bili zelo sumnjičavi in tudi ob popoldanskem sprehodu vrlih mož, ki so jih lahko spremljali fotoreporterji na ugledni oddaljenosti kakšnih pol kilometra, je bilo več agentov kot pa vseh ostalih. Vsak grm na Brdu je imel svojega specialca, vsako križišče do Brnika ali Kranja pa tudi. Nas je seveda gnala radovednost, da bi izvedeli čimveč protokolarnih posebnosti, pa nam za to pristojni šefi niso hoteli nič povedati, kar je popolnoma razumljivo. Potem pa smo slučajno v press centru (kjer je nekakšna predavalnica) na tabli odkrili s kredo narisan celoten varno-stno-zaščitni sistem kompleksa Brdo s širšo okolico vred in z zelo natančnimi številkami o tem, koliko je varnostnikov in kje so razporejeni. S čimer se je potrdila stara teza, da ima vsak sistem svoje luknje. V tem-primeru je pač kriva čistil-ka, ki je pozabila pobrisati tablo.
Protokol je tudi predpisoval, da v nobenem primeru novinarji ne smejo priti v
»živi kontakt« z nobenim od šesterice predsednikov.
Ne ve se, ali zato, da ti le ne bi izdali kakšne podrobnosti, ali pa je to kar tako. Po »znameniti« tiskovni konferenci so nas za nekaj minut v dvorano celo zaklenili, da so gospodje predsedniki v miru lahko odšli, pa tudi med samo konferenco je bilo v dvorani lepo število varnostnikov, ki so nas budno opazovali. Novinarji so pač nevarne živali, je že pred desetletji zapisal nek znani teoretik.
Koliko davkoplačevalce stanejo njihovi voditelji je seveda zanimivo, a zagotovo deplasirano vprašanje.
Še zlasti, če se vprašamo, kakšni so rezultati teh naših žrtev. Zaenkrat plačujemo to, da izvemo, da se gospodje prav nič ne morejo dogovoriti. Kar je zagotovo spodbudno — ko se bodo namreč nekoč sporazumeli, se zna zgoditi, da bodo ugotovili, da so vse to počenjali zaman, ker jih ljudstvo niti približno ne bo več resno jemalo. Že zdaj je namreč čudno razpoloženo ...
■ !

Celjsko območje
M

RM
Tujci »zgrešijo« Slovenijo
Najsi se še tako ponašamo z našo deželo ali državo, dejstvo je, da je Slovenija na zemljevidu, kakršnega imajo v glavi v Zahodni Evropi, zelo majhna. Tako majhna, da jo pri pregledu zemljevida spregledajo in tudi naše kraje vstavijo v Jugoslavijo; ali pa po drugi strani tako velika, da v Slovenijo vključijo tudi take kraje, po katerih je Jugoslavija v svetu zadnji čas vse bolj znana. Če naštejemo le Plitvice, seveda ne mislimo na to da so te v Evropi zdaj znane po svojih naravnih lepotah, ampak po vojaški-miličniških dogodkih.
In da so Plitvice res zelo blizu Sloveniji oziroma njenim zdraviliškim krajem, dodobra vedo delavci naših naravnih zdravilišč, ki morajo tujcem dodobra pojasnjevati, da smo mi daleč od tistega
dogajanja in da so pri nas razmere povsem drugačne. Toda še preden so lahko tujcem to povedali in dopove-dali, so na primer tudi v za tujce vedno privlačni Rogaški Slatini izgubili veliko gostov. Odpovedi so se vrstile množično in šele zadnje dni so se spet nekako utirili in bolje napolnili svoje hotele. Nič kaj drugače ni v drugih zdraviliščih, kjer je veliko obiskovalcev iz tujine.
V Rogaški Slatini upajo, da je množičnih odpovedi konec, niso pa v to prepričani. Vendar pa lahko za to sami naredijo bolj malo. Njihova propagandna prizadevanja so lahko še tako močna, njihovo ime še tako znano, toda krizni dogodki lahko vse to postavijo na glavo. V dokaj veliki konkurenci naravnih zdravilišč tujcem na-
mreč še zdaleč ni treba hoditi prav v naša zdravilišča. Ponekod v drugih državah so teh naših kriz še kako veseli, saj se tok turistov in »bolnikov« preusmerja k njim. Za nas pa lahko to pomeni pravo katastrofo. Pa ne le zaradi že zgrajenih zmogljivosti, tudi zaradi novih načrtov. Poročali smo že, da v Rogaški Slatini načrtujejo nov sodoben zdraviliški kompleks, ki je v največji meri namenjen prav tujcem. V Atomskih Toplicah so zgradili nov bazenski kompleks ter s tako obogateno ponudbo tudi pričakujejo več obiskovalcev iz drugih držav. Seveda so podobnega mnenja v Zrečah, pa na Dobrni in končno tudi v Topol-šici in Laškem.
Prav v Laškem so naredili ponoven korak h gradnji novega zdraviliškega centra. Že
dolgo let načrtujejo preselitev zdravilišča na levi breg Savinje. Ureditveni načrt novega centra zdravja so že obravnavali na izvršnem svetu in kmalu bo prišel pred občinske poslance. Kmalu naj bi začeli tudi graditi nov most prek Savinje, saj bo šele s tem možna širitev na drugi breg. Nova vrtanja so tudi potrdila predvidevanja o zadostni količini termalne vode. In če (ko) bodo začeli graditi bodo seveda tudi računali na obisk tujcev.
Bodočnost naših naravnih zdravilišč je torej v veliki meri odvisna od obiska iz Evrope in drugih dežel sveta. Toda vsi načrti bodo uresničljivi le, če bo Slovenija stabilna in varna država. Tujci ljubijo le take dežele. Mi tudi!
(k)
-Savinjsko-šaleška naveza—
Naša prehodna obdobja
Prižgeš radio ali televizijo, odpreš časnik ali revijo in kaj te pozdravi?! Pozdravijo te članki in poročila o tem, da se moramo pripraviti na življenje v prehodnem obdobju. Tisti v zveznem merilu mislijo na prehodno obdobje, dokler ne bomo zaživeli po novem, tako kot se bomo (bojda) dogovorili, drugi v republiškem merilu pa mislijo na prehodno obdobje od naše popolne (končno in dokončno) osamosvojitve do tedaj, da bomo lahko samostojni res tudi dokončno zaživeli. Mislijo na čas, ko ne bomo, kot bi rekli naši dedje, ne tič ne miš.
Prehodna obdobja si seveda različni ljudje razlagajo še na mnogo drugačnih načinov in na mnogo drugačnih ravneh. Tale naša
ljuba celjska regija je za nekatere dejansko že nekaj časa mrtva, čeprav uradno še obstaja; za druge je tudi to regijsko grupiranje v nekem prehodnem obdobju. Staro naj bi bilo v mnogih primerih preživelo jn treba je ta regionalizem postaviti na nove temelje. Kljub določilom o nedotakljivosti meja je treba meje spremeniti in združiti občine, ki menda bolj sodijo skupaj, kot je marsikje priča sedaj.
Ampak ni problem le v regijah, ampak tudi v občinah. Tudi tu smo v prehodnem obdobju, saj naj bi od sedanjih nekaj nad 60 občin dobili pravo gomilo novih in prenekatera sedanja krajevna skupnost se bo spet ponašala z občinskim nazivom. In če se bo Šoštanj končno spet enkrat
osamosvojil, kdo pa pravi, da bo res želel biti v velenjski regiji — vam dam za primer. Ampak čisto kot navaden primer, ne da bi nasedel natolcevanjem o načrtovanem maščevanju za vsa leta zapostavljenja bivšega širšega središča tega območja.
Kakorkoli nekateri s strahom pričakujejo to naše prehodno obdobje, imamo tudi srečo, da smo raznih prehodnih obdobij pri nas že navajeni. Saj je vsa naša dosedanja zgodovina eno samo prehodno obdobje. Imeli smo prvo povojno prehodno obdobje, pa smo govorili o prehodnem obdobju v socializem oziroma komunizem. Pa o prehodnem obdobju tega in onega. Zaradi raznih prehodnih obdobij smo imeli tudi sko-
rajda nekatere neprehodne težave, ki pa smo jih — to smo vedno poudarjali — zmožni premagati. Ni je bilo težave, ki se nam bi postavila na pot, da ji s strnjenimi silami ne bi bili kos.
Aha, zdaj bi lahko bil le problem v tem, ali znamo dovolj strniti sile. Enih že vemo, da ne smemo strniti, ker se proti njim ravno borimo — strnili pa naj bi druge, naše. Le da je tudi pri tem težava, saj nekateri pravijo, da tedaj, kadar kdo poziva na strnitev vseh sil, nekaj ni v redu, oziroma da se tedaj lahko naredi tudi sila nad čem drugim.
Ampak tudi jaz sem prepričan, da bomo zmogli to naše prehodno obdobje; da bomo le do njega prišli!
(frk)
Osnovna šola Gustava Šiliha Velenje	Mozirje
OBVESTILO
Sekretariat za družbene dejavnosti občine Velenje vabi vse zainteresirane občane na javno predstavitev rezultatov raziskovalne naloge »Ocena vpliva fizikalnih in kemičnih dejavnikov komunalnega okolja na zdravstveno stanje prebivalcev občine Velenje«, ki bo v obliki okrogle mize potekala v
PETEK, DNE 19. APRILA 1991 OB 16. URI
v sejni sobi Zdravstvenega centra Velenje (II. nadstropje), Vodnikova 1.
Na okrogli mizi bodo sodelovali: prim. dr. Anton FAZARINC, dr. Jože REBERNIK in Mira SAJKO, dipl. geograf kot predstavniki izvajalcev naloge, dr. Tihomil BERITIČ in dr. Blanka DRUŠKOVIČ kot recezenta naloge, dr. Primož GS PAN, zunanji sodelavec Zavoda Republike Slovenije za varstvo pri delu, mag. Bojan PENSEK, predsednik Odbora za razvojno raziskovalno dejavnost pri IS Občine Velenje, mag. Slavko HOZ-JAN, sekretar Sekretariata za družbene dejavnosti ter Emil ŠTBENK, dipl. geograf, član IS Občine Velenje, zadolžen za področje varstva okolja in urejanje prostora.
VABLJENI!
Osnova postaja,
trga, avtobusna Golte
V ponedeljek popoldne je bila v Mozirju okrogla miza, ki so jo sklicatelji namenili nekaj zelo pomembnim zadevam. Gostitelji in strokovnjaki so zelo podrobno spregovorili o idejnem predlogu ureditvenega načrta starega mestnega jedra Mozirja (revitalizacija).
Podoben dokument je bil izdelan že leta 1974, vendar se je izgubil, novi pa je bil vseeno potreben, saj zdaj poleg ožjega jedra zajema še področje do nove obvoznice in objekte ob njej. Razprava je bila dovolj podrobno razčlenjena, delno so načrt dopolnili in spremenili ter ga bodo sedaj ponudili krajanom v javno razpravo. Upajo, da se bodo Mozirjani odzvali v večjem številu kot lani, saj so razpravo prav zaradi tega morali ponoviti. Vsi razpravljalci so bili enotni, da obnovo trga v veliki meri zavirajo (in jo bodo še) nepopustljiva in včasih že kar nerazumljiva stališča zavoda za spomeniško varstvo. Dodati moramo še, da bo mozirski trg zaprt za tranzitni promet, popolna zapora namreč ni umestna.
V nadaljevanju so obravnavali predvideno lokacijo za novo av-
tobusno postajo v Mozirju. Stala bo ob križišču obvoznice in ceste proti Savinjskemu gaju, od dveh idejnih projektov pa so se odločili za najbolj primernega. Vroče je bilo tudi v zvezi z zazidalnim načrtom na RTC Golte. Prav vsi po vrsti so poudarili, daje center
nedograjen, da takšen kot je, ne more preživeti, za • predvidene novogradnje (čeprav omejene do najvišje možne mere in pogojene z najstrožjimi merili naravovar-stvenikov in drugih) pa vseeno ni pretiranega navdušenja, razen pri delavcih centra seveda. Veliko je pripomb na umetni sneg, na akumulacijo v zvezi s tem, na prizidek k hotelu in podobno. Gordijski vozel torej, za katerega se ne ve kdo in kako ga bo presekal. Razprava o plinifikaciji v spodnjem delu občine so zaradi pomanjkanja časa prestavili na kasnejši datum, (jp)
Demos je s predsednikom zadovoljen
(mkp) Predstavniki štirih strank povezanih v Demos Velenja — iz koalicije so pred časom izstopili Zeleni Velenja — so zadnjič, ko so na sestanku predsedstva Demosa govorili o aktualnih zadevah, na željo predsednika Demosa dr. Boruta Koruna govorili tudi o vodenju Demosa.
Pri tem so bili enotni, da je bilo to doslej uspešno, in da ni nobenega razloga, da dr. Borut Korun, ki je na čelu Demosa že od vsega začetka, te naloge ne bi opravljal tudi v naprej.
V srcu, če je ta pravo, je zmeraj prostora za mnogo lepih stvari
Jubilej in nekaj izvirnih idej pa je praznik tu. In takšnega so si privoščili učenci osnovne šole Gustava Šiliha v Velenju prejšnji petek.
Praznik se je imenoval kultur-no-naravoslovni dan, bil pa to ni praznik zaradi tega, ker ni bilo pouka, ampak zaradi vsebine dneva samega.
Resnično na svojstven in nadvse zanimiv način so tokrat proslavili učenci omenjene šole 30-letnico bralne značke. Idejni vodja drugačnega podeljevanja bralnih značk Marija Glinšek takole »opravičuje« vso zadevo: »Za jubilej smo si izposodili verz našega gosta in tudi sicer našega pesnika Toneta Pavčka : v srcu, če je ta pravo, je zmeraj prostora za mnogo lepih stvari. V srcih naših učencev je skrito toliko lepega, toliko idej, toliko ustvarjalne moči. Vse te skrite talente smo hoteli priklicati na plan.«
Ker organizacijsko vsega tistega, kar otroci nosijo v svojih srcih, ni moč zaobjeti v celoti, so skrite talente razdelili v štiri tematska področja: na višji stopnji so iskali cvetje, zvezde nekoliko drugače, zvezde v mitu in legendi, glasbene ter pesniške delavnice. Temo »cvetje« so razdelili še na vrsto podskupinic: od oblikovanja ikeban, cvetje in poezija, Japonska in Nizozemska kot deželi cvetja, simbolika slednjega, tudi brez likovnih interpretacij Pavčkovih pesmi ni šlo. Učenci od 1. do 4. razreda pa so predvsem s plesom, glasbo, risanjem in literarnim ustvarjanjem poskušali Pavčkove stvaritve oblikovati na njim znan in priljubljen način.
O doživetjih na takšnem kul-turno-naravosloivnem dnevu najbrž ni treba izgubljati besed. Veliko in mnogio lepih jih je bilo za odličnjake iin tudi za tiste
SESTAVLJENO PODJETJE
MIERX
Turistično gostinsko podjetje, p.o.
KOŠIENJAK
DRAVOGRAD
Vabimo vas, da nas obiščete v naših poslovalnicah in lokalih, kjer vam nudimo
znane koroške specialitete in dobrote v
—	hotelu Košenjak, Dravograd
—	restavraciji na Klancu, Dravograd
—	restavraciji Vič, na mejnem prehodu Vič
ugodna priložnost nakupa v
—	prostocarinski prodajalni na MMP Vič, Dravograd
—	prostocarinski prodajalni na MMP Libeliče pri Dravogradu
izjemno pestra ponudba za vaše dobro počutje v
—	salonu galanterije za intimno nego (sex shop) v hotelu Košenjak
—	nudimo vam: intimno perilo, kozmetiko, različne sex pripomočke in spodbujevalce, revije in kasete, zanimive spominke in še marsikaj
—	odpiralni čas vsak dan (razen nedelje) od 14.30—21.30
Pričakujemo ras!
Turistično gostinsko podjetje Merx Košenjak Dravograd
Tekstilna Industrija Otiški vrh p.o. Otiški vrh 53, 62373 Šentjanž
tel.: (0602) 85-234, 85-226 fax:(0602) 85-279
• Ženske hlačne nogavice, ki po kvaliteti, barvah in izgledu sodijo v vrh evropske mode.
0 Izdelki iz frotirja: kopalni plašči, brisače, igračke, izdelano iz najkvalitetnejših uvoženih materialov.
0 Video kasete super high grade kvalitete — osnovni material svetovno znane firme BASF.
0 Elektro izolacijske (bougier) silikonske cevi dimenzije 0 0,5—10 mm.
Vse izdelke TIO in še marsikaj vam nudimo po ugodnih cenah v naši trgovini TARA v Dravogradu.
tel.:(0602) 83 069 |
L———————————I
učence, ki jih ne prištevajo med prve, kadar govorijo o uspehih. Tudi ti so namreč lahko dokazali, da je nekaj v njih, kaj znajo, in da so sposobni to svoje znanje pokazati komu drugemu. Radost in veselje, ki sta sijala z njunih lic, je takole komentirala ena od učenk: »Resnično smo lahko sprostili svoje ideje, ustvarjalnost, ker nismo bili prisiljeni delati nekaj, kar nam ni všeč, kar nas odbija. Takšnih dni in predvsem šolskih ur si močno želimo.« Zakaj? Odgovor: ker takšna ustvarjalnost ob spoznanju, da nekdo ceni tvoje delo, krepi
samozavest, če že nič drugega ne.
Pusta, mračna šola Gustava Šiliha v Velenju seje prejšnji petek spremenila v cvet pri cvetu, v sonce pri soncu kot jo je označil njen gost Tone Pavček. In vsaj ta dan so bili učenci šole srečni otroci. Resničnost, fantazija in ustvarjalnost so se prepletali med sabo, koliko pa je to vredno smo si lahko ogledali kasneje na razstavi. Skupaj z njimi bi lahko rekli: bo treba na takšen praznik, na kakšno šolsko uro čakati spet do drugega jubileja?
-tap-
62370 Dravograd Mariborska c. 66
»ESO« ima nove programe
Priznanje na celjskem sejmu Ideja '91
ESO v zadnjem letu preživlja dosti burno obdobje sprememb na tržišču, na katerem je bil »doma«. Ob pomanjkanju naročil rudarske opreme (vemo kako in kaj je s premogovništvom) in zastoju investicijske izgradnje v Sloveniji (o Srbiji in Bosni, ki so tudi predstavljale velik del njihovega trga, ne kaže izgubljati besed) je ESO pospešeno vlagal razvojne napore v že prej začete programe.
Vendar projekti čistilnih naprav za vodo, projekt odž-vepljevanja dimnih plinov (do prve faze že uspešno izveden v TE Šoštanj) in program predelave industrijskih odpadkov, niso dovolj za uspešno poslovanje podjetja, saj so prav tako vezani na
Občina Mozirje
V dobrih »starih« sedemdesetih letih so bili pogoji za razvoj kmetijstva dokaj ugodni in v tiste čase sega tudi ustanovitev kmetijske pospeševalne službe. V kmetijskih zadrugah, območnih kmetijskih zavodih in republiškem centru je služba skrbela za pospeševanje kmetijstva na vseh področjih. To velja za uvajanje tehnoloških novosti, za nove sorte poljščin, intenzivno rabo travnatega sveta, za nove pasme, kmetijsko mehanizacijo, nove gospodarske objekte in podobno. Osemdeseta leta
družbeno investiranje oziroma na ekološko osveščeno zakonodajo, ki so jo obetajoče družbene spremembe nakazovale, ne pa tudi uresničile.
Pod novim vodstvom in v novi organiziranosti je ESO ubral nova pota. V tem gospodarskem položaju je bila prva nujna poteza navezovanje sodelovanja s tujimi firmami (o uspešnosti sodelovanja s firmami Hartl, Remco in Adelmann kdaj drugič kaj več) hkrati pa so se zavedali nujnosti vztrajanja na lastnem razvoju.
Na razstavi IDEJA 91 v Celju, ki se je ponašala tudi z borzo inovacij (s poudarkom na ekoloških programih) se je ESO predstavil časom pri-
merno — torej skromno. Vendar je primerno poudarjeno predstavil program industrijske gradnje večnamenskih hal Remco (kjer vidijo področje uporabe za proizvodnjo, trgovino, šport in kmetijstvo) ki so zelo konkurenčne doslej uveljavljeni gradnji zaradi svoje prilagodljivosti, vrhunske tehnologije, kvalitete in seveda cene. Dodatni adut te gradnje pa je izredna natančnost projekta in izredna, časovno optimizirana gradnja, kar z nizko ceno napravi gradnjo primerno tudi privatnemu sektorju.
Drugi projekt, ki je na razstavi bil močno opažen (malo razstavljalcev se je ponašalo z lastnim patentom) pa je bil projekt zaprtega transportnega traku, ki zmore krivine v
vseh smereh, pri tem pa sipki ali razsuti tovor lepo zapre, da se ne praši ali kako drugače neugodno vpliva na okolje (smrad, plini in pare). Če ob tem omenimo še to, da je poraba energije za pogon tega traku veliko manjša od klasičnih, ne bomo presenečeni, da je ZAPRTI TRAK ESO (avtor ing. Šentjurc) prejel priznanje Gospodarske zbornice Slovenije za Ekološko prijazno Inovacijo. To je v Zapadni Evropi in v svetu pomembno priznanje.
Očitno je, da ESO ne spi, marveč si z vsemi močmi prizadeva razrešiti neugodno situacijo (tudi slovenskega gospodarstva) in da mu pri tem ne manjka poguma in sposobnosti — in aktualnih proizvodnih programov.
so prinesla gospodarsko krizo in zastoj v kmetijstvu. Močno in že kar nerazumljivo posredovanje države je seveda teklo preko kmetijskih zadrug in s tem preko pospeševalne službe, zato je njen že utrjen ugled močno padel.
Družbene spremembe v zadnjem času so zajele seveda tudi področje kmetijstva. Tako so pospeševalci v osnovni pospeševalni mreži pri Zgornjesavinjski kmetijski zadrugi Mozirje zasedli delovna mesta kmetijskih sveto-
valcev na oddelku pospeševanja pri območnem kmetijskem zavodu Celje. Po republiškem ključu so za občino Mozirje predvideni štirje kmetijski svetovalci in kmetijska gospodinjska svetovalka. Svetovalci delajo z vsemi kmeti, ki se za to zanimajo, ne glede na proizvodno sodelovanje kmeta z zadrugo. Tudi poslej bo težišče svetovanja na iskanju najugodnejših gospodarskih rešitev, učinkovitem usmerjanju različnih spodbud za povečanje obsega pridelave in prireje na
novem
kmetijah in s tem za izboljšanje kakovosti življenja kmečke družine. Služba bo poslej izdelovala usmeritvene programe za kmetije in izvajala izobraževalne programe za kmete in člane njihovih družin. Morda je zanimivo dejstvo, da vseh pet mest zasedajo svetovalke, na eno pa v občini pride 3200 hektarov kmetijskih zemljišč, ali 2000 hektarov obdelovalne zemlje, ali 350 kmetij z več kot pol hektara kmetijske zemlje.
(jp)
j Odlok o komunalni dejavnosti ponuja zdaj več možnosti
i Bodo ustanovitelji Toplovoda tudi ustanovitelji javnega podjetja?
Odlok o določitvi komunalnih dejavnosti posebnega družbenega pomena ter pogojih za opravljanje teh dejavnosti na območju občine Velenje je po dolgotrajnih razpravah sprejet. Bistvena novost je ta, da posebni amandma omogoča ustanovitev enega ali več javnih podjetij, in da so lahko ustanovitelji oziroma soustanovitelji takšnega javnega odje-tja domače in tuje fizične in pravne osebe in ne zgolj skupščina občine.
Iz starih dokumentov je
razvidno, da so sklep o ustanovitvi komunalne delovne organizacije Toplovod Velenje v letu 1972 ustanovili Skupščina občine Velenje, Rudnik lignita Velenje, TGO Gorenje in Elektrarne Šoštanj.
Sredstva, potrebna za ustanovitev in začetek dela so zagotovili soustanovitelji, s posebno pogodbo pa opredelili tudi združevanje sredstev za skupno poslovanje in urejali medsebojne pravice in obveznosti. Ustanovitelji so bili udeleženi
pri dobičku in izgubi in to v razmerju 25. odstotkov, razen občine Velenje, ki pri dobičku ni bila udeležena.
V Vekosovem tozdu Toplotna oskrba se zato zdaj, skladno z že sprejetimi in zgoraj omenjenimi dokumenti iz leta 1972 in 1973 ter na osnovi sprejetega odloka o določitvi komunalnih dejavnosti posebnega družbenega pomena ter o pogojih za opravljanje teh dejavnosti na območju občine Velenje pozvali bivše ustanovitelje Toplovo-
I i I I
da tudi k soustanovitvi jav- I nega podjetja Komunalna I energetika — Toplovod Ve- ! lenje. Kako se bodo odzva- | li, pa bomo videli.
K sodelovanju so povabi- J li: skupščino občine Vele- | nje, Rudnik lignita Velenje, | Gorenje in Termoelektrar- ' ne Šoštanj in jim predlaga- | li, da imenujejo svojega i predstavnika in namestnika ' v petčlanski poslovni od- • bor. Prvo sejo tega odbora | bo pripravila, temeljna or- . ganizacija Toplotna oskrba ! po uradni objavi odloka o j določitvi komunalnih de- j javnosti ter pogojih za opravljanje teh dejavnosti. I (mkp)
Vrtec jeseni spet malo drugače
Jeseni bomo v naše vrtce vključili nekaj novih otrok. Zato je prav, da vas starše seznanimo z novostmi v našem delu. Ob upoštevanju dejstva, da imajo vaši otroci različne interese, skupine pa ostajajo precej številčne, smo v VVZ Velenje drugače pristopili k otrokom. Vzgojiteljica ni več tista, ki otrokom posreduje podatke, njena osrednja in najpomembnejša naloga je, da pripravi takšna sredstva, ki omogočajo otroku, da preko izkustvenega učenja, s preizkušanjem, ugotavljanjem, eksperimentiranjem, preko lastnih napak in zmot pride do rešitve problema. Otroci pa se uče tudi ob opazovanju vrstnikov.
Vsak otrok ima možnost, da na lasten način spoznava
vsebine in doseže največ, kar je sposoben.
V	šolskem letu 1990/91 smo se v naših vrtcih prvič srečali tudi z novimi alternativnimi oblikami dela, ki še bolj prispevajo k razvijanju otrokovih individualnih sposobnosti. Tako so imeli otroci v enoti Tinkara možnost izbire med učenjem angleškega jezika in glasbeno delavnico. Obe aktivnosti sta se izjemno pozitivno odražali na življenju in delu otrok skozi vse dopoldne.
V	nekaterih drugih enotah so se lahko otroci vključili v učenje nemškega jezika.
Prihodnje šolsko leto bomo tovrstne aktivnosti še razširili tako, da se bodo lahko otroci v vsaki enoti vključili
vsaj v eno izmed interesnih dejavnosti. Otrokom, ki ne potrebujejo varstva, bomo ponudili daljše in obširnejše oblike »cicibanovih uric«, kjer bodo lahko otroci spoznavali osnove življenja in dela v skupini. S tem bomo prispevali k njihovi uspešnejši socializaciji.
Dejstvo, da se velik del intelektualnih sposobnosti razvije v predšolskem obdobju in da otroci brez vzpodbud dosežejo manj, kot zmorejo, nas obvezuje, da se pri vzgoji in varstvu naših varovancev kar najbolj potrudimo. Od njihove uspešnosti je odvisna naša prihodnost.
Ravnateljica VVZ Velenje: Metka ČAS
Uspesni na tujem
Delavci velenjskega Ve-grada, podobno kot lani, tudi letos uspešno gradijo na tujih tržiščih, kjer imajo trenutno zapolnjenih četrtino svojih zmogljivosti. Še posebej veliko gradijo v Nemčiji, Avstriji, vse bolj zanimivo pa jim postaja tudi tržišče Sovjetske zveze. Z gradbinci te države se pogovarjajo o ustanovitvi skupne firme ter za prenos tehnologije (Vemont, Velak, Dom 101).
TIP — telefon, informacije, pomoč 853-369
vsako sredo med 18. in 20. uro
Igra je bdj zdrava od mleka igra je bolj sveža od vode. igra te za človeka najlepši dar svobode
SKOZI TEDEN • SKOZI TEDEN
Rudarji gradili udarniško
Ja, udarniške akcije rudarjev ob Paki ni bilo, bila pa je na Ljubnem, kjer RLV skupaj s 25. delovnimi organizacijami in petimi zasebniki gradi stanovanjsko hišo mladi štiričlanski Rakunovi družini z Ljubnega.
Sobotne udarniške akcije so Se udeležili sindikalni aktivisti in poverjeniki z Rudnika lignita Velenje ter mizarji. Opravljali so zaključna dela ter urejali okolico. Hišo bodo Rakunovim izročili v soboto, 27. aprila. Upati je, da bo do takrat za hišo napisano tudi gradbeno dovoljene-	^
Velenjski knapi torej držijo besedo. Pomagajo kolikor morejo. Hišo pa pomagajo graditi še: Projektivni biro Velenje, Lesna Slovenj Gradec, Kograd Dravograd,
Gradnja Žalec, Termo Škofja Loka, Belinka Ljubljana, Lip Bled, Jub Dol, Izolirka Ljubljana, Keramik Volčja Draga, Livarna Maribor, Cinkarna Celje, Ljubečna Celje, Juteks Žalec, Toplovod Velenje, Era Velenje, Samo-borka Samobor, Cementarna Trbovlje, IGEM Zagorje, Smreka Gornji Grad, Vegrad, Metal Senovo, Železarna Ravne, Gozdno gospodarstvo Nazarje in zasebniki: Ivan iPeČnik Nazarje, Vojko Ribič Braslovče, Tone Javornik Velenje, Slavko Novak Velenje, Kleparstvo Štangler Velenje.
Pospešena ekološka sanacija TUŠ
Vodnogospodarska inšpekcija ter Sekretariat za varstvo okolja in urejanje prostora budno spremljata ekološko sanacijo v šoštanjski tovarni usnja. Kot vemo mora biti ta opravljena še v tem mesecu, saj bodo morali sicer po sklepu velenjske vlade omejiti proizvodnjo, s prvim junijem (v kolikor sanacija do takrat ne bi bila opravljena) pa bi jo morali celo prekiniti.
Največja napaka na čistilnih napravah so razpoke na bazenih, ki jih trenutno strokovnjaki Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij polnijo. Vse kaže, da bodo pomanjkljivosti odpravili v predvidenem roku.
Letovanje v sindikalnih prikolicah
(mkp) Območna organizacija ZSSS Velenje bo do 10. maja sprejemala prijave za letovanje v počitniških prikolicah območne organizacije. Te so v Lanterni pri Poreču in v Rabcu. Najem prikolice za 10 dni znaša 2500 dinarjev, plačilo pa je možno v dveh obrokih, prvi ob prijavi, drugi pa pred odhodom na letovanje. Proste zmogljivosti bodo ponudili Atrisu, borzi sindikalnega turizma.
Skupščina turistične zveze
Danes bo skupščina turistične zveze občine Velenje. Na njej bodo ocenili opravljeno delo, ki je že zlasti temeljilo na konceptu razvoja Športnega turizma in krepitvi turistične ponudbe občine Velenje. Potrdili bodo letošnji delovni program in program letošnjih turističnih prireditev, med katerimi velja še posebej omeniti že tradicionalne poletne prireditve.
VPIS OTROK ZA SOL L BO V VRTCU NAJD1HOJCA
-V DNEVNO VARSTVO DNE V PRIPRAVO OTROK NA SOLO DNE —llZ— VCICIBANOVE URICE DNE _ - ---------
Prijave dobite predhodno na upravi vrtca Velenje
UPRAVA
SPV Velenje
V ospredju skrb za mlade
Prejšnjo sredo je bila v prostorih osnovne šole Salek prva razširjena seja novoimenovanega Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu cbčine Velenje, ki so se je udeležili tudi predstavniki vseh avto-šol, nekaterih osnovnih in srednjih šol, postaje milice in drugi.
Občinsko itekmovanje mladih matematiikov, za »Vegovo srebrno priznaanje«, ki je potekalo prejšnjo soboto na Osnovni šoli Bratov Mravljakov v Velenju, je ponovno potrdilo tradicijo, da je izobraževanje na področju matematike na pravi poti. Kar 160 učencev šestih, sedmih in osmih razredov iz vseh OŠ VIZ Velenje, se je pomerilo v reševanju matematičnih nalog iz algebre in geometrije. Najuspešnejši, ki so dosegli zadostno število točk, bodo tekmovali še na republiškem srečanju matematikov v Ljubljani.
Ravnatelj šole organizatori-ce, Ivan Planine je ob zaključku prireditve povedal, daje potrebno za doseganje dobrih uspehov in rezultatov celoletno delo učiteljev mentorjev ter učencev, mnogo ur dodatnega pouka in seveda delo z nadarjenimi učenci. Med njimi je še več dobrih matematikov, na tekmovanja lahko pridejo le
Proti koncu zimskega obdobja se pogosto dogaja, da iz različnih vzrokov začne primanjkovati dobre krme. Rejci se temu prilagodijo tako, da živalim zmanjšajo obroke ali zmanjšajo delež tiste krme v obroku, ki je je najmanj. Pozna zimska prehrana krav je najslabša v vsem letu in sicer:
1.	zaradi pomanjkanja boljše krme
2.	pri daljšem skladiščenju hranilna vrednost krme upada (zelo se zmanjša vsebnost vitaminov)
3.	vse krave dobijo enak obrok. Pri tem so prizadete najboljše molznice, plodnost in zdravje krav
Opisane težave so zlasti
najboljši, saj je limit dva učenca na oddelek. Planine je menil, da je potrebno deliti pri-znanj'e za priprave in žrtvovan prosti čas tudi med učitelje matematike. O poteku tekmovanja so menili udeleženci naslednje:
Uroš MERC, 8. c OS Miha Pin-tar Toledo:
Z matematiko se ukvarjam že od 5. razreda naprej, bil sem že na vseh tekmovanjih in za današnji preizkus imam kar dober občutek. Več kot tekmovalni rezultat pa je vredno dejstvo, da ti matematika nudi izredne predstave in da je uporabna na različnih področjih življenja.
Andreja ZAPUŠEK, 7. c, OŠ Gustav Šilih:
Z matematiko sem že od male šole, zgled pa sem dobila najbrž doma, saj se z njo ukvarja tudi oče. Udeležim se vsakega šolskega tekmovanja v matematiki, za danes pa imam dober občutek. (Takrat še ni
pogoste na manjših kmetijah, ker jih najbolj prizadenejo slabe letine in dolge zime. Rešitev je v zadostni pridelavi ustrezne krme.
Uporabljamo jo glede na kakovost tako, da imamo za teleta in odlične krave najboljšo krmo tudi ob koncu zimske sezone. Priporočljivo je, da imamo v tem obdobju na voljo vsaj eno vrsto silaže, morda tudi oko-pavine. Ne smemo pozabiti na krmljenje mineralno vitaminskih mešanic v skladu s sestavo obrokov. Če nimamo dovolj voluminozne krme, moramo povečati količino močnih krmil v obrokih. Kjer krme spomladi ne primanjkuje, moramo biti previdni glede oskrbe z vi-
den napredek pri obnovi Starega Velenja, obenem pa je zaskrbljen ugotovil, da nočitve, zlasti v To-polšici, upadajo. Rekel je, da je gostinstvo v Velenju dokaj urejeno. »Seznanjen sem«, je dejal »z načrtovanimi prireditvami v letošnjem letu v Velenju in želim si le, da bi uspele tako kot lanske.« Pohvalil je tudi Naš čas, ki o delu TD podrobno obvešča bralce, obenem pa jih tudi osvešča. Med drugim je poudaril, da bo letos zagotovo več narejenega na področju slovenske turistične propagande in da lahko upravičeno pričakujemo preporod na tem občutljivem področju. Dragica Oderlap je v razpravi dejala, da bi v delovni program morali zapisati pravilen naziv in sicer »srečanje ansamblov domače narodne glasbe«, ki bo 17. avgusta na Graški gori.
vedela, da je v svoji kategoriji zmagala, op. avtorja). Naloge so bile težke, a sem jih razvozlala.
Tadej HORV AT, 7. e, OŠ Bratov Mravljakov:
Matematika je moj konjiček, saj združuje znanje z logiko in predstavami. Res pa je, da sem malo površen in da se mi tudi danes ne bo posrečil »veliki met«. Verjetno sem med našo ekipo najslabši, a kaj za to, bo že še drugače. Želim si še več takih tekmovanj, večkrat na leto, saj vaja dela mojstra.
Tadej si je delil s še šestimi matematiki »odlično« 42. mesto.
Emil PRAH, matematik — mentor OŠ Karel Destovnik Kajuh Šoštanj:
Matematična tekmovanja imajo veliko tradicijo, saj zagotavljajo kvaliteto učenja in utrjevanja. Koristijo tako učiteljem kot učencem. Namenjena so bolj nadarjenim, ki so povrh še prizadevni in natančni. Z
tamini (A, D, E, B-karoten) Mnogi rejci si oddahnejo, ko se pojavi zelena krma. Razočarani pa so glede maščobe v mleku. Vzrok je v prehitrem prehodu na drugo vrsto krme in v preveliki količini sveže mlade trave ter premajhni količini drugačne krme. V vampu goveda so bakterije, ki so specifične za vsako vrsto krme, ki jo žival zaužije. Zato moramo počasi prehajati z ene na drugo vrsto krme, da se v vampu lahko razmnožijo bakterije, ki so za razgradnjo sveže trave potrebne. Obroke moramo spreminjati postopoma v 10 do 14 dneh. Da se ravnotežje v vampu vzpostavi, pa traja kar 21 dni. Mlada tra-
Po bogati razpravi so člani TD Velenje opravili nadomestne volitve upravnega odbora društva, v nadaljevanju pa so obravnavali delovni in finančni načrt in ju po razpravi tudi sprejeli. Na kraju programske in volilne konference so podelili še pokale in priznanja za preteklo leto. Za lepo urejenost krajevne skupnosti sta pokal in priznanje prejeli krajevni skupnosti Center — levi breg in Škale; zlato vrtnico in priznanje sta dobila župnijski urad Velenje in Leopold Meh iz Pesja za urejenost okolja in nego cvetlic. Deset krajanov je prejelo srebrne vrtnice, 36 je bilo bronastih, 54 pa priznanj. Za odlično organizacijo in izvedbo letošnjega pustnega karnevala sta posebno priznanje prejela Miha Valenci in Franc Sever, za dolgoletno sodelovanje in strokovno pomoč pa so skupaj s čestitko za 70-letnico prof. Zoranu Vudlerju izročili spominsko darilo.
B. Mugerle
Razpravljala so podali veliko koristnih in spodbudnih predlogov
Uvodni, pozdravni govor je imel predsednik SPV Juli-jan Slemenšek, ki je med drugim dejal, da je sedanji Svet po številu večji, sestavljajo pa ga predstavniki različnih strok in člani z različnih področij.
SVP ima štiri komisije. Financiranje je letos prvič zagotovljeno z občinskim proračunom. SVP bo imel profesionalnega tajnika, delo bo opravljal Peter Kosi, ki je tudi zaslužen, da je SVP spet zaživel.
Že na tej seji pa so spregovorili tudi o občinskem tekmovanju >Kaj veš o prometu< in si razdelili naloge pri izvedbi tekmovanja.
Kako pa se bo SVP lotil dela v prihodnje.
»Delo se navadno ocenjuje po tem koliko akcij je bilo speljanih in pri čem vse so čla-
Draga Milena. Glede na to, da si se prijavila na srednjo ekonomsko šolo v Celju in da se želiš izobraziti za poklic ekonomskega tehnika, bom skušal najprej odgovoriti na tvoje zadnje vprašanje in ti nekoliko bolj opisal poklic ekonomsko komercialnega tehnika.
Ekonomsko komercialni tehniki se zaposlujejo v praktično vseh gospodarskih in negospodarskih dejavnostih,. Lahko se zaposlijo v računovodstvih (večinoma to zaposlitev ekonomsko komercialnih tehnikov najbolj poznamo), kjer vodijo finančno in materialno knjigovodstvo, knjigovodstvo OD in osnovnih sredstev.
V komerciali so nepogrešljivi pri nabavi in prodaji, kjer se ukvarjajo z raziskovanjem nabavnega in prodajnega trga ter planiranjem nabave in prodaje, pripravljanjem in sklepanjem kupoprodajnih po-
ni sveta sodelovali. Vendar to ni edino merilo dela. V načrtu imamo nekaj že ustaljenih preventivnih akcij kot so: preglede avtomobilov, svetlobnih
teles___Z Vegradom ali Av-
to-Celjem se bomo dogovorili za brezplačne tehnične preglede. Izvedli bomo kakšno kontrolo na cesti, ki bo samo opozarjanje voznikov. Več pozornosti pa bomo namenili mladini, kategoriji, ki je v prometu najmanj zaščitena. Aktivnosti v zvezi z mladimi bodo potekale vse leto. Na šolah bomo izvedli tudi kolesarske izpite, večji poudarek pa dali tudi učencem — prometnikom, ki so bili za svoje delo doslej premalo spodbujeni,« pravi Juli-jan Slemenšek, novi predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu.
B. Mugerle
imeti mora sposobnost koncentracije, ker najpogosteje dela tam, kjer so tudi drugi ljudje.
Pomembna sposobnost je številčno presojanje ter razumljiv govor pri delu s strankami, zato mora imeti tudi veliko smisla in veselja za stike z ljudmi.
Sprašuješ, kaj naj narediš, če sprejemnega izpita ne boš opravila. Priporočam ti, da že zdaj razmišljaš o rezervnem programu. Morda bo to podobni program na isti šoli, na primer administrativni tehnik, lahko pa je to enak program na kakšni drugi šoli. Za ekonomsko komercialnega tehnika izobražujeta še Srednja šola za trgovinsko dejavnost v Celju in Srednja šola Edvarda Kardelja v Slovenj Gradcu (ti dve šoli sta najbližji).
Naj te še opozorim na novost, ki jo uvaja Srednja ekonomska šola v Celju, ki
Nasveti za kmetovalce
Prehrana molznic ob koncu zimske sezone in ob prehodu z zimskega obroka na poletni
Cepljenje kuncev
V zadnjem času je tudi na našem območju poginilo veliko kuncev. Društvo gojiteljev malih živali Velenje bo zato organiziralo cepljenje kuncev 25. aprila, od 15. ure dalje v njihovem društvenem domu na De-berci. Vabilo na cepljenje velja za vse gojitelje kuncev in ne le za člane društva.
Kotiček poklicne orientacije
Prijavila sem se na Srednjo ekonomsko šolo v Celju. Bojim pa se, da bo prijav veliko, morda celo preveč in da bodo sprejemni izpiti. Na informativnem dnevu nas je bilo v šoli ogromno.
Kaj naj naredim, če sprejemnega izpita ne bom naredila. Ali je v bližini še kakšna podobna šola? Pa še to, kje se lahko ekonomski tehnik zaposli.
Milena
godb, sestavljanjem kalkulacij, evidenco nabave in prodaje.
V finančnih službah delajo v plačilnem prometu, pri hranilnih vlogah, žiro računih, posojilih, davkih in proračunih. Druga področja:, kjer lahko dela ekonomsko komercialni tehnik so še: Transport, skladišča, carina, zavarovanje, korespodenca, statistika.
Na teh področjih delajo ekonomsko komercialni tehniki z različnimi nazivi: Knjigovodje, blagajniki, analitiki, korespondenti, referenti nabave in prodaje, vodje skladišč, carinski referenti in podobno.
Ekonomsko komercialni tehnik dela v ugodnih delovnih pogojih, običajno sede. Za uspešno delo mora biti predvsem natančen,
se ti bo morda zdela zanimiva. To je program Trgovske akademije. Ta program traja pet let in izobražuje za delo na več področjih: v računovodstvu, bančništvu, zavarovalništvu, trgovini, carini, drobnem gospodarstvu.
Zanimanje za poklic ekonomsko komercialnega tehnika je tudi letos zelo veliko, zato morate vsi, ki ste se v ta program prijavili računati na morebitne sprejemne izpite. Res pa je, da je nujno treba počakati do 10. maja, šele takrat bo znano dokončno število prijav v program. Do takrat pa »brez panike« kot bi dejal dobri vojak Švejk. Lep pozdrav
Srdan Arzenšek, dipl. psih.
Republiški zavod za
zaposlovanje enota Velenje
Turistično društvo Velenje
Pobude in predlogi za še boljše delo
Člani turističnega društva Velenje so imeli v začetku aprila programsko in volilno konferenco, na katero so povabili tudi prejemnike turističnih priznanj, tajnika celjske turistične zveze profesorja Zorana Vudlerja in druge goste. Udeležba je bila nepričakovano velika, saj je bil prostor zaseden do zadnjega kotička.
Prisotni so najprej poslušali obširno poročilo o delu in drugih aktivnostih. Med drugim je predsednik društva Jože Zakošek povedal, da je Velenje na republiškem tekmovanju v skupini krajev, v katerih se turisti ustavljajo za dalj časa, zasedlo 9. mesto; leta 1989 je bilo na dvanajstem. V tekmovanju za najlepše urejen turistični kraj je Velenje v celjski regiji osvojilo drugo mesto. V nadaljevanju je predsednik spregovoril o lanskih prireditvah, ki so bile po njegovih besedah v glavnem uspešne. Na kraju svojega poročila se je Jože Zakošek vsem, ki so kakorkoli pomagali pri delu turističnega društva ali pa samostojno pripravili kakršnokoli prireditev, iskreno zahvalil. Prav tako se je zahvalil članom upravnega in nadzornega odbora ter članom odbora za varstvo okolja. Sledila so še poročila drugih organov konference.
V razpravi je bilo veliko predlogov in pobud za še boljše delo TD. Nekaj misli: Rudi Delopst je dejal, daje bilo veliko odrekanja in veliko izkoriščenega prostega časa pri organizaciji prireditev, uspeh pa tudi ni izostal; v prihodnje je treba preprečiti monopolizem gostinskih uslug ob večjih prireditvah, priporočil pa je tudi, da se ustreznim pošlje protestno sporočilo glede namerava-
ne ukinitve bolnišnice Topolšica. Aco Košak je spregovoril o širitvi in obnovi hotela Paka, ki naj bi pridobil tudi višjo kategorijo, kar v Velenju že dolga leta pogrešamo. Z dograditvijo bi imel hotel okrog 80 ležišč, okoli dvajset malih trgovin in prodajaln, gostinski lokal, dve večji funkcionalni dvorani in še kaj. Avgust Tajnšek je v svoji razpravi priporočil, da bi Hudo luknjo uredili in jo omogočili za ogled. Nadalje je menil, da se naknadno v delovni program TD za leto 1991 in v finančni načrt vnese dejavnost turističnega podmladka. Vlado Ga-vrilovski je opozoril na vandali-zem v našem mestu, puljenje cvetlic, teptanje okrasnih vrtov, razbijanje svetilk, razbijanje klopi in podobno. Menil je, da bi bilo potrebno prevzgojiti ljudi, za lepše okolje pa bi morale več storiti nekatere službe. Teodor Gorogranc je pohvalil dobro sodelovanje med TD Šoštanj in Velenje in dodal, da jih letos čaka veliko dela, saj bodo tekle priprave na 90-letnico TD Šoštanj. Irena Berložnik je opozorila na pomembnost dobrega sodelovanja med TD in planinskim društvom, kajti časi so takšni, da so uspehi možni le v slogi in s skupnimi prizadevanji. Prof. Zoran Vudler je društvu najprej čestital za uspešno delo v preteklem letu. V nadal jevanju je opozoril na vi-
Srebrni matematiki
njimi se dosega nekakšna nadgradnja in iz vrst takšnih »kadrov« izhajajo tudi sposobni strokovnjaki za naravoslovje. Tekmovanja so podlaga napredku.
Da je tekmovanje potekalo še boljše, da so najboljši prejeli nagrade, so priskočili sponzorji. Tokrat Gorenje GA, Gorenje Servis in Kmetijski Kombinat Ptuj »Tržnica« Velenje, svoje pa so seveda zagotovili tudi na šoli Bratov Mravljakov.
In še nekaj najuglednejših uvrstitev.
Med šestošolci so bili najuspešnejši Rok Maček, Peter Bračič ter Matija Žerdin, med sedmošolci Andreja Zapušek, Urška Praunseis in Matej Korošec ter Katja Grubelnik, med učenci osmih razredov pa je bila »gneča« na vrhu zares huda. Na prvo mesto so se uvrstili kar trije, Barbara Sevšek, Nataša Hočevar in Marko Poličnik, drugi in tretja pa sta bila Matej Meža ter Barbara Šoba. Tem in ostalim udeležencem republiškega tekmovanja želimo še naprej odličnih uvrstitev.
Jože Miklavc
sezone na poletni
va vsebuje malo sušine (12—16%) in surove vlaknine, zato se maščoba v mleku zniža. Poveča se preskrba z beljakovinami in prebavljivost obroka:
Da bi prehod na svežo krmo potekal brez težav, v obroke vključujemo taka krmila, ki dobro dopolnjujejo svežo krmo t.j. dobra koruzna silaža, slama, mrva slabše kvalitete, a ne pokvarjena, pesni rezanci, okopavinne in druga energijsko bogata krma ter mineralni dodatki.
ZŽV Celje Enota za kmetijsko svetovanje Velenje Lidija Diklič, inž. agr.
POTREBE PO GARAŽAH
Krajevna skupnost Šoštanj
zbira interesente za potrebe po garažah na lokaciji Primorska 1 v Šoštanju
Prijave zbirajo na sedežu krajevne skupnosti od 26. aprila letos. Informacije na telefon 881-120
VZGOJ NO-1ZOBRAŽEVALNI ZAVOD VELENJE
OSNOVNA ŠOLA ANTON AŠKERC
Svet šole Osnovne šole Anton Aškerc objavlja LICITACIJO
za prodajo počitniške prikolice IMV Adria 400 B2 (izvozni model), izdelane 1989 in ustreznega šotora Indupla-ti, izdelanega 1989.'Izklicna cena za prikolico je 70.000,00 din, za šotor pa 6.000,00 din.
Licitacija bo 24. 04. 1991 ob 13. uri v prostorih šole.
Ogled je možen po predhodnem dogovoru po telefonu 855-971.
Plačilo varščine v višini 5 % izklicne cene bo na dan licitacije od 12. do 13. ure v tajništvu šole.
Kupec mora kupnino plačati v osmih dneh po sklenitvi pogodbe, sicer mu varščina propade. Ponudnikom, ki ne bodo uspeli bomo varščino vrnili takoj.
Licitacija bo po sistemu »videno-kupljeno«.
Davščine in ostale stroške plača kupec.
r
^jT0 v&Mk p|> inìemung mtmtt [j^ veunje
K SODELOVANJU V NAŠEM PODJETJU VABIMO SPOSOBNE KADRE IZ PODROČIJ :
1.	PRODAJA, organiziranje in vzdrievabje prodajne mreže in izvajanje vseh prodajnih in marketinških funkcij. Občasno terensko delo.
Pogoji: viija ali visoka izobrazba, znanje srbohrvaškega in nemškega ali angleškega jezika, praksa na podobnem delu zaieljeno, vozniški izpit B kategorije.
2.TEHNIČNA	PODPORA, sestavljanje, testiranje, servisiranje, ter prevzem in izdaja ofunalniške opreme. Občasno trerensko delo.
Pogoji: srednja izobrazba računalniške ali elektro smeri, vozniški izpit B kategorije, lahko pripravnik.
PONUDBE POŠLJITE DO 25.4.1991 NA NASLOV : TREND Računalniški inženiring d.o.o.
Efenkova 61, p.p. 122, 63320 Velenje Kandidati bodo o izboru obveščeni v 10. dneh po poteku roka za prijavo.
r f) "
L j <
DEVIZNI VARČEVALCI LB TEMELJNE BANKE VELENJE OD 25. MARCA 1991 NAPREJ
V	PRODAJNIH CENTRIH GORENJA
V	VELENJU PRODAJAMO:
0 GOTOVE IZDELKE 0 REZERVNE DELE 0 IN DRUGE MATERIALE
ZA DINARJE DEVIZNEGA POREKLA
20 % CENEJE
NATANČNEJŠA NAVODILA PRI PRODAJALCIH PC GORENJA.
AKCIJSKA PRODAJA !
Nudimo vam barvne televizorje SAMSUNG — 51 cm
z daljinskim upravljanjem po grosistični ceni 8.490,00 din.
Prepričajte se, če smo resnično najcenejši
Informacije in prodaja:
Podjetje FI M EX d.o.o.
Trg mladosti 6 (poslopje Farmin)
Velenje
Delovni čas: od 8. do 15. ure. Telefon, fax: 063/852-465.
o
SERVIS RENAULT Will
IN SERVIS ZA Z A V O n E - obnovi in niMKva motnih oblog in sklopk ^
PRODAJA NOVtH IN OBNOVLJENIH REZERVNIH AVTOMOBII.SKIH DELOV
□ DAIHATSU
POOBLAŠČEN ZASTOPNIK ZA PROOAJO IN SERVIS
JOŽE JAKOPEC
VELENJE Kosovelova 16 tel.(063)855-975
Gisiro £
INDUSTRIJA USNJA VRHNIKA
INDUSTRIJA USNJA VRHNIKA p.o.
Tržaška c. 31, Vrhnika
Proizvodna enota Šoštanj
Trg bratov Mravljakov 2, Šoštanj
OBJAVA
NATEČAJ ZA ODDAJO V NAJEM
— Andrejev dom na Slemenu, najboljšemu ponudniku
Pismene ponudbe s predstavitvijo in programom razvoja mora kandidat poslati v roku 8 dni od objave na naslov: Proizvodna enota Šoštanj, Trg bratov Mravljakov 2, Šoštanj
SANACIJE ADAPTACIJE NOVOGRADNJE
SKORNŠEK BORUT
aškerčeva 20, 63325 šoštanj, tel.063.881.023, fax 063.881.023
Ponujamo vam izdelavo strojnih ometov z materialom avstrijskega proizvajalca "BAUMIT"
po zelo ugodnih cenah!
•m2 notranjega ometa debeline 2cm samo 130 din • m2 fasadnega izolacijskega ometa debeline 4cm samo 260 din
izdelujemo tudi cementne estrjhe
različnih debelin
• m1 debeline 5cm z materialom samo 98 din!
podrobne informacije na telefonu 063/s81 023
Republiški zavod za zaposlovanje — območna enota Velenje
OBJAVE POTREB PO DELAVCIH
DELOVNA ORGANIZACIJA
POKLIC IZ ŠIFRANTA
PROSTA DELA IN NALOGE
DEL. IZK.
NČ DČ
ROK P. OD
ŠT. DEL.
INSTOR d. o. o. Velenje
trgovec ali grad. tehnik
trgovec
1 leto NČ 4 mes.
15 dni
1
«


LJUBITELJI TENISA !
AS INŽENIRING d.o.o. Velenje
vpisuje nove člane, stare od 6 do 14 let v teniško šolo v trgovini SPORT AS na Kardeljevem trgu 3, v petek, 19. in v soboto, 20. aprila.
V novi, specializirani športni trgovini SPORT AS vam nudijo:
vse za tenis (loparje, žogice, trenirke, majice, copate...)
•	komisijsko prodajo loparjev
•	napenjanje loparjev
Strokovni nasveti ob nakupu in ugodne cene so le še razlog več za obisk v trgovini SPORT AS!
Vsak dan od 9. do 13. in od 15. do 19. ure, ob sobotah pa od 9. do 13. ure vas pričakujejo!
)
ADEG MARKT KRAUT ÉC SUPERDISKONT PLIBERK
s tem kuponom boste dobili
]V bližini J cerkve
stereo center
neto
999
kolo bmx f i nn
20" neto | I UU
v otroški stol
69
garnitura plastičnih posod
5 kom
48
X
otroški vozički
neto od
560
pražena kava
1 kg
28
exot.
marmelada
700 gr.
19
synthesei-
zer z mikrofo- oma nom	od 000
stereo recorder
2 kaseti neto
488
neonska luč z žarnico
komplet 36 W
l
145
prevleke za avto lesene kroglice
76
dežnik od
95
X
čokoladni dražeji
1 kg
48
jedilno olje
2 I
20
živila - tekstil - hi-fi - ure - igrače vedno najugodnejša ponudba
rAj
VTOSt
tel šok Tosiišče
f
Rečica ob Savinji tel. 063-831-416
KAŽIPOT OBČINSKA ORGANIZACIJA POČITNIŠKE ZVEZE SLOVENIJE VELENJE P.P. 87
J BIRO
'j »KAŽIPOT«
\ VAS VABI!
i
t. Na izlet v Francijo — Vienne, Lyon od 16. —20. maja 1991. Stroški potovanja so 150 DEM. Starost ni omejena!
J 2. Izlet v Schiedam, Rotterdam Miniaturstad »Madurodam« den haag, od 20, —24. junija. Stroški so 280 DEM. Starost ni omejena.
I 3. Izmenjava mladine:
■ — Esslingen od 30. 6. do 10. 7. Stroški so 230 DEM. Starost od 16-19 let.
j — Vienne (Francija) od 15. 7. do 25. 7. 1991. Stroški so 380 DEM. Starost od 17-19 let. (po deviznem tečaju z dne 15. 4. 1991, 9:1)
j Prijave sprejema biro »KAŽIPOT«, Efenkova 61, tel: 852-714.
18. aprila 1991
ŽE 22. TRADICIONALNI MATURANTSKI PLES
V petek in soboto je bilo v Rdeči dvorani v Velenju spet zelo živahno. Napolnilo jo je maturantsko razpoloženje, odjeknil je tradicionalni »Gaudeamus igi-tur...« Zaplesala je že dvaindvajseta generacija velenjskih maturantov.
Skupaj končuje letos šolanje na Centru srednjih šol 476 učencev. 55 se jih šola na drugi zahtevnostni stopnji, 177 na četrti in 244 na peti zahtevnostni stopnji. Večina teh je bila v plesnih vrstah v petek ali soboto in tako na tradicionalen način stopila v zrelejše življenje. Čaka jih seveda še nekaj preizkušenj. (L. O.)
Žalec
Nastop najboljših otroških skupin
Področna Naša beseda '91 se je prevesila v drugo polovico. Predstavile so se namreč že mladinske in odrasle skupine, ta ponedeljek in torek (22. in 23. aprila) pa čaka nastop še
ruzeja Velenje
r
Zgodilo se je . .
18. APRILA
Leta 1975 je na današnji dan izšla »praznična — referendumska« številka časopisa Naš čas. O prvem referendumu, ki se je začel leta 1970, smo v tej rubriki letos že pisali,, zato ne bo odveč zapisati še nekaj besed o drugem referendumu.
Poleg razgrnjenega programa objektov, ki naj bi jih zgradili iz referendumskih sredstev, najdemo v tej številki časopisa še obvezno uvodno besedo takratnega predsednika skupščine občine Velenje Nestla Žganka, potem pa še priložnostne apele predsednikov velenjskega izvršnega sveta Franja Kljuna, velenjske mladine (ZSMS) Slavka Volfa, borcev Filipa Lesnjaka, predsednika občinskega sindikalnega sveta Marcela Medveda in občinskega sekretarja SZDL (Socialistične zveze delovnega ljudstva, če je kdo morda že pozabil) Jožeta Ve-bra. Natisnjene so bile tudi izjave večine direktorjev večjih podjetij iz velenjske občine.
Njihove izjave so z dokaj podobno vsebino skušale podpreti uradno referendumsko geslo »Danes za jutri«, ter apelirale predvsem na starše, ki naj na volitvah, predvsem mislijo »na svoje otroke«. Podobno so bile ubrane tudi izjave 37 naključno izbranih občanov iz velenjske občine. Izberimo nekaj odlomkov: »... Glede na standard, ki ga imamo danes v občini, mislim, da ne bi smelo biti nikogar, ki bi negativno glasoval ... Menim, da mi kot predsedniku ni treba pozivati ljudi ZA. Trdno sem prepričan, da je želja ljudi iz posameznih KS tako velika, da bodo tudi v nedeljo dokazali tako kot so že neštetokrat doslej, veliko zavest in glasovali za lepšo prihodnost nas vseh, še zlasti pa mladega rodu.« Tako se je glasil konec izjave predsednika skupščine. Beseda predsednika občinske organizacije SZDL: »... le takšna enotna in solidarnostna akcija vseh občanov (je) zagotovilo za prihodnje dosežke. Moramo si želeti, da bodo naše mlajše generacije, naši otroci živeli boljše življenje in na višji kvalitetni ravni, saj drugače od njih ne bomo zahtevali enakih ali večjih rezultatov«. In še beseda »navadnega občana«: »Mlad sem še, a se zavedam pomembnosti pojutrišnjega dne. Kot večina mladih bom tudi jaz glasoval za podaljšanje samoprispevka ter tako prispeval, da bomo dobili v občini še več vrtcev, šol, asfaltiranih cest in kulturnih objektov.«
Sicer pa je bil referendumski program za obdobje od 1975 do 1980 zasnovan po krajevnih skupnostih (KS), ki so prav tedaj šele dobro zaživele. Tako so v vsaki KS sestavili svoj program, ki so ga potem tudi sami izglasovali. V okoliških KS so se odločili predvsem za izgradnjo oz. asfaltiranje cest, vodovoda, telefona in elektrifikacijo nekaterih zaselkov (Cirkovce). V KS Ko-novo, Bevče, Ravne, Florjan —Skorno, Šentilj in Šmartno ob Paki so poleg tega želeli obnoviti, adaptirati, pri-zidati ali povsem na novo graditi prostore za »družbenopolitične dejavnosti« v kraju.
Veliko denarja je bilo namenjeno tudi za vrtce in šole: nekaj denarja so za vrtce namenili v KS Podkraj— Kavče in Konovo, v Ravnah za otroško igrišče ob šoli. V Šentilju so največ denarja namenili za dozidavo učilnic in otroškega vrtca. Nov vrtec so nameravali graditi v Škalah, novo šolo v Topolšici, v Šaleku pa novo šolo in vrtec. V Velenju so poleg rekonstrukcij in izgradnje različnih cest, toplovodne in komunalne infrastrukture, želeli zgraditi še več otroških igrišč.
Kakorkoli že, 20. aprila 1975 je referendum odlično uspel ; udeležba je bila odlična, saj je na 84 volišč v vseh KS prišlo 96% volivcev. Za krajevni samoprispevek je glasovalo skoraj 77 % vseh vpisanih volivcev, kar je bilo kar 10% več kot na referendumu leta 1970.
otroške skupine, najboljše z letošnjih občinskih gibanj mladih celjske regije.
Na odru doma kulture v Žalcu bodo nastopile vse štiri skupine iz naše občine. Najprej bodo v torek stopili na oder učenci 3. in 5. razreda osnovne šole bratov Letonje iz Šmart-nega ob Paki, in sicer z delom Peter Klepec. Za njimi pa člani pionirske gledališke skupine Gledališča pod kozolcem s priredbo Grimmove pravljice Rdeča kapica. V dopoldanski program tega dne so selektorji uvrstili še dve velenjski predstavi, obe »last« gledališke skupine Frkolini osnovne šole Gustava Šiliha Velenje. Ti so se na občinski Naši besedi '91 uspešno predstavili s Pobalinostrahijo in Muco Copatarico.
Kristali nosijo sporočilo kozmične harmonije
Na zemlji ne obstaja ničesar, kar bi ne imelo razloga bivanja. Vse nosi v sebi sporočilo Krea-torja in to velja tudi za kristale.
V resnici kar je tukaj je ena energija in eno življenje. Kristali imajo svojo nalogo in sicer nosijo sporočilo harmonije, lepote in čistosti.
Če poznamo razne tehnike in delovanje kristalov, lahko z njihovo pomočjo dvignemo zavest človeka, čistimo auro (energetski plašč), lahko meditiramo s kristali, delujemo na čakre (energetske centre človeka) in jih s pomočjo kristalov čistimo, s pomočjo kristalov odstranjujemo blokade na čakrah in seveda lahko s pomočjo kristalov zdravimo. Danes se tako imenovana Ayur-Vedska kristaloterapija uporablja v raznih državah Azije, Evrope in Amerike. Ta terapija se je razvila na tradicionalnih osnovah indijske prirodne medicine, ki pa so jo danes obogatili z vedno novimi spoznanji o delovanju kristalov. V Ayur-Vedski kristaloterapiji se uporabljajo samo čisti prirodni kristali. V svetu danes v glavnem to terapijo uporabljajo kot pomoč pri klasičnem zdravljenju. Kristaloterapija deluje zelo subtilno na tako imenovani samozdravilni mehanizem človekovega organizma. Glede na tisočletno znanje Indijcev, bi naj bolezen nastala tedaj, ko vibracije posamezne celice niso
več v harmoničnem odnosu z odgovarjajočimi kozmičnimi vibracijami, da lahko ponovno vzpostavimo harmonijo teh vibracij, frekvenc ter biološko ravnotežje nam lahko tudi pomagajo kristali.
Seveda pa, kakor je že zgoraj omenjeno lahko s pomočjo kristalov tudi duhovno rastemo. V ta namen bo v Velenju, dne 20. in 21. 4. 91 organizirana Kristalna Delavnica, na kateri se bomo seznanili s kristali čisto od začetka pa tja do naprednih tehnik dela z njimi, večina tehnik bomo tudi praktično izvedli.
Delavnico vodi Tatjana Ružič, cca 12 ur traja delavnica.
Delavnica se prične v soboto, 20. 4. 91 ob 13. uri, na OŠ Miha Pintar-Toledo v telovadnici; predprijave in informacije na tel. 854-344. Istočasno obveščamo, da ima Skupina za duhovni razvoj redna srečanja s krajšim programom, ki vsebuje skupni pogovor, meditacijo, predavanje in duhovno glasbo ter izmenjave informacij s teh področij. Srečanja so vsak četrtek ob 18. uri — Dom kulture — Velenje Stiskar-na-kletni prostori.
Vabljeni so vsi, ki se zanimajo za duhovno kulturo in lastni duhovni razvoj in tudi tisti, ki bi želeli predavati oz. podeliti svoje izkušnje z drugimi.
M. B.
Mozirski gaj
*.- , X.
V soboto je mozirski gaj ponovno oživel z udarniki — dela pa so seveda začeli že veliko prej. Do L maja bo stari del že pripravljen za obisk, seveda pa vse še ne bo tako kot bi si želeli.
L.O.
ß
nama
Namin kotiček
TA TEDEN ZA VAS
V	samopostrežni prodajalni:
—	buteljke uvoz
—	special mešavina (Koestlin)
—	Queen čajno pecivo
—	Lilly vanili
—	budjola kg
—	kraška panceta kg
V	tekstilnem diskontu:
—	moške športne srajce, kratek rokav
Na oddelku posode:
39,90	din
39,70	din
38,50	din
21,50	din
284,30	din
122,40	din
samo 255,20 din
—	PVC doze za zamrzovalne skrinje velike 19,90 din
—	PVC doze za zamrzovalne skrinje male 16,40 din
—	podstavki za krožnike — skaj	43,40 din
Na oddelku železnine:
—	lesene pipe za sode
—	leseni ročaji za orodje
Na oddelku kozmetike:
že od 21,00 din dalje od 12,50 din dalje
—	velika izbira zlatega in srebrnega nakita, uvoženega iz Italije
Na športnem oddelku v 1. nadstropju: VSE ZA TENIS!!
—	tenis loparji za otroke že od 617,30 din dalje
—	tenis loparji za odrasle že od 928,00 din dalje
—	tenis torbe Head od 744,00 din dalje
—	tenis copati Return — Adidas od 653,50 din dalje
—	lepe hlačke in majice za tenis
NOVO! NOVO! Nahrbtniki za srednješolce že od 521,90 din!
Na oddelku metraže:
—	Stretch že od 226,00 din dalje
Za pomladanska in poletna oblačila boste lahko izbirali med lepimi viskozami, bombaži in ostalimi tkaninami!
Na moškem oddelku:
—	nova kolekcija Gallus iz Mure
—	moške pižame iz bombaža po samo 338,40 din
—	fantovski kompleti za maturo in birmo po samo 2.570,10 din!
Do 30. aprila pri nakupu tekstila nad 1.000,00 dinarjev
—	10% popust ob nakupu z gotovino,
—	na kredit na tri obroke brez pologa in brez obresti.
KDOR VARČUJE, V NAMI RAD KUPUJE!
B A
abanka d. d. ljubljana
Višje obrestne mere
Abanka d.d. Ljubljana od 1. 4. 1991 obrestuje dinarske vloge občanov po novih, višjih obrestnih merah:
žiro računi tekoči računi
—	dovoljena prekoračitev
—	nedovoljena prekoračitev dinarske hranilne vloge na vpogled
19% 19% - 60% 90% 20%
Obrestne mere za dinarske hranilne vloge in vezane depozite na določen čas so odvisne od višine vezanih sredstev in se gibljejo od 35 %—65 %:
nad 1 mesec nad 3 mesece nad 6 mesecev nad 1 leto nad 2 leti nad 3 leta
35 %—39 % 40 %—47 % 43 %—49 % 55 %—58 % 58 %—61 % 61 %—65 %
V Abanki vas pričakujejo vsak dan od 7.30 do ure in vsako soboto od 7.30—12. ure.
Slika
današnjega vsakdana
nizacije je namreč vse več mlajših občanov brez zaposlitve, »družbo« pa jim v zadnjem času delajo tudi prejemniki nizkih osebnih dohodkov. Narodnosti — vseh vrst, več kot polovica Slovencev. Zaenkrat z zbranim blagom krijejo potrebo. Kako pa bo v prihodnje, ali se bo kriza odražala tudi v skromnih kilogramih zbranih oblačil, pa bo prekmalu pokazal čas.
Življenje je nenehno dokazovanje samega sebe, je boj za lastno preživetje, je ... nekaj, kar je v današnjih časih, polnih sprememb in padanju ravni, vse prej kot enostavno. Plujemo v čase, kjer se namesto blagostanja, zadovoljstva bohotijo beda, revščina, nezadovoljstvo, kjer namesto sijočih oči »sijejo« zaskrbljeni obrazi.
Stiskanje konca s koncem postaja za vse več družin in posameznikov umetnost posebne vrste. Število upravičencev najrazličnejših vrst pomoči o tem dovolj zgovorno priča. Dejstva, pred katerimi zatiskanje oči ne pomaga, postajajo del našega vsakdanjika. Ne samo besede: ne morem, ne zmorem, komaj zadostujejo prejemki za nakup najosnovnejše prehrane z našimi očmi — zaenkrat še res bolj prikrito kot odkrito — sledimo dogajanjem, ki jih še leto, dve nazaj nismo poznali v takšni meri.
Pri občinski organizaciji Rdečega križa Velenje so se na prihajajoče razmere pravzaprav začeli pripravljati že leta 1984. Takrat so namreč zbrano blago z zbiralnih akcij rabljenih oblačil, obutve in posteljnine obdržali »doma«. 80 kvadratnih metrov zakloniščnih prostorov na Stantetovi 19 v Velenju je vsako leto konec maja polnih moških, ženskih in otroških oblačil, obutve, tu in tam pa tudi kosi posteljnine, za katerimi je vsa leta precejšnje povpraševanje. »Kar 80 odstotkov zbrane robe je zelo lepe in uporabne za tiste občane, ki so se znašli v življenjski stiski, torej za tiste, ki obleke potrebujejo. Takih je bilo lani 48. Še več bi jih bilo, če bi za skladišče vedeli. Večina med njimi stalnih strank oziroma so bili to občani, ki so se v na-
Oblačila iz skladišča Rdečega križa lahko dobijo tisti, ki jih potrebujejo, vsako sredo. Dovolj je priporočilo Centra za socialno delo, krajevne človekoljubne organizacije ali socialne službe v podjetju.
šem skladišču mudili večkrat na leto. V letošnjih treh mesecih pa si je poskušalo omiliti stisko z »obiskom« v njem že 22 občanov, med njimi so celo družine,« pravi sekretarka občinske organizacije Rdečega križa Velenje Darinka Herman.
Da je mesto Velenje mlado, da je kar precejšnjemu številu občanov dokaj debel kos kruha odmerjal rudnik, danes postaja manj vredna vrlina. Razlogov za paniko, za delanje slona iz muhe še res ni. Nekatera dejstva pa so vendarle zaskrbljujoča ob tej navidez zelo malo pomembni možnosti. Med strankami skladišča rabljenih oblačil občinske človekoljubne orga-
Zivljenjske zgodbe ljudi so različne, stiske bolj ali manj enake. Ne pravi zastonj stara ljudska modrost, da je denar sveta vladar. Če bi bilo Jcako drugače, se gotovo marsikdo ne bi znašel na seznamu »strank« skladišča. Avdo, star okrog 40 let, je že šest let nezaposlen. Z 12 leti delovne dobe na rudniku ne izpolnjuje pogojev za pridobitev kakšne pomoči. S 700 dinarji podpore se prebija iz mesec v mesec. V tem času je bil že prisiljen zamenjati stanovanje za manjše, sedaj je že več kot pol leta brez elektrike. Zakaj, najbrž je jasno. Delal, zatrjuje, bi rad karkoli bi bilo, pa ga pri tem ovira zdravje. Poleg opravljanja priložnostnih del sedaj hodi od
Za Gorenjeve delavce je izbor izredno širok
Hit: kreditiranje dopusta po sistemu namenskega varčevanja
V Gorenju je letos precej novosti pri organiziranju dopustov za njihove — pa tudi druge — delavce. Področje turizma je organizirano kot turistična agencija v okviru Gorenja Družbeni standard in tako tudi poslujejo. Na trgu. Prvenstveno poskrbijo za oddih delavcev Gorenja, istočasno pa skušajo, in to jim kar dobro uspeva, ponujati aranžmaje tudi na trgu. Vedno več je prijav >od zunaj<, posebaj s slovenjegraškega območja, pa tudi iz nekaterih velenjskih firm.
»Ponudba je izredno bogata, posebaj obmorska, pri čemer pa vendarle moram reči, da se povečuje zanimanje za celinski dopust, zdraviliški oddih. Zaradi situacije doma je veliko zanimanja tudi za tujino,« pravi Janez Pušnik, vodja sektorja turizma v Gorenju Družbeni standard. Pri tujini izstopata predvsem dve deželi — Španija in Grčija. Pri urejanju dopustovanj sodelujejo z drugimi agencijami, recimo Slovenijaturistom iz Celja, Kompasom iz Ljubljane, zagrebškim Atlasom. To so njihovi največji part-
nerji, pri določenih programih pa so našli skupni jezik tudi s celjskim Popotnikom, radeljskim Merxom, Yugo-toursom in še drugimi, tudi zasebnimi turističnimi agencijami, če so njihovi programi takšni, da so cenovno in vsebinsko sprejemljivi za delavce Gorenja in za trg, ki ga pokrivajo.
»Lastne zmogljivosti, ki jih ima Gorenje so majhne, so pa zato seveda v celoti izkoriščene. Gre za počitniške prikolice v Novalji na Pagu. Nekatera Gorenjeva podjetja so se v preteklih letih oskrbela z apartmaji, ki pa jih je zelo tnalo, druga v okviru Koncer-na, kot je recimo Tiki iz Ljubljane, pa ima svoj dom v Kranjski gori, počitniško skupnost v Savudriji in še nekatere zmagljivosti. Tudi te kapacitete mi ponujamo našim delavcem,« pravi Janez Pušnik. Kar je tudi pomembno — te zmogljivosti so cenejše. »Vedeti moramo, da je danes treba te stvari ustrezno tržiti, in da se iz tega tudi vzdržujejo.«
Letošnji hit je, in zaradi tega so tudi konkurenčni, kredi-
tiranje dopusta po sistemu namenskega varčevanja. Ta sistem so vpeljali pred letom in izkazal se je kot dobra pogruntavščina.
Sistem o katerem govorijo v Gorenju je preprost, predvsem pa učinkovit. »V Gorenju omogočamo delavcem namensko varčevanje za turistične storitve, tako da delavci pri osebnem dohodku sami določijo, kakšen delež bodo varčevali. Odvisen je od tega kakšne so njihove želje in zmožnosti. Ta sredstva so potem dobro obrestovana. Ko pa mi za njih opravimo plačilo aranžmaja, ki so si ga izbrali, morajo privarčevati že polovico potrebnih sredstev, za preostalo polovico pa dobijo kredit, za katerega zdaj delavci plačujejo obresti,« nam je razložil Janez Pušnik.
Možnosti imajo delavci Gorenja letos ogromno. To jim je omogočil nov način razmišljanja pri urejanju primernega dopusta za delavce. Danes ugotavljajo, da je organiziranje področja turizma kot turistične agencije Gorenja Družbeni standard, prava
Pot Milena Krstič-Planinc
zdravnika do zdravnika in čaka na izvide. Takšne, s katerimi bi se lahko invalidsko upokojil. »Nisem danes in že prej sem večkrat bil zato tukaj, ker bi mi bilo morda dolgčas. Nuja me je pripeljala v skladišče. Še sreča, da je vsaj to, in da so še ljudje, ki darujejo za potrebe drugih. Pred leti sem bil sam med njimi, danes pa___«
Ludvik, star približno 25 let, sam zase trdi, da lovi srečo že 20 let. Doslej je še ni našel in kar težko verjamemo, da jo bo zaradi svoje nravi in dosedanjega načina življenja kdaj našel. Doma nima, s sestrami in brati ni izmenjal besed že odkar so se razšli. Tu in tam ga je v pogovoru včasih težko razumeti, kaj hoče in kaj od življenja pričakuje. »Nimam kaj obleči, denarja pa tudi ne. Bolje je to kot nič in zadovoljen sem, da lahko dobim kje kaj zastonj. Bolj kot o teh vprašanjih v zadnjem času razmišljam, kako bo jutri, kaj mi bo prinesel dan. Negotovost in spet negotovost. Bom moral spet kam drugam?«
Avdova in Ludvikova zgodba sta ena od stotih, tisočih. Z njunima ima tudi 45-letna Rozalija nekaj stičnih točk — življenjske nuje in zmožnosti gredo preveč vsaka svojo pot. »Hudo je storiti takšen korak, toda drugače ne gre.« Prihaja iz Laškega, kjer je lastnica četrtine zemlje na veliki kmetiji. V Velenje jo je pot zanesla zaradi šolanja njenega invalidnega sina. 2900 din znaša njena »plača« za čiščenje blokov na mesec. To pa je ob sinovi štipendiji tudi vse. »Delam, iščem še posel, življenjske stiske pa so vsak dan večje. Navajena skromnosti se s svojima rokama trudim, da bi tegobe lažje premagovala.«
Podobnih izpovedi bi lahko zapisali še in še. Razumejo jih najbolje tisti, ki vse to občutijo na svoji koži. Prvenstveno njihova skrb bo, kako bodo življenske stiske rešili, nato šele družbena. Kaj malo nade pa je, da bi jih s skupnimi močmi rešili v doglednem času. Do takrat pa ... Oh, to ljubo življenje.
SREČANJE
Marija Šavor
Predstaviti MARIJO ŠAVOR iz Velenja je dokaj nehvaležna naloga. Pa ne zato, ker bi bila »slaba« govornica. Prav nasprotno. Kljub skromnosti bi lahko namreč o njej napisali precej več kot imamo za srečanje odmerjenega prostora na časopisni strani. Tisti, ki je ne poznate in tudi tisti, ki o njej ne veste prav veliko, bi ji kar težko prisodili toliko volje, zagnanosti, vztrajnosti.
Tri poglavja »označujejo« njeno življenje: učiteljica, žena in mati, družbeno življenje — odnosi med ljudmi, med njimi in naravo.
Pa pojdimo po vrsti. Otroci so menda najboljši kritiki. Ti zanjo trdijo, da je stroga, a pravična »tršica«. Marijini občutki so povsem drugačni: premalo stroga, dosledna. »Trudim se, da bi se učenci ne učili s prisilo, ampak jim želim toliko približati snov, tako, da bi postali radoveni.« Za oceno »ta prava« ji je dovolj le prisluhniti. S tolikšno mero ljubezni in navdušenja namreč govori o otrocih in učiteljskem poklicu, da ... Tega res ne srečaš prav pogosto. »Zelo lep je poklic učiteljice. Pester, hvaležen in nehvaležen, nikoli dokončan, včasih optimističen, drugič spet pesimističen. Prinaša ti vzhičenja in razočaranja. Poln je izzivov, preizkušanj samega sebe. Človek mora rasti v sebi, da je stvari kos. 29 let poučujem fiziko in matematiko, torej imam izkušenj res veliko.«
Vloga matere in žene — zanjo najtežje vprašanje. Morda bi bolje nanj odgovorili njeni otroci, za katere misli, da jim daje premalo. Poskus pripeljati jih čimpreje na pot samostojnosti, ji je nekako uspel. Danes? »Rabim ju. Nimam časa za prijateljstvo izven družinskega kroga in zato me hčeri dopolnjujeta.«
Priznali ali ne, korenine je večja ekološka osveščenost v občini, o kateri govorimo, pognalo v Šaleškem ekološkem društvu. Kolikšen je pri tem Marijin delež najbrž tistim, ki kaj dajo na zdravo in čisto okolje, ni treba posebej razlagati.
Ne toži nad tem, da ji delo v društvu, katerega predsednica je, vzame mnogo prostega časa. Ne .To je njen prosti čas. Bolj jedikuje nad tem, da bi morali več narediti kot so, odpreti še več drugih vprašanj. Njen komentar: »Pri tem poslu mora biti človek trdna osebnost, da lažje premaguješ poraze, kritike, zamere. Prepričan moraš biti sam vase, da imaš prav, da se splača žrtvovati zamero.«
Ob nepreveč optimističnem vsakdanu je pogled v prihodnost nekaj skrb vzbujajočega. Tudi za našo sogovornico, ki bi ji sicer človek prisodil več optimizma in realizma kot pesimizma. Pa vendarle. Res ni tako blizu, tako daleč pa spet ne — penzija. Prizna, da se je nekoliko boji, ker ne ve ali bo znala zapolniti vrzeli. Pričakuje jo v upanju, da zadnja leta učitelje-vanja ne bo naveličana tršica. V družinskem krogu se ji obeta dokončna osamosvojitev hčera. Ne zatiska si oči pred tem, želi si le zdravja, da se bosta lahko z možem izognila morebitni samoti. Šaleško ekološko društvo — zadnje poglavje snovanja v prihodnje. Tako kot pri prvih dveh tudi temu želje in nade niso tuje. Med slednje uvršča doživetja ob morebitnem večjem uspehu (čistilna naprava TEŠ). Upa, da bodo ljudje malo več in z večjo odgovornostjo razmišljali o svojem življenju, predvsem tudi do svojih otrok. Želje: reševanje gordijskih vozlov v ekologiji z dovolj energije in volje. »Nikakor ne bi rada postala človek, ki deli le nauke.«
To je torej Marija Šavor v besedi. V dejanjih pa ženska s pokončno držo, brez dlake na jeziku, trdna opora naravi in zdravju,... Še več takšnih bi človek rekel.
Zlatoporočenca Marija in Polde Meh
Po petdesetih letih znova DA
Marija in Polde Meh iz Pesja sta v soboto praznovala zlato poroko. Prvič sta si obljubila zvestobo 20. januarja 1941 v škalski cerkvi, tokrat pa sta se s svojimi najbližjimi odpravila v šo-štanjsko. V njuni družini so se rodili trije otroci, dve hčerki in sin. Življenjska pot Marije in Poldeta ni bila lahka, saj sta občutila krutosti vojnih viher in bila velikokrat življenjsko ogrožena. Težko je bilo najti tudi primerno zaposlitev, kljub temu
Ko smo jih te dni obiskali, sta bila prešerno razpoložena kot vedno. Marija je med drugim povedala:
»Težki so bili časi, ko sva se vzela, nikoli pa ni bilo tako hudo, da bi obupala; vedno se je izteklo v pravo smer, doživela pa sem marsikaj neprijetnega in žalostnega.« Poldeta smo vprašali, če bi tudi po petdesetih letih skupnega življenja izbral Marijo za življenjsko družico in je dejal: »Seveda sem srečen in zadovoljen z njo in
pa nista nikoli obupala —	če bi moral še enkrat izbira-
ko jima je bilo najtežje, sta	ti, bi jo izbral še enkrat.« In
si povedala kakšno šalo in	si jo tudi je! jima je bilo lažje. Marija Meh, rojena To-
ter, se je rodila 29. 10. 1921 v Prelogah. Bila je čevljarje-va hči in ko je v mladostnih letih potrebovala največ-družinske ljubezni, ji je oče umrl; očim ji prave ljubezni ni nudil, zato je bila odvisna od drugih dobrotnikov. Mama ji vsega, kar mlad človek potrebuje, ni mogla dati, zato je delala kot gospodinja pri privatnikih, takšno življenje pa pri tujih ljudeh tudi ni bilo rožnato. Vojne vihre in strahot se ne spominja prav rada, bilo je zelo hudo.
Polde seje rodil 25. 10. 1914 v Podgorju pri Slovenj Gridcu, kot deseti otrok v delavski družini. Trnova je bila njegova pot, saj so morali na bojišča prve vojne trije bratje in oče, mati je ostala sama brez dohodkov in boj za preživetje niso bile mačje solze. Po vojni je bilo za zaposlitev zelo težko in leta 1939 je rudaril celo v tuzlan-skih rudnikih. Ko se je vrnil v Velenje in njegov premogovnik, se je zanj pričelo drugo življenje. Štiri mesece pred drugo vojno se je poročil in takrat se je pričelo drugo trpljenje. Tudi celjski in mariborski zapori skupaj s taboriščem mu niso bili prizanešeni in kot borec osvobodilne fronte med domače vrnil komaj še živ. Upokojil seje leta 1964, prej in potem pa je opravljal veliko pomembnih nalog in bil za svoje delo večkrat nagrajen.
B. Mugerle
NASVETI ZA
LJUBITELJE CVETJA
________
Zgodnje pridelovanje
krompirja
Sredina meseca aprila je ravno pravi čas za pričetek gojenja ranega krompirja. Zemlja se je že toliko ogrela, da rastlina raste normalno, poleg tega pa jim lahko nudimo dodatne zaščitne ukrepe. Kako to vse storimo in sicer kako sadimo krompir bo v današnjih nasvetih več povedal naš stalni sodelavec, strokovnjak Stane Va-novšek.
»Krompir začnemo saditi, ko je zemlja ogreta vsaj na 8° C, sicer nam v zemlji okameni in ne da tistega pridelka kot bi ga želeli oz. pričakovali. Danes, ko tole pišem je zemlja že ogreta na željeno temperaturo, saj je meritev pokazala ob 7. uri zjutraj 8° C pri globini 15 cm, v globini 30 cm pa celo 10° C. Torej s sajenjem nikar ne odlašajmo.
Poleg temperature zemlje je pomembno, da imamo pripravljen nakaljen krompir. Tega smo dali nakaliti že v prejšnjem mesecu. Pred saditvijo ga še pregledamo in odstranimo morebitne bolane ali nagnite gomolje. Tudi gomoljev z malo očesi ne sadimo, saj nam
dajo slab pridelek. Če so gomolji veliki, pa jih razrežemo. Krompir sadimo v sadilne jarke ali pa pod rao-tiko: važna je globina saditve. Za naše razmere je to od 6 do 8 cm. Pri sajenju pazimo, da ne polomimo klic. Sadilna razdalja pa je 50 cm x 30 cm.
Krompir zahteva mnogo gnoja, katerega vdelamo v zemljo že jeseni. Zemljišče mora biti skrbno pripravljeno. Dodatno dognojujemo še z mineralnimi gnojili, del tega pa lahko damo že ob sajenju. Po saditvi, ko krompir vzkali, ga okoplje-mo, da uničimo plevel in ga osipljemo. Okopavanje in osipavanje lahko ponovimo še večkrat, tako dolgo, da se krompir razraste. Pet tednov preden izkopavamo, prenehamo z vsakim obdelovanjem, razen s škropljenjem. Rani krompir izkopavamo kakšne tri tedne pred dejansko zrelostjo, to pomeni, da je cima še zelena, v naših razmerah je to nekje v začetku junija, seveda, če so gomolji dovolj debeli, sicer izkopavamo pozneje.
— Nakaljen krompir
Če pa želimo dobiti zanesljiv in še ranejši pridelek se bomo lotili saditve nekoliko drugače.
V sadilni jarek položimo nakaljene gomolje krompirja, tega nato pokrijemo s plastjo slame približno 5 cm in zasujemo z zemljo. Čez tako posejane vrste položimo rastno PVC folijo ali kar je še bolje polipropi-lensko vlaknastno tkanino lutrasil. Lutrasil je visoko kvalitetna pajčevinasta tkanina in jo v vrtnarstvu uporabljajo že dalj časa. Tkanina poleg tega da pospešuje rast in varuje posevke pred mrazom in napadom škodljivcev daje boljšo kvaliteto pridelka, večji pridelek in kar je osnovni namen zgodnejšo letino. Njena uporabnost kot tudi zelo dostopna cena sta prav gotovo za vsakega vrtičkarja dobrodošli. Možnost nabave v cvetličarnah Vekosa. Krompir prav
— Krompir posajen
nekoliko drugače
tako lahko sadimo pod črno folijo, ali saditev samo pokrijemo za toliko časa da krompir skali, potem jo odstranimo saj rastlina rabi za svoj razvoj svetlobo.
V krompirju lahko zatiramo plevel tudi kemično. To storimo s pripravkom sen-cor, kateri uniči predvsem semenske plevele. Vendar pri uporabi herbicidov upoštevajte navodila proizvajalca.
Tako če ste se odločili uživati ob mladem krompirju že v mesecu maju poizkusite kateri od naštetih načinov, predvsem vam priporočam Lutrasil vlaknasto folijo, pri kateri boste dobili tudi nazorni prikaz uporabe in njenih lastnosti poleg tega pa je tudi za večletno uporabo.
(foto: B. M.)
Reka Paka nii nič kriva, vleče pa krajši konec
Rudarji preklicali
v «v v •
čiščenje njenih bregov
Neka stvar je smešna, dokler se dogaja drugemu.
W. Rogers
Lahko je kritizirati drugega, kritiziraj prve-
ga!
1 redrag Dedič
V prejšnji številki Našega časa smo vas s kratko notico seznanili z načrtovano akcijo, udarniško, zaposlenih na Rudniku lignita Velenje, ki naj bi v soboto čistili bregove reke Pake in tako pomagali, da bi njeno obrežje lahko zdaj, ko je pomlad, polno zadihalo. Pa so udarniško akcijo sredi preteklega tedna odpovedali!
Kaj jih je tako zjezilo? Nič drugega kot stališča in sklepi velenjske vlade, ki namigujejo na to, da lahko pride iz ekoloških razlogov tudi do zaprtja enega uspešnejših šaleških podjetij — Tovarne usnja Šoštanj. Kot veste, ta tovarna zaradi napake, ki je nastala pri novi čistilni napravi na usedalih, spušča v Pako škodljive snovi in jo onesnažuje.
Pri tem pa rudarje najbolj moti, da na usodo delavcev pač še vedno nihče ne misli.
Opravičilo
Najbolj občutljiva stvar pri ljudeh so imena in priimki. Veliko nas je, ki lahko spregledamo in takoj odpustimo kakšno drugo napako, če pa nam kdo popači ime ali priimek, pa nam ni vseeno.
Tako se je tiskarski škrat zadnjič grdo poigral z Borutom Ko-runom, predsednikom velenjske SDZ, v prispevku Velenjske stranke o sebi — NČ, 11. aprila, številka 14, stran 8.
Za neljubo napako (ni nastala v našem uredništvu) se Borutu Korunu opravičujemo.
, , Uredništvo
»Pa ne gre samo za to, da bi v načelnem smislu oporekali tudi nekaterim dobrim namenom velenjskega izvršnega sveta; le na ustvarjanje nevarnosti, da bi nemara zaradi ekoloških razlogov lahko propadlo podjetje in brez dela ostalo blizu 460 delavcev, ki za razliko od večine slovenskih podjetij še dobro poslujejo, nikakor ne moremo pristati,« ugotavljajo na rudniku.
Odpoved delovne akcije potemtakem lahko razumemo kot nekakšen protest. Paka tako — v tem primeru, čeprav nič kriva, vleče krajši konec.
Je pa bilo to soboto blizu 20 rudniških delavcev na udarniški akciji pri gradnji hiše Marjanu Rakunu na Ljubnem. Računajo, če bo šlo tudi v naprej vse po načrtu, da bi Rakunovim hišo predali že konec tega meseca.
(mkp)
Velenjski avtomobilski sejem
Poleg vozil še kaj
Za velenjski avtomobilski sejem v nedeljo bi lahko mirno zapisali — nič novega. Avtomobilov to nedeljo ni bilo toliko kot pred tednom dni, kljub temu pa dovolj, da so lahko resni kupci izbirali med najrazličnejšimi znamkami in tipi, od zelo dragih do sprejemljivo poceni. Seveda posebej poceni železnih konjičkov ni bilo, saj vsak želi avto kar najbolj ugodno prodati. Kolikim to uspe ne vemo, dostim zanesljivo ne. Zadnje čase se na sejmu pred Rdečo dvorano pojavljajo tudi prodajalci različne okrasne opreme za avtomobile, orodja in drugih pripomočkov, da ne govorimo o prodaji drugih predmetov, ki na
avtomobilski sejem sploh ne sodijo.
Še nekaj cen: Zastava 101, 1985, 3.700 DEM, Zastava 126, 1987, 3.000 DEM, Zastava 101, 1987,6.800 DEM, Jugo 45, 1989, 7.500 DEM, Jugo 45, 1985, 4.200 DEM, Lada Niva, 1989, 108.000 dinarjev, Volvo 360 GEL, 1986, 14.900 DEM, Renault 4, 1985, 4.100 DEM, Renault 5, campus, 1990, 14.400 DEM, BMW, 1979, 7.000 DEM, Re-nualt 5, 1987, 16.500 DEM, Lada Samara 1300, 1989, 10.200 DEM, Golf, 1984, 8.400 DEM, Mercedes, 1975, 7.000 DEM, Nissan 1,6, 1987, 16.000 DEM itd. (BM)
kuharsmnasvet
Pretaknjeni goveji jezik
Potrebujemo : Kuhan goveji jezik, nekaj sardel, pre-kajena slanina, 2 žlici kisle smetane.
Skuhajte jezik v slanem kropu z obiló zelenjave (kuhan je, ko se da lepo olupiti). Olupljen jezik pretakniti s slanino in sardelami in ga spečite kot vsako drugo pečenko. Med pečenjem večkrat prelijte s sokom in maščobo. Ko je jezik že skoraj pečen ga prelijte z nekaj žlicami juhe in smetane. Zrežite ga na rezine in položite na ovalni krožnik, prelijte z omako in postrežite s pire krompirjem, dobro pa se k jeziku podajo tudi pražene gobe.
MODA
Spet mokasini
Lahke, prijetne, idealne za neformalen stil oblačenja, mokasinke letos spet osvajajo. Najmodernejše so tiste, ki so izdelane iz potiskane kože antilop in to v pastelnih tonih — modre, olivne barve, v barvah meda in peska.
Opto-
me ter
Nova delovna mesta
Ko so poslanci mozirske skupščine razpravljali o proračunu so veliko besed namenili zahtevku občinske borčevske organizacije za povišanje predvidenega zneska. Borci so to utemeljili s tem, da imajo redno zaposlenega. V strankah so takoj pričeli razmišljati o tem »kriteriju« in zdaj lahko pričakujemo porast števila zaposlenih, saj stranke v mozirski občini nimajo nobenega profesionalca, kadra in prostorov pa je v občini dovolj.
Kresovanje takšno ali drugačno
Ne glede na vse razprave v zvezi z (ne)upravičenosti raznih praznikov, tudi delavskega 1. maja, izročilo prvomajskega kresovanja gotovo ne bo zamrlo. Celo okrepilo se je v zadnjih letih, pa s tem tudi malo izrodilo. Le redke so še prave »grmade«, vse bolj jih zamenjujejo stolpnice rabljenih gum, s črnim in atomskim gobam podobnim smrdečim dimom. Pa letos naj ne bi bilo tako, zlasti ne na poplavnih območjih. Ogromno najrazličnejšega lesa je še ostalo ob rekah in potokih, poberimo ga, zložimo in zakurimo ogenj nekajkratnega pomena!
Golobi ne ločijo ministra od...
Minister, naravovarstvenik in profesor zadnjič ni mogel uiti nameri goloba — pokakal se mu je naravnost za vrat. In ministrov domnevni komentar? »Vseeno bolje name kot na tla.«
Na maturantskem za gostince ni bilo dela
Gostinski delavci iz obrata Družbene prehrane RLV si bodo zapomniti letošnji maturantski ples v Rdeči dvorani. Gostom so postregli s prti in kozarci, potem pa le še iz-praznjevali pepelnike! Letošnji gostje so si več ali manj vse prinesli s seboj, le kakšno kavico so si dali naročiti...
Prihodnje leto pa bodo gostje morali s seboj prinesti tudi prte in kozarce — organizatorji gostincev na led ne bodo več spravili.
Jok, deputata ne damo!
Rudarji so z zanimanjem brali in pretresali novo zanje šok pobudo, ki se ne nanaša na njih, prihaja pa iz vrst Zelenih —- deputatne karte tistim, ki stanujejo v stanovanjih, ogrevanih s centralnim toplovodnim ogrevanjem, naj bi nadomestili z denarnim izplačilom. Ker se te karte pre-prodajajo, zanje pa se dobi lignit, ki vsebuje veliko žvepla, in ki onesnažuje potem ozračje tudi iz individualnih dimnikov stanovanjskih hiš...
Rudarji so proti in to zato ker: kadarkoli so rudarji ustaljene pravice do nečesa hoteli spremeniti, so slej ko prej ostali brez njih!
Med naravne spomenike
tudi ugreznine
Naša občina se med drugim ponaša s kar lepim številom naravnih spomenikov. Vse pa kaže, da bo teh v prihodnje še veliko, veliko več. Šušlja se namreč, da bodo med naravne spomenike štele tudi ugreznine.
Kaj pomeni to za našo dolino? Da ne bo več industrijska, ne turistična, ampak dolina umetnih naravnih spomenikov. Čigavo pozornost bodo te pritegnile, pa bo pokazal čas.
Ne le odpadke, še marsikaj drugega
Naše centralno otroško igrišče ob Šaleški cesti je pravo odlagališče, ne samo odpadkov, ampak še česa drugega. Res je, da se starši majhnih otrok upravičeno huduje-jo, da nekateri lastniki peljejo svoje štirinožne prijatelje prav na to igrišče. Kupčki odpadkov, kijih tu nekontrolirano puščajo povsod, to dokazujejo. V tolažbo zapišimo, da se omenjeni odpadki v določenem času posušijo in razkrojijo. Nihče pa se ne vpraša, kaj je poleg pasjih odpadkov še na tem igrišču. Že bežni pogled na igrišče je zastrašujoč. Povsod je dovolj razbitih steklenic, tudi medicinskih igel ne manjka, da o »igračkah odraslih« (najbrž veste kaj imamo v mislih) sploh ne govorimo.
Kljub občasnemu čiščenju centralnega otroškega igrišča delavcev Vekosa bo njihovo delo zastonj vse dotlej, dokler ne bomo tudi odrasli vedeli, kaj kam sodi in kje je odvečno stvar treba odložiti.
—_
_:_
Strelci so se prebudili
Kar nekaj kol so morali čakti Rudarjevi navijači, da so se strelci le prebudili. V 21. kolu so velenjčani doma gostili ljubljansko Svobodo in jo po zelo dobri igri visoko premagali. Izid je bil 4:0. Gostje resda v zadnjih kolih igrajo slabše, tudi v nedeljo so se predstavili v zelo slabi luči, vendar to ne zmanjšuje vrednosti Rudarjeve zmage. Pri Ve-lenjčanih namreč v spomladanskem delu ni bila vprašljiva igra in prii-gravanje priložnosti za zadetek, ampak bolj in predvsem, kako postaviti piko na i oziroma kako zadeti nasprotnikovo mrežo.
Na tem srečanju so Velenjčani napadali vseh devetdeset minut, že v tretji minuti je Brdžanovič samo za premer žoge zgrešil nasprotnikova vrata. Približno z 18-tih metrov je namreč izvajal prosti strel, žoga pa je podrsala levo stativo. Napade so nadaljevali Velenjčani enega za drugim in ko so se gledalci že začeli spraševati kdo bo dal gol, se je igralcem odprlo. Po tretjem kotu je Polovšak dobro zadel in gostujoči vratarje bil prvič premagan. Polovšak je bil zaslužen tudi za drug zadetek, saj je bil nad njim storjen prekršek za 11 metrov, z bele točke pa je dobro meril Bardžanovič. Trenutno je v Rudarjevi vrsti edini pravi napadalec Goršek, ki pa doslej tudi ni bil strelsko razpoložen.
Proti Svobodi pa je dosegel dva lepa zadetka in upamo, da se je tudi njemu »odprlo«. Gostje so imeli tri priložnosti za zadetek. Dvakrat je odlično ubranil njihove strele vratar Dabanovič, enkrat pa je eden izmed njihovih igralcev s štirih petih metrov poslal žogo čez gol.
Za dobro igro je treba ob strelcih in vratarju Dabanoviču vsekakor pohvaliti še Skrbineka, predvsem pa Križmana. (vos)
Prednost petih zadetkov
POKAL COCKTE — Letos se je iztekla deseta sezona tekmovanja v smučarskih skokih za pokal Cockta. Na posebni slovenosti v Ljubljani prejšnji teden, so podelili smučarskim skakalcem za dosežke v tem pokalu, so posebej opozorili, da se je v desetih letih v tem tekmovanju preizkusilo več kot 10.000 skaklcev vseh kategorij. Seveda v tem tekmovanju že nekaj let posebno mesto zavzemajo tudi mladi skakalci Smučarsko skakalnega kluba Velenje. Tudi letos si jih je več izmed njih zaslužilo lepa priznanja republiške smučarske zveze.
Kot zanimivost naj omenimo, da so si med mlajšimi pionirji B, kar trije velenjski tekmovalci — Klemen Jerele, Bojan Miklavžina in Luka Ogi&jenšek (čepijo) — razdelili prvo mesto z enakim številom točk; tretjo mesto pa so v pokalu Cockta osvojili David Jerele med M P-A, Rolando Kaligaro (starejši pionirji) in Boštjan Rednjak (mlajši mladinci) — stojijo od leve proti desni. V seštevku vseh kategorij pa so 1. mesto v pokalu Cockte v minuli zimski sezoni osvojili skakalci Elektrotehne Ilirije pred Triglavom in Velenjem, (vos)
premalo
Velenjska dekleta so v soboto v igri z rokometašicami iz Kočevja razočarale. Ker je bila Rdeča dvorana zasedena, so tekmo odigrale v Celju.
V I. polčasu so bile boljše, zelo dobro pa so zaigrale na začetku II. polčasa , ko so povedle kar s petimi zadetki razlike — 16:11, nato pred koncem vodile še z 19:15 in za njih je nastopil konec. Kaj se je z njimi dogajalo, velenjska dekleta najbolje same vedo, dejstvo je, da so s svojo ne-zainteresirano in apatično igro pomagale gostjam do zmage.
Igralke Opreme so namreč dosegle kar pet zadetkov zapored, velenjčanke pa nobenega in zaslu-
Liga v malem nogometu Škale 91
Za mali nogomet je v velenjski občini vse večje zanimanje, saj se jih veliko ukvarja s to igro ljubiteljsko, mnogi pa tudi tekmovalno.
Tudi letos teče občinska liga v malem nogometu. Začeli so jo konec marca, njen organizator tekmovanja je KMN Škale, tekme igrajo vsak petek in soboto od 16. do 22. ure na igrišču pri krajevnem domu in osnovi šoli v Škalah.
Za tekmovanje se je prijavilo 16 ekip, ekipo pa so z žrebom razdelili v dve skupini.
Po treh nepopolnih koli je v skupini A naslednji vrstni red: 1. Pesje 5 točk, 2. Cik-cak Tornado 4 točke (2 tekmi), 3. Panda—butik 4, 4. Mandl 4 (2 tekmi), 5. Lipov list 3, 6. Pizzerija Cik-cak vet. 2, 7. Cirkovce 1, 8. Zlatorog Škale 1, 9. KMN Škale brez točk (2 tekmi). Na listi strelcev vodi z 9 zadetki R. Hudarin (Pizzerija Cik-cak veterani).
V skupini B so v vodstvu Mušketirji 5 točk, 2. Sport klub 4 (2 tekmi}, 3. Veterani Skale 3, 4. Topolšica 3, 5. Konovo—Šalamon 3, 6. Kasepazamudiš 2, 7. Rednjak Unikroj 2, 8. Podkraj —Kavče 2 (tekma manj), 9. Teksas 0 točk (tekma manj). Najboljši strelec je trenutno P. Movh (Mušketirji).
Občinska liga v tenisu
Športna zveza Velenje organizira občinsko ligo v tenisu, ki se bo pričela maja. Razdeljena je na I. in II. ligo.
Ekipe se lahko prijavijo do 26. aprila na Športni zvezi Velenje, Foitova 2, vsak delovni dan od 7. do 14. ure, ob sredah od 7. do 16. ure.
ženo zmagale z 20:19. Edina, ki ji verjetno trener po končani tekmi ni delil očitke, je bila verjetno vratarka Hrastova, saj je med drugim ubranila štiri sedemme-trovke.
S tem porazom so velenjčanke zdrsnile na 6. mesto, v naslednjem kolu pa se bodo srečale z najmočnejšo ekipo in verjetno novimi prvoligašicami Modejo Sparto v Zagrebu.
Motoristi v Portorožu
V	nedeljo, 21.4., bo na letališču Sečovlje pri Portorožu prva dirka cestno-hitrostnih motoristov. Organizirajo jo funkcionarji AMD Domžale in bo po 18 letih, kar so bile tovrstne dirke v Sloveniji zaradi neustreznih objektov ukinjene, prva takšna prireditev na naših tleh.
Nastopili bodo tudi velenjski tekmovalci, ki bodo predvsem v razredu prikoličarjev krojili sam vrh.
Aktualni državni prvak Valentin Kreuh nam je ob tem povedal, da je to njegova prva uradna dirka v Sloveniji po več kot 10 letih ukvarjanja s tem športom (v katerih je dosegel vse od zmag na memorialnih, pozivnih, veterinarskih, gorskih in republiških dirkah ter nazadnje lani, ko sta s sovoznikom Romanom Zbičajni-kom osvojila naslov prvaka Jugoslavije).
V	tem atraktivnem in lepem športu je na žalost vse povezano z velikimi finančnimi izdatki (nakup motorja, opreme, vzdrževanje stroja, nabava rezervnih delov in gum ter prevozi na tekmovanja ...) tako, da se brez pokroviteljev vrhunskih rezultatov pač ne da doseči. Kljub dobrim rezultatom firme v Šaleški dolini niso zainteresirane za tovrstno reklamo, saj kljub velikemu številu poslanih vlog za pokroviteljstvo, ni dobil niti enega odgovora.
Zaradi tega je bil skorajda prisiljen nehati tekmovati. V zadnjem trenutku je priskočil na pomoč podjetnik Silvo Razgoršek, direktor ENERGIE RATIONAL iz Maribora ter mu omogočil, da bo lahko branil naslov državnega prvaka.
Vse ljubitelje moto športa vabimo 21. aprila v Portorož na ogled tekmovanja. Milan Razdrih
Odbojka Derbi Ljubenkam
V	lokalnem derbiju I. SOL za ženske med OK Topolšica Kajuh in OK Ljubno, je bila zmagovalna ekipa znana šele v petem nizu. Gostiteljice, ki že nekaj kol igrajo z okrnjeno ekipo, so dobro začele, povedle 1:0, v drugem nizu izubile, v tretjem pa zopet povedle z 2:1 v nizih. Ljubenke so z natančno igro najprej izenačile, nato pa v odločilnem nizu naredile manj napak in zmagale s 3:2. Sama igra ni navdušila maloštevilnih gledalcev saj nobena od ekip ni prikazala vsega kar zna in zmore.
V	1. SOL za moške so Topolški od-bojkarji gostovali v Mariboru in tam premagali OK Tehnomobil s 3:2. S to zmago so si dokončno utrdili drugo mesto na lestvici.
V	soboto bodo igrale ženske v Kopru, fantje pa v Ljutomeru.
Šah
Rezultati hitropoteznega tekmovanja za prehodni pokal ŠSD za mesec april: 1. Stropnik T 3 točk, 2. Kristan 12 1/2, 3. Voglar 11 1/2. Skupno je nastopilo 18 igralcev. Uvrstitev po štirih turnirjih: 1. Kristan 44 točk, 2. Goršek 40, 3. Voglar 35, 4. Brešar 34, 5. Matko 33, 6. Stropnik 32 itd.
2. odprtega šahovskega hitropoteznega moštvenega prvenstva republike Slovenije 7. aprila v Topolšici se je udeležilo skupno 26. ekip. Vrstni red: 1. ŽŠD Maribor — Metalna (26 točk), 9. Velenje (13), 14. Topolšica (12), 22. CSS Velenje (10) in 26. KS Šoštanj (4).
Rezultati občinskega moštvenega pokalnega tekmovanja za leto 1991: I. ŠSD Velenje 9 točk, 2. SS Šoštanj 7, 3. ŠS Gorica 7, 4. ŠS Topolšica 5, ŠS Šalek 2 in 6. ŠS Upokojenci 0.
Š. Cvar
KAKO
ZASTAVO 128, letnik 1983, garažirano,	prevoženih
54.000 km, registrirano do 2/1992, prodam. Cena po dogovoru. ® 855-904. MLAJŠA SLOVENSKA ŠTIRIČLANSKA DRUŽINA najame stanovanje, vikend ali hišo z vrtom v Velenju ali bližnji okolici. Šifra Zaposlena v Velenju.
ZAMENJAM garsonjero (32 m2) z balkonom na Prešernovi 9 a II. nadstropje za večje stanovanje. Financiram selitev in beljenje — po dogovoru. Talaič, Prešernova 9 a ali ® 856-611, dopoldan. PARCELO, KOMUNALNO UREJENO v Velenju, s projekti za hišo in delavnico, prodam. ® 855-993. R-4, po delih prodam. © 882-752.
MOTORNO KOLO TO-
MOS 15 SLC in Zastava 101 prodam za rezervne dele ter kolesa za Golf 183-13, malo rabljena. Roman Strojanšek Dobrovlje 18, Braslovče, ® 884-159 popoldne. LADIJSKI POD prodam po ugodni ceni. ® 853-438, zvečer.
BUKOVA DRVA PRODAM. ® 884-082. KOKOŠI NESNICE stare 10 mesecev, za zakol ali nadalj-no rejo, prodajamo 19. in 20. 4., od 8. do 20. ure, Žverk, Letuš 42 a, Šmartno ob Paki. ZASTAVO 750, letnik 1983, registrirano 1/92, prodam. ® 851-226. Cena 1900 DEM.
ZAMENJAM DVOSOBNO STANOVANJE v Šaleku za tri ali več sobno stanovanje. ® 850-007.
Oblak, Brdjanovič, Goršek (F. Oblak).
HONORARNO ZAPOSLIM DVE DEKLETI za delo v strežbi. ® 882-110, od 20. do 22. ure.
BREJO- KRAVO, 9 mesecev, prodam ali menjam za bika. Ivan Zabukovnik, Rečica ob Paki 11, Šmartno ob Paki. R-5 CAMPUS, rdeče barve, letnik 1990, registriran do 1992, prodam. ® 850-087, od 17. ure dalje. R-4, letnik 1989, prodam. ® 882-188, od 15. do 18. ure. MOTOR CTX, prodam po ugodni ceni. Informacije 888-156, po 15. uri. ŠIVALNI STROJ RUŽA SE-LEKTRONIK z omarico in TV črnobel star 4 leta, ugodno prodam. ® 855-075. MARIJA ŠPEGEL IZ MUTE, obvešča, da prodaja različne starosti nesnice pasme Hisex. ©0602-61-202. BARVNI TV GORENJE, nov, prodam. ® 858-751, popoldan.
JUGO KORAL 55, letnik 1989 in parcelo ob morju, prodam. ® 855-025. KUHINJSKE ELEMENTE, hladilnik in štedilnik ter kopalnico, sanitarni del, prodam. ® 853-078. R4 GTL, spredaj karamboli-ran, star 6 let, motor nepoškodovan, prodam. Informacije zvečer ® 853-289. VRTNO HIŠICO ob Velenjskem jezeru, ki je na največji parceli prodam. "3? 853-694 ali na parceli.
HLADILNIK GORENJE,
150 1, obnovljen, prodam, 1900 din. ® 882-781. GRADBENO PARCELO z
lokacijsko dokumentacijo nujno prodam. ® 0602 55-365, popoldan.
TEHNO MOBIL II:TO-POLŠICA 2:3
Topolšica: Jezeršek, Nahtigal, Mihalinec, Jerončič, Medved, Araus, Kugonič, Žigon, Čop, Britovšek, Stakne, Golob.
TOPOLŠČICA KAJUH :LJUBNO 2:3
Topolšica: J. in N. Stevančevič, Türk, I. Hojak, Kavnik, Ržen, Goitnik, Čalofiga, Hasa-novič.
Ljubno: Skok, Jeraj, Mihalinec, Donko, Rifelj, Jezernik, Detmar, Venek, Močnik, Bastelj, Košica.
OMARO ZA DNEVNO SOBO (4 elementi) zelo ugodno prodam. © 852-273, zvečer. TOMOS AVTOMATIC A 3 ML ugodno prodam. ® 851-571.
SKRINJO 310 1 prodam. Cena po dogovoru. Kidričeva 17/49 ® 850-404. SKORAJ NOVO POHIŠTVO
za študentsko spalnico prodamo za 8.000 din (dva obroka) S 852-940.
GOLF JGL DIESEL letnik 1985 dobro ohranjen prodam za 10.000 DEM. Prevoženih 62.000 km. ® 855-108 (063) OBRAČALNIK ZA TV, obračalnik REX Gorenje in hlevski gnoj prodam. ® 850-145 JUGO 45 AX, reg. št. CE 240-249, lastnica Zdenka Juvan, ni naprodaj, v kolikor bi ga prodajal Jože Kepe.
PO UGODNIH CENAH
montiram vse vrste pohištva, kuhinje, spalnice, dnevne sobe, kopalnice ter polagam vse vrste par-ketov in drugih talnih, stenskih in stropnih oblog. ® 851-110.
KOKOŠI NESNICE, stare 10 mesecev, za zakol ali nadalj-no rejo, prodajamo 19. in 20. 4. od 8. do 20. ure zvečer. Žverk, Letuš 42 a, Šmartno ob Paki.
ROLETE IN ŽALUZIJE v
več barvah, izdelujemo in montiramo. ® 24-296.
V tednu od 8. 4. do 14. 4. 1991 so bile izmerjene naslednje povprečne 24-urne koncentracije SO; in maximalne 1/2 urne koncentracije ŠOz v zraku:
AMP		8. 4.	9. 4.	10. 4.	11.4.	12. 4.	13.4.	14. 4.
Šoštanj	-1 2	0,03 0,40	0,03 0,44	0,04 0,72	0,01 0,03	0,01 0,01	0,01 0,05	0,01 0,01
Topolšica	1 2	0,01 0,10	0,03 0,27	0,05 0,29	0,01 0,03	0,01 0,05	0,01 0,08	0,01 0,04
Veliki vrh	1 2	0,04 0,21	0,05 0,19	0,02 0,12	0,12 0,43	0,10 0,46	0,05 0,53	0,04 0,43
Zavodnje	1 2	0,00 0,01	0,01 0,11	0,07 0,39	0,01 0,01	0,01 0,01	0,01 0,03	0,01 0,05
Velenje	1 2	0,01 0,06	0,02 0,15	0,02 0,05	0,01 0,01	0,01 0,02	0,01 0,05	0,01 0,07
Graška gora	1 2	0,01 0,05	0,02 0,21	0,01 0,05	0,01 0,01	0,01-0,01	0,00 0,01	0,02 0,13
1)	povprečna 24-urna koncentracija SO* v zraku (v mg/m')
2)	maximalna l/2-urna koncentracija SOi v zraku v dnevu (v mg/m!)
Polurna koncentracija 0,75 mg SOi/m1 zraka v preteklem tednu ni bila presežena.
ODSEK ZA VARSTVO OKOLJA
/O
ljubljanska banka
Splošna banka Velenje d.d. Velenje
DINARSKI IN DEVIZNI DEPOZITI
Dinarski depoziti
Ljubljanska banka Splošna banka Velenje vam nudi možnost vezave depozitov na 1, 3, 6 in 12 mesecev po najvišji možni letni obrestni meri. Obrestna mera se povečuje skladno z dobo vezave in skladno z višino zneska. Da, prav ste prebrali, obrestna mera je odvisna tudi od višine vloženih sredstev. Splošna banka Velenje d.d. je namreč uvedla posebne, stimulativne obrestne mere za depozite, vezane nad 3 in nad 6 mesecev.
Letna obrestna mera
- depoziti, vezani nad 1 mesec	35 %
— depoziti, vezani nad 3 in nad 6 mesecev		
depoziti do 50.000,00 din	42	%
depoziti od 50.000,00 do 100.000,00 din	45	%
depoziti nad 100.000,00 din	48	%
— depoziti, vezani nad 12 mesecev	55	%
Devizni depoziti
Splošna banka Velenje d.d. nudi tudi vezavo kratkoročnih deviznih depozitov v treh vrstah valut in sicer v ATS, DEM in CHF v znesku nad 20.000 DEM oziroma v protivrednosti drugih valut.
Letna obrestna mera
depoziti, vezani nad 3 mesece
7,25 %
- depoziti, vezani nad 6 mesecev
7,40 %
Vabimo vas, da se pred končno odločitvijo pogovorite še z bančnim delavcem v vaši enoti banke, saj smo prepričani, da boste z njegovo pomočjo našli način vezave prihrankov, ki vam bo v določenem času zagotovil največ obresti.
IGRALI?
RUDAR (V):SVOBODA 4:0 (2:0)
Strelci: 1:0 Polovšak (30), 2:0 Brdjanovič (37, 22 m), 3:0 Goršek (50), 4:0 Goršek (59). Rudar (V): Dabanovič, Križan, Skerbinek, Doler, Golač, Macura, Polovšak (Karič), Pranjič, S.
MEH ANIKA : VELENJE 27:22 (11:10)
Velenje: Stropnik, Čater 1, Plaskan 8, Ramšak 1, German 1, Ojsteršek 1, Požun 2, Rozman, Vogler 3, Šerbec 5, Vajdl.
VELENJE :OPREM A 19:20 (10:8)
Velennje: Lakič, Misaljevič 4, Draganovič, Zidar 2, Katič 3, Oder 2, Fale, Hudej 7, Ikič, Delič 1, Memič, Hrast.
sfrato tyteti
Tel. št.: 853 451 _855 450.
KAVČ IN FOTELJE prodam. Tomšičeva 13, stanovanje št. 3 (oglasite se popoldan).
HOBI MLIN ugodno prodam. ©856-103.
ONESNAŽENOST ZRAKA
Zdravnik in zdravstvo na razpotju
Slovensko zdravništvo ima že dolgoletno tradicijo stanovskega organiziranega delovanja v slovenskem prostoru. Maja letos se bomo zopet srečali na letnem rednem srečanju, tokrat že 128. Delo slovenskega zdravništva je tradicionalno vtkano v oblikovanje zdravstvene politike, izvajanje in nadzor nad izvajanjem. Trdim lahko, da je slovensko zdravstvo doseglo zavidljiv razvoj, ki se lahko primerja z mnogimi razvitimi državami. Zasluga zdravništva je pri tem nesporna.
Pred enim letom smo si veliko obetali ob volitvah, ki so bile v teku in ob oblikovanju novega družbenega sistema, čeprav v programih političnih strank, ki so obravnavali področje zdravstva, nismo imeli posebnega razloga za optimizem, ker je bilo področje zdravstva in sociale skromno predstavljeno. Veliki politični, še zlasti pa gospodarski pretresi, so pripeljali zdravstvo na pot, ki vodi v neko čudno smer. Bojim se, da bo ta smer pripeljala slovensko zdravstvo in zdravnika kot nosilca dejavnosti v prostor in čas:
—	ko bo zdravnik mučno razpet med ekonomsko logiko in zdravniško etiko,
—	ko bo pri iskanju izhoda ostal zdravnik z bolnikom osamljen z njegovo bolečino, združeno z njegovo in osebno stisko,
—	ko zdravnik mora protestirati, da ima vojak oficir — ki nikomur ni potreben, tudi do dvakrat večjo plačo kot zdravnik.
—	ko se bodo zapirale slovenske porodnišnice, pa bomo hkrati ugotavljali in z zaskrbljenostjo opozarjali na padanje biološkega potenciala slovenskega naroda,
—	ko družba z regulativi onemogoča, da bi lahko zdravnik socialnemu podpirancu dal na državne stroške osnovno zdravilo proti bolečinam.
—	ko se morajo izvajalci zdravstvenega varstva v posameznih organizacijah boriti za plačilo opravljenega dela, odlašati z izplačilom OD in za to najemati kredite, hkrati pa ugotavljamo, da se v upravnem aparatu podobne stvari sploh ne pojavljajo itd.
Mislim, da ni naloga slovenskih zdravnikov, da bi iskali krivca in odgovornega za tako smer poti, za to imamo tiste, ki smo jim ob volitvah dali svoj glas. Slovenski zdravniki morajo jasno in odgovorno opozoriti na posledice, ki jih bo čutil slovenski drža-
Razmišljanja slovenske vlade o ukinitvah določenih bolnišnic, kar smo izvedeli iz dnevnega tiska, zdravniki zdravniškega društva načelno zavračamo, saj smo prepričani, da ni v interesu naših državljanov niti zdravstva, da ukinjamo zdravstvene zmogljivosti, ki so ljudem potrebne in ki uspešno opravljajo svojo nalogo. Še posebej zavračamo ponovni poskus kot tudi način ukinitve bolnišnice Topolšica. Razlog za tako naše stališče je čisto preprost: ljudje to bolnišnico potrebujejo, bolnišnica dela strokovno in racionalno.
Našo bolnišnico v Topolšici so v preteklosti že trikrat poskušali ukiniti. Po vsakem poskusu ukinitve je bolnišnica v Topolšici nadaljevala delo okrepljena strokovno in tehnično. Želimo in pričakujemo. da bo tudi tokrat tako.
Glavni argument, ki ga predlagatelj ukinjanja bolnišničnih kapacitet uporablja, to je število postelj na 1000 prebivalcev, ki znaša v Sloveniji 6, in naj bi bilo to preveč, ne drži. V Evropi je povprečno 8—10 bolniških postelj na 1000 prebivalcev, zaradi boljše tehnične opremljenosti so krajši diagnostični in terapevtski postopki, razlogov za hospitalizacijo iz socialnih razlogov je znatno manj kot pri nas.
Ne smemo pozabiti, da se naša populacija stara, socialne stiske jo čedalje bolj ogrožajo na zdravstvenem področju. V razvitejšem svetu umira v bolnišnicah preko 70 % prebivalcev, v naših komaj 30 %. Posteljne zmogljivosti v slovenskem zdravstvu torej niso predimenzionirane, pač pa je vprašljiva njihova razporeditev.
Zdravniki se dobro zavedamo dramatičnosti političnega in go-
Odločno proti ukinitvi
Kar zgrozi se človek ob branju člankov nad nepremišljenostjo nekaterih ljudi, ki bi želeli ukiniti tako potrebno bolnišnico kot je Topolšica. Nadvse uspešen kader v tej ustanovi si je leta prizadeval za njeno posodobitev, predvsem pa uspešno zdravil bolnike, ki jih je tu vedno dovolj. Ta bolnica nam je še kako potrebna in kot kažejo današnje razmere, bo v teh nenaklonjenih časih še bolj iskana. Zato bolnice ne damo! Prav je, da odločno zahtevamo od vseh vodilnih v občinski skupščini, da se uprejo proti vsakemu takšnemu dejanju.
Vladimir Videmšek
Osebni dohodki učiteljev
osnovnih šol
Pri uresničevanju nalog slovenske osnovne šole in pri ustvarjanju pogojev za doseganje deklarirane nove kvalitete življenja vseh prebivalcev Republike Slovenije sta vloga in pomen učiteljevega dela enaka v vseh osnovnih šolah na ozemlju Republike Slovenije, ne glede na občinske meje.
Zato učitelji osnovnih šol občine Velenje zahtevamo izenačitev osebnih dohodkov učiteljev v vseh slovenskih osnovnih šolah po načelu: »Za približno enako delo v približno enakih pogojih pripada slovenskim učiteljem enako plačilo!«
Izenačevanje osebnih dohodkov naj temelji na enotni in ekonomsko realni ceni učiteljevega dela, velja pa naj od 1. 1. 1991.
Zahtevo po izenačevanju osebnih dohodkov slovenskih učiteljev pojmujemo kot legalen način obrambe naših stanovskih interesov in legitimnih pravic. Pojasnilo:
Redno spremljamo primerjalne podatke o gibanju osebnih dohodkov v šolstvu za vse občine v Republiki Sloveniji in zaskrbljeni ugotavljamo, daje metoda indeksiranja finančnih pravic na neko zatečeno stanje ustvarila nerazumljive in za veliko število slovenskih učiteljev žaljive razlike med plačami.
Drugi vidik analize teh podatkov pa odkriva, da so osebni dohodki učiteljev osnovnih šol v skoraj polovici slovenskih občin zaostali za dogovorjenim razmerjem s povprečnimi plačami v gospodarstvu.
Ohranjanje sedanjih krivičnih razmerij med plačami slovenskih učiteljev ogroža kvaliteto dela v šolah, kajti tolikšno število učiteljev ne more v nedogled mirno prenašati napak in krivic pri določanju svojega družbeno-eko-nomskega položaja.
Zahteve po izboljšanju položaja šolstva in po odpravi neutemeljenih .azlik v plačevanju našega dela bomo glasno in odločno poudarjali v vseh organiziranih in legalnih oblikah borbe za zaščito naših stanovskih interesov.
Naglašujoč opredelitev, da je osnovna šola nacionalna zadeva, ki ne sme zgubljati svoje vloge zaradi napak finančne politike in komunalne razdrobljenosti, pričakujemo, da bodo pristojni republiški organi kmalu našli pravo rešitev sedanjih problemov in vzpodbudno opredelitev nadaljnjega razvoja slovenske osnovne šole.
Citirana zahteva je nastala na podlagi predlogov in zahtev učiteljev osnovnih šol občine Velenje; obravnavana in sprejeta je bila na seji sveta Vzgojno-izobra-ževalnega zavoda Velenje, dne I. 4. 1991.
v.d. direktorja VIZ:
prof. Dušan Dolinar
V V	«V V
zariscu posodabljanja osnovne šole
Nosilna misel naprednega sveta in civilizacije na pragu tretjega tisočletja je ideja o bolj svobodnih, bolj človeških in kulturnej-ših odnosih v družbi. To so evropsko opredeljena temeljna izhodišča tudi za življenje in delo v prenovljeni osnovni šoli. Vendar še takšno priseganje na sodobne, civilizacijske modele prenovljene osnovne šole ne gre brez široko izobraženega učitelja. Tega se zavedamo tudi učitelji osnovnih šol v občini Velenje.
Drugačen način učenja, poučevanja in večja učiteljeva svoboda pri delu pomeni veliko odgovornost, kritičnost do lastnega dela, veliko samoizobraževanja in razmišljanja o delu — iskanju novih idej, novih poti učenja. Prav zaradi tega smo se nekateri že odločili za uvajanje novih učnih oblik in metod dela. To pa je v nas spodbudilo novo potrebo; potrebo po srečanju z učitelji praktiki, ki se ukvarjajo z novitetami.
Tako smo se v mesecu marcu srečali z dvema učiteljicama, ki že dalj časa uporabljata nove oblike in metode dela. Dne 19. marca se je predstavila učiteljica Sonja Peternel iz Dovja pri Mojstrani, ki soji alternativni učnov-zgojni pristopi pisani na kožo. Novo prakso je utemeljevala s predavanjem in video posnetkom. Prijetna učiteljica in kulturna sogovornica je globoko v nas prebudila pedagoški eros in željo, da že jutri pričnemo izžarevati tisto, kar mora učitelj izžarevati, da bo dosegel pedagoško bližino do svojih učencev.
Drugo srečanje je bilo 26. marca, z učiteljico Ljudmilo Žaiik iz Križevcev pri Ljutomeru. V pričakovanju velikih strokovnih besed smo bile udeleženke njenega predavanja ponovno prijetno presenečene. O novi obliki poučevanja v osnovni šoli — o nivoj-skem pouku, je učiteljica Ljudmila govorila s toliko optimizma in tako preprosto, da nas je prepričala o uspehu, ki ga ima pri svojem dolgoletnem delu z nivoj-skim poukom, obenem pa nas ja zadolžila, da se bolj zavedamo časa, ki zahteva v šoli nekaj novega, svežega. Sonji in Ljudmili se zahvaljujemo za njun nesebični prispevek za našo strokovno rast in za potrditev preizkušene modrosti: »Šola raste in pada z učiteljem.«
T. D.
Odrasli ali mladina?
Sredi parka (edinega v Velenju) stoji starejša hiša, v kateri je vrtec. Mnogi občani se še spominjajo, da je bilo ob njem včasih lepo igrišče z lesenimi igrali, ki jih je žal uničil zob časa, delno pa tudi objestnost nekaterih posameznikov. Zdaj je tu le travnik, ob vrtcu pa dve mizi in štiri klopi.
V vrtcu ni malo otrok in večina staršev pravi, daje tu najlepše — pravi raj za otroke. Vrtec je sicer star, vendar se osebje trudi, da se otroci v njem in zunaj njega dobro počutijo. Vemo, da sredstev za nabavo dragih igral ni, zato nam veliko pomenijo že malenkosti, kot so na primer podrta debla ali čoki, kjer si otroci lahko najdejo kotiček za igro. Tako smo že pred dvemi leti dobili v uporabo leseno lokomotivo in nekaj vagonov. Le-te pa smo žal iskali po vsem parku, celo v krošnji dreves (čeprav se sliši nemogoče). Zato smo igrali odstranili in ga prestavili k drugemu vrtcu.
Do sedaj so se otroci igrali le ob mizah in na travniku. Pred nedavnim pa so Vekosovi delavci podirali stare vrbe ob cesti proti kinodvorani in odžagani čoki so kar vabili otroke, da so se poigrali ob njih. Prijazni delavci so ugodili prošnji vzgojiteljic in dostavili pred vrtec nekaj teh čokov. Otroci so bili novosti sila veseli. Žal pa je veselje trajalo le nekaj dni. Čez vikend se je pač nekdo potrudil, čoki so mu bili všeč in jih je odpeljal (enega velikega za mizo in pet majhnih, za stole). Čoki so težki, težko jih je premikati, pa vendar sta dva, ki sta še ostala, vsako jutro na drugem mestu v parku. Največkrat seveda pred vhodnimi vrati, kjer se vrstijo raznovrstne zabave. To sklepamo po odvrženih cigaretnih ogorkih, praznih steklenicah, celo preservativih in podobnih stvareh. Zelo so zgroženi starši, ki prvi zjutraj pripeljejo
otroke v vrtec in osebje, ki resnično ni dolžno pospravljati odpadkov okrog vrtca.
Tudi sicer je opazno, da so cvetlični nasadi ter klopi zelo izpostavljeni objestnosti (čigavi?). Vsa opozorila in prošnje nalete na gluha ušesa. Tudi mimoidoči so brez moči ari pa nočejo videti kaj se dogaja.
Zavedamo se, da imajo miličniki tudi pomembnejše delo. Mogoče pa bi vendarle lahko kdaj napravili poznopopoldan-ski ali večerni obhod po parku.
Ker si vsi želimo, da bi otroci in odrasli uživali v lepem okolju, ki ga nudi park, odprimo oči in naredimo nekaj za naš lepši jutri.
Vzgojiteljice vrtca »ROŽLE«
Paka smrdi ali ne?
Nič ne rečem, se dogajajo na tem svetu še bolj važne stvari. In bo kdo rekel, da je to že preživeta in stara zadeva. Ampak meni smrdi. Pa še komu drugemu tudi najbrž. In to resnično smrdi, ne samo v prispodobi. In ko gledam to ljubo reko Pako, ki teče mimo našega doma, mi je žal zanjo, za živali, ki so poginile v njej, žal pa mi je tudi za nas ljudi. Se posebej za nas ljudi, ki smo v svoji želji po razvoju in napredku dovolili, da smo svojo kulturo razobesili v obliki polivinilastih vrečk (pa če bi bile samo te) na grmovje ob toku reke Pake.
Nič ne rečem. Marsikaj gre narobe na tem svetu. In tudi Jugoslavija ni več tista srečna dežela, o kateri smo se učili iz zgodovinskih knjig. Nič več ni tistega toliko opevanega bratstva in enotnosti in naši bratje Srbi in Hrvati so se spoprijeli, kot zares. In tudi nam Slovencem žugajo in nas vabijo, da se gremo še mi državljansko vojno. Sicer, pa se ni bilo težko ločiti od skupne mize, ko pa je na njej ostala prazna skleda. Pa tu mi navadni državljani bore malo moremo pomagati. Lahko samo upamo, da je Bog tistim, ki smo jih izbrali za svoje voditelje, kaj več pameti namenil, kakor nam, in da nas bodo znali rešiti iz te godlje. Pa ne mislim reči, da Slovenci ne znamo misliti s svojo glavo. Samo na svoj ugled smo pozabili in pozabili smo biti ljudje.
Bog ve, da si človek ne izbira svojega življenjskega prostora vedno sam, in tudi če si ga ne more predvidevati, kaj se bo dogajalo v prihodnosti. In ko sta moja starša kupila košček zemlje blizu Pake, tudi nista predvidevala, da bo od idile, ki jo je kazala takratna podoba tega kraja, ostala le še umazanija in smrad. Saj se boste spomnili, tisti malo starejši, kako je bilo. Miren kraj, ptički so prepevali v zgodnje jutro in voda je šumela, v njej pa so pridno migotale ribe in ribice. Pa je prišel dan, ko so ribe plavale s hrbtom proti nebu, navzdol po toku reke Pake in so ljudje samo zmajevali z glavo. Pa ne bi rekla, da je krivca za ta pogin rib kaj prida bolela glava,- še manj pa vest. Od tistega prvega pogina rib se je stvar samo slabšala. Nič ni bilo pomembno kaj in kdo in koliko in čez noč se je reka spremenila v prostor kamor lahko brez skrbi mečeš odpadke. Saj kaj pa nas to briga. Saj mi ne stanujemo ob reki. Stanujemo pa mi in še kdo drug. In reka Paka nas pridno zalaga z vsemi vrstami odpatkov, take ali drugačne vrste, smrad od nje pa veje do neba. In če so včasih ljudje na črno potegnili kakšno ribico na suho, saj veste, za poslastico ob nedeljah, ti zdaj reka mimogrede prinese kakšno pog; 'o žival (to nedeljo konkretno zajca) in si tudi takoj sit. Pa ni re a nič kriva. Čeprav je njena podoba grozljiva, saj spreminja barvo vode sk'oraj vsak dan od zelene do vijolične, ona teče po svojem ustaljenem koritu. In bo tekla še naprej, kot kaže vedno bolj umazana, vedno bolj smrdeč spomenik človeški neumnosti.
Boli me, ko jo gledam, pa tudi jezi. Od vseh čistilnih naprav, kot kaže ni nobenega učinka. Dno reke je polno umazanije, ki se kopiči in nabira in je niti voda ne more več odnašati s seboj. Oja, jo odnese. Odnese jo ob poplavah, takrat, ko naraste in prestopi bregove. Ampak je že tako, dajo pusti v kleteh in tudi stanovanjih hiš, ki stojijo ob njej.
Ko sem prebirala oglase, kjer se je Stranka krščanskih demokratov le pobrigala za videz ob Paki in jo skušala rešiti vsaj navlake, ki se je obesila na grmovje, sta mi bili v glavi dve misli.
Kako, da samo ti, ali ravno ti? Kje so ostali? Zakaj niso sprožili širše akcije. Veste dragi moji, celo zimo je trajalo, pa še traja, da bomo očistili vsaj blato, polivi-nil, cunje, čevlje, steklenice, železo, in še in še izpred svojega praga. Vam smrdi? Meni je tudi. O vsem ostalem niti ne bi zgubljala besed. In tudi malo pozno je vse skupaj. Nočem kritizirati, saj je pohvale vredno, da se je kdo sploh spomnil na čistilno akcijo, ampak, če se ljudje, ki stanujemo v teh krajih ne bi takoj po poplavi lotili čiščenja in saniranja, potem bi mogoče res smrdelo do neba. Pravijo, da naj vsak čisti svoj prag in če se izrazim malo figurativno, potem ga jaz čistim, ampak dragi moji ne svoje umazanije.
Če se bo čistilna akcija nadaljevala. se zavedajmo nekaj. To je samo začasen ukrep, enkratna priložnost, da bi vsaj obrežje reke imelo normalno podobo. Ampak dokler se v ljudeh ne bo razvil občutek, kaj je prav in kaj ni, ne bo nič drugače. Dokler ne bo vsak čistil svoje umazanije za seboj na primeren način, bo meni še vedno žal, da sem sploh človek, najvišje razvito inteligentno bitje na svetu. Uničili smo že marsikaj lepega in dragocenega in kultura ni več v modi. Ampak človek nosi kulturo s seboj, v svoji notranjosti in naj je ne vrže tako poceni na kup smeti.
Milojka Komprej Penk — tudi naša dežela Šoštanj
Zahvala za udeležbo
Še živijo ljudje, ki jim ni vseeno v kakšnem okolju živimo, ljudje, ki lepe besede znajo tudi udejaniti, ljudje, ki za svoje delo ne zahtevajo plačila. To je tudi pokazala akcija »Očistimo reko Pako«, dne 6. 4. 1991, ki smo jo organizirali Slovenski krščanski demokrati iz velenjske občine.
Poleg članov naše stranke, so se akcije udeležili številni posamezniki in člani stranke Zeleni Velenja in Socialistične stranke ter duhovniki iz Šaleške dekani-je. Vsem udeležencem se najlepše zahvaljujemo.
Posebna zahvala vsem, ki ste akcijo tudi finančno podprli in tistim, ki ste poskrbeli za prazne želodce. To so: Termoelektrarna Šoštanj, Krajevna skupnost Šoštanj, Liberalno demokratska stranka Velenje, Samopostrežba »Pri Lipi« iz Florjana, Okrepčevalnica Mak iz Lokovice, trgovska podjetja Era, Nama, Košaki, Dolina, REK-Družbeni standard, Gasilsko društvo iz Lokovice in Šoštanja ter g. Franc Ojsteršek — sekretar SO Velenje.
Zahvala velja tudi Vekosu za postavljene kesone in g. Tonetu Tanjšku za domiselno in uporabno priročno delovno orodje. Slovenski krščanski demokrati Efenkova 61 63320 Velenje
Učitelji
tepejo
otroke
K pisanju me je spodbudil članek v neki slovenski družinski reviji, kjer se novinarka sprašuje in raziskuje, če še kje učitelji tepejo otroke v šoli.
Kot oče dveh šolarjev bi opozoril, da takšni primeri so in ne tako redki. Sam bom omenil v nebo vpijoč primer učitelja Lupa iz OŠ Ravne pri Šoštanju. Le-ta svojo jezo stresa nad učenci ne samo z rjovenjem, ampak tudi s klofutami, kar po domače, kakor pač pade. In to nad otroki 3. in 4. razreda. Pred leti je bil obsojen na 6 mesecev pogojno zaradi pretepa deklice v 1. razredu.
Pa so se kljub temu konflikti še naprej vrstili, tako da je mnogo staršev svoje otroke še pred ali med šolskim letom prestavilo na drugo šolo kljub oddaljenosti. To, da namesto pouka po načrtu naredi pouk politične vzgoje, se tudi ve ves čas. Višek pa je dosegel lani, ko je nekaj dni pred volitvami v razredu izvedel svoje volitve in po rezultatih maltreti-ral učence ter javno pred njimi agitiral komunistično stranko!
Kje je tu učiteljeva Morala, Vzgoja?
S. F.
—	ko se dogaja, da so izhodišča za osebni dohodek strokovnjakov z najdaljšim študijem izenačena z enakimi izhodišči bančnega uslužbenca, policaja, po-doficirja, carinik a itd,
—	ko se name:nska sredstva za zdravstvo odvajajo tudi za jača-nje represivnega aparata,
—	ko slovenske ceste postajajo čedalje bolj krvave, bencinski dinar pa se ne uporablja namensko,
—	ko iz raznih razlogov naraščajo potrebe po zdravstvenem varstvu, hkrati pa nam grozijo ukinitve zdravstvenih zmogljivosti,
—	ko gre medicina v svetu, zlasti pa še v Evropi — kamor si tako želimo, z velikimi koraki naprej, pri nas se pa odločamo za popolno zaporo uvajanja novih diagnostičnih, terapevtskih in rehabilitacijskih metod in bo perspektivno vodilo naše hospi-talne organizacije na nivo domov za ostarele,
—	ko se bo o avtentičnih potrebah po zdravstvenem varstvu odločalo izključno v centrih moči, nič pa v okolju, kjer te potrebe nastajajo,
—	ko ob nastajanju socialnih stisk in padanju življenjskega standarda državljanov krčimo njihove pravice iz zdravstvenega varstva in povečujemo obveznosti,
vljan in do katerih bo prišlo čeprav s pasivno udeležbo — v glavnem preko ramen zdravnikov.
Ni dovolj, da opozarjamo na odgovornost, temveč na posledice, ni dovolj, da se zoperstavimo, da bi birokratski organ ugotavljal upravičenost medicinskega posega pri posebej zahtevnih strokovnih odločitvah in s tem jemal suverenost stroki, ali da opozarjamo, da se bodo začele večati vrste pred ambulantami, da bo čedalje več neprijaznih obrazov! Zdravniki bi se morali izjasniti :
1.	Da je najboljša obrambna moč države zdrav, izobražen, delaven in zadovoljen človek, ne pa dve vojski (republiška in zvezna).
2.	Da stroko vodi stroka — politika ji je le v pomoč, ker pomaga ustvarjati pogoje za uveljavitev stroke, ne pa obratno.
3.	Da odklanjamo administrativne posege v zdravstvu brez poprejšnjih strokovnih in družbenoekonomskih analiz.
4.	Da še naprej podpiramo naše zdravnike — poslance pod predpostavko, da nikjer ne pozabijo, da so zdravniki — v tem kontekstu je strankarska pripadnost sekundarnega pomena.
5.	Da vlada pripravi dolgoročno strategijo razvoja (ne de-montaže) zdravstva in tej strategiji naj bo podrejena področna zakonodaja. Delo na tem je nujno pospešiti.
6.	Da bi Sekretariat za zdravstvo z obžalovanjem (s skesa-nostjo) sporočil, da ni uspel v pogajanjih o oblikovanju in namembnostjo proračuna zagotavljati minimalnih potrebnih sredstev, namesto da z vehemenco zagovarja restriktivne ukrepe v zdravstvu.
7.	Da zdravnikom pri njihovem delu ne bo naložena strokovna zavest (teze zakona o Z. V.), temveč zahtevamo intelektualno poštenje vseh, tudi zdravnika.
8.	Da zahtevamo tako zdravniško zbornico, ki bo izraz potreb slovenskih zdravnikov, to je strokovno, racionalno, samostojno institucijo, ter da se upremo poskusom, da bi to postala vladna inštitucija, torej zbornica za zdravnike.
spodarskega položaja, ne zahtevamo zase nobenih izjemnih pravic in privilegijev, znamo pošteno in dobro delati in se po dosežkih lahko primerjamo z mnogimi evropskimi državami. Zahtevamo enakopraven položaj v družbi, enakopravno porazdelitev bremen, dobrega in slabega.
Zahtevamo profesionalen pristop pri vodenju zdravstvene politike, tako pri njenem oblikovanju, izvajanju in nadzoru.
Zdravniško društvo Velenje
Bomo gasilci primorani ustanoviti stranko?
Čeravno sem vedno z velikim odporom »preletel« tisto stran vašega časopisa, kjer so odgovori in pisma bralcev, ali bolje »večne polemike vsevednih Rezmanov, Šavor-jev, Gošnikov ...« si nisem mogel kaj, da se ne bi tudi sam oglasil.
Do tega sta me pripravila dva članka. Prvi napisan v zadnji številki Našega časa v rubriki Velenjske stranke o sebi in drugi v Delu — »ko bo gorelo, naj gasijo politiki.«
Počasi smo se vsi začeli zavedati svoje lahkovernosti, kajti ob zadnjih volitvah, smo neomajno zaupali in verjeli kandidatom, da bodo res nekaj naredili za nas. Čas nas trezni in dejanja politikov spravljajo v jezo. Zavedati se pričenjamo, da smo naredili veliko napako. Skoraj vsi člani raznih društev (gasilci, lovci, kulturniki) smo v en glas »tulili« da bomo nadstrankarske organizacije.
Kako naivno in otročje!
Ko se danes ozremo okoli sebe, vidimo da so na oblasti ljudje, ki so vedno in o vsem vse najbolje vedeli. Morda je za to kriva tudi prejšnja ureditev, ki jih je naredila za dobre kritike in mnogo slabše ustvarjalce.
Prebiranje prej omenjenih člankov, je tudi meni dvignilo že itak nad normalo dvignjeno temperaturo.
V	DPZ velenjske skupščine deluje osem strank. Skupaj štejejo te stranke (brez SDP za katero ni podatkov) okoli 1300 članov, za kar so si dodelile 116.100 din mesečno in prostore (25 kvadratnih metrov za stranko). Pričakujejo pa še več (Anton Lovrec). V povprečju dobi za svoje delo vsaka stranka 14.500 dinarjev mesečno.
V	velenjski občini deluje (DELA!) 12 prostovoljnih gasilskih društev, v katere je včlanjenih 1900 gasilcev. Samo gasilsko društvo Skale (od koder izhajam) ima 203 člane. Pokriva področje Skal, Cirkovc in Plešivca.
Za redno delo, režijske in materialne stroške, ogrevanje, vzdrževanje opreme in domov, gorivo, mazivo, izobraževanje, zavarovanje opreme in članstva nam je ista oblast dodelila 5.900 dinarjev.
Popolnoma podpiram na šentjurski skupščini izrečeno misel »Ko bo naslednjič gorelo, bomo gasilsko opremo pripeljali pred občino in naj gredo gasit politiki!«
Seveda te ob takšnih spoznanjih mine vsakršno »nadstran-karstvo«. Če bo šlo tako naprej se bomo namreč gasilci primorani pojaviti na naslednjih volitvah kot stranka. Pa ne zato, da bi prevzeli oblast. Enostavno zato, da bomo spravili z oblasti tiste, ki mislijo le na svoj trebuh in seveda zato, da bomo nudili tej družbi primerno požarno varnost.
V	velenjski občini imamo gasilci toliko članov kot vse stranke skupaj in svojega glasu »bianko« ne bomo več poklanjali nikomur.
Zelo verjetno je, da bodo prišli do podobnih spoznanj tudi kulturniki, lovci, športniki . ..
V	»gnilem režimu« smo imela društva svojega zaveznika in koordinatorja v Socialistični zvezi, ki je »skrbela« za nas. Danes pogrešamo takšnega koordinatorja. V KS Škale smo društva že povezali in ustanovili skupno telo, ki koordinira aktivnosti med posameznimi društvi.
Nujno je ob vsem povedanem ustanoviti takšno koordinacijsko telo tudi na nivoju občine. Sicer bomo čez leta pričeli ugotavljati, da nam je povsem zamrla društvena dejavnost, da zastonj noče več delati nihče.
Kakšne moralne in družbene vrednote potem podpira trenutna politika.
P. S. Morebitnim komentarjem na moj članek ne nameravam odgovarjati.
Stane Tepej
Še enkrat tema
»urbanistični inšpektor«
V zadnji številki Našega časa smo lahko prebrali ne-
kaj resnic o našem občinskem urbanističnem inšpektorju Ivu Petroviču. Namenil sem se, da tudi jaz napišem nekaj o njegovih strokovnih in doslednih ukrepih proti meni.
V Topolšici, ob cesti proti bolnišnici, sem si zgradil sta novanjsko hišo, z vsemi soglasji in dovoljenji, ki so jih pristojni organi takrat zahtevali. Hkrati z gradnjo sem urejal tudi okolico — dvoriš če in vrt. Gradnjo in urejevanje je lahko opazoval vsak Tudi Ivo Petrovič, ki se je preselil v naš kraj. Vse je potekalo brez kakršnihkoli težav do leta 1989.
Ko so takrat urejali in širili cesto proti bolnišnici, so moji sosedje na vsak način hoteli vriniti traso ceste čez moj vrt. Kljub temu, da je že moj oče leta 1968 pri takratni obnovi daroval 3 metre zemljišča, jaz pa sedaj še meter, ni bilo do volj. Njihove namere jim niso uspele, kajti cesto so speljali tako kot je in kot je bila prvotno zakoličena. Zadnja priložnost za dosego svojega cilja jim je tako ostal le še občinski urbanistični inšpektor. Čeprav je na območju naše občine zgrajenih na črno osem vikendov in morda še kakšno gospodarsko poslopje, pa tudi gospod inšpektorje leta 1988 začel sam graditi na črno, se je zapiknil prav v moj vrt ob cesti.
Moja vrtna ograja je zgrajena iz dveh vrst betonskih kvadrov, v njegovih uradnih odločbah pa je to zanj uporni zid z ograjo. Med drugim v njih piše, da je zgrajen na črno, da ga moram porušiti oziroma ga bodo porušili na moje stroške. Po njegovih pojmih bi bil lahko to 10 ali še več metrov visok zid.
Rešitev te zadeve seje tako mudila, da me je prišel omenjeni odgovorni inšpektor iskat celo v Termah Topolšica, kjer sem bil na zdravljenju. Po tem se je začel uradni birokratski postopek proti meni. Trajal je od 6. novembra leta 1989 do 6. julija lani. Izpisanih je bilo kar 12 različnih spisov od vabil, opominov, odločb in med njimi tudi odločba republiškega urbanističnega inšpektorata. Seveda se jaz k inšpektorju Petroviču nisem šel jokat, obrnil sem se na Jožeta Mraza, takratnega predsednika komiteja za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja pri Sob Velenje. Z njegovo pametno presojo se je tako končalo njegovo izživljanje nad menoj.
Bralcu oziroma mimoido-čemu krajanu pa dajem ob koncu v presojo naslednje vprašanje: kaj je lepšega moj vrt z rožami ali pa ruševine, ki so jih želeli moji prijatelji?
Ivan Delopst Topolšica 51 c
Črna gradnja? !
Spet mi krade dragoceni delovni čas. Tokrat sicer ne bom na dolgo in široko pisaril, ker sem opazil, da si stvari po svoje tolmači, razlaga — misleč, da sebi v prid; zato zlonamerne laži, podtikanja in še marsikaj v obeh člankih prejšnje številke Naš čas.
Gospod L. Ojsteršek, zadevo sem predal svojemu odvetniku. Zaradi postopka na sodišču pa se bosta vidva naprej pogovarjala.
Javnost obveščam, da kot urbanistični inšpektor ne gradim na črno.
Posnetek v Našem času kaže nedokončano gradnjo — gradbišče last Hodnik Ivana in Frančiške ter Petrovič Ivanke in sicer z dovoljenjem, ki ga je izdelal Komite za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja občine Velenje pod št. 351-226/90-03 z dne 20. 3. 1990 in nato še z enim dovoljenjem št. 351-425/90-03 z dne 12. 6. 1990.
G. L. Ojsteršek, na svidenje na sodišču!
Urbanistični inšpektor Ivo Petrovič
■STRANKE«
Nestrinjanje z DEMOSOVO - vladno politiko
Delovanje Stranke demokratične prenove Velenje je usmerjeno na področje naše občine, vendar v razmerah, ko občinska politika vse bolj bledi in se krepijo želje po centralizirani politiki (EMONA-CENTRALIZEM), želimo jasno prezentirati stališča naše stranke kot celote.
Stranka demokratične prenove Slovenije, kot legitimna parlamentarna stranka v opoziciji, opozarja državljanke in državljane Republike Slovenije na razdiralno in pogubno politiko Demosa in njegove vlade.
Demosova vlada je svojo oblast skoraj leto dni izvajala brez pripravljenosti na dialog, konstruktivno sodelovanje z opozicijo in za graditev družbenega soglasja. To je Slovenijo pripeljalo na rob gospodarskega razsula in socialne vzdržljivosti ljudi, do vse manjših možnosti za ohranjanje trgov v Jugoslaviji, brez uresničenih obljub o pomoči tujine. Demos in njegova vlada, ne oziraje se na posledice, rušita vse: tudi dobra podjetja, motivacijo in soupravljanje zaposlenih, iniciativnost državljanov v krajevnih skupnostih, decentralizirano odločanje v občinah in regijah, vlogo stroke in zainteresiranih uporabnikov storitev javnih služb, neodvisnost novinarjev in sredstev obveščanja ter avtonomijo civilno družbenih gibanj.
Ugotavljamo, da Demos in njegova vlada nista niti strokovno, še manj pa politično, sposobna in pripravljena najti pravo smer delovanja v času, ki zahteva sistemske spremembe, vendar hkratno pragmatično ukrepanje. Temeljna usmeritev bi morali biti dejanski rezultati, ne pa zlahka dane predvolilne
obljube in ideološki cilji. Čim bolj utemeljena so opozorila opozicije, kolikor manj je za takšno politiko razumevanja doma in v tujini, tem pogosteje se Demos, z izgovori na popolno zgrešenost in ničvrednost petinštirideset let, pogreza v ideološko, nedemokratično, nacionalistično, gospodarsko škodljivo in razvojno neperspektivno delovanje in s tem opravičuje krčevito obrambo svoje oblasti. Zato Stranka demokratične prenove ni mogla uveljaviti položaja konstruktivne opozicije vladi in izraža, da takih usmeritev in politike Demosove vlade ne podpira.
Na podlagi takih spoznanj, upoštevajoč poseben pomen lastninjenja družbene lastnine in delavskih pravic za razvojno usmeritev, sistem upravljanja in lasniško sestavo slovenske družbe smo na drugi konferenci SDP Slovenije 6. marca 1991 v Mariboru sprejeli naslednje sklepe.
1. SDP Slovenije ne podpira gospodarske in socialne politike DEMOSOVE vlade. Nasprotujemo vzpostavljanju socialne strukture in politične ureditve, v kateri bo manjšina bogatih vladala nad večino ekonomsko in politično brezpravnih državljanov. SDP Slovenije zahteva od vlade, da namesto politike zgolj velikih nacionalnih tem, da prioriteto gospodarski in razvojni socialni politiki. Zahtevamo enakopravno upoštevanje delavskih interesov in zakonsko zaščito delavskih pravic, torej večine državljank in državljanov Slovenije. Obenem zahtevamo uresničevanje reform na socialdemokratski podlagi — od soupravljanja do privatizacije. Zahtevamo čimprejšnji sprejem zakona o soupra-
vljanju podjetij in zavodov, zakona o sindikatih in zakona o lokalni samoupravi, kot USTAVNIH ZAKONOV.
2.	Zahtevamo, da se z USTAVNIM ZAKONOM uredi družbeno usmerjeno lastninjenje družbenih sredstev na podlagi pravice kolektivov do izbire različnih lastninskih oblik in postopkov.
3.	Zavzemamo se le za denacionalizacijo, ki naj pomeni popravo očitnih in ugotovljenih krivic, vendar hkrati oblikovanje lastninske podlage za ustvarjanje dohodka na podlagi dela novega lastnika.
4.	V parlamentu smo že vložili interpelacijo o razvojni, ekonomski in socialni politiki Demosove vlade. V tej parlamentarni razpravi bomo vztrajali na jasnem programskem definiranju politike vlade, na ovrednotenju rezultatov in posledic njene dosedanje politike, zahtevali pa bomo tudi tiste kadrovske spremembe v vladi, ki lahko vodijo k večji strokovnosti, demokratičnosti, odgovornosti in učinkovitosti vladine politike.
Stranka demokratične prenove Slovenije zahteva:
—	da skupščina takoj sprejme program izvajanja plebiscitne odločitve za osamosvajanje Republike Slovenije;
— da se do konca junija sprejme nova ustava in v treh mesecih po njenem sprejemu razpišejo parlamentarne volitve;
—	da vlada v svojem ravnanju dosledno spoštuje ustavne pristojnosti in odgovornosti, da odgovarja na vprašanja, pobude in kritike s strani opozicije, da javnost redno in objektivno obvešča o svojem delu in da tako v
parlamentu kot v javnosti utemeljuje svoje odločitve in ukrepe;
—	da vlada vzpostavi institucionalne oblike dogovarjanja za doseganje družbenega konsenza med združenji delodajalcev in delavcev;
—	uporabo referenduma in drugih oblik osebnega izjavljanja državljanov v zadevah, kjer v parlamentu obstoje največje razlike in v zadevah, ki so nacionalnega razvojnega pomena.
SDP Slovenije bo storila vse, da bo zaščitila interes najširših slojev prebivalstva, ki jim grozi gospodarski ko-laps, ekološko uničenje in množično siromaštvo. Podpiramo zahteve sindikatov in spoštujemo njihovo strankarsko neodvisnost.
Stranka demokratične prenove Slovenije ima svoj soci-alnodemokratski koncept reform, socialnega partnerstva ter razvojne, ekonomske in socialne politike Slovenije, ki ga bo v najkrajšem času operacionalizirala in predstavila javnosti.
V pripravah na volitve Stranka demokratične prenove Slovenije vabi zaposlene in brezposelne ter njihove sindikate, mlade, levo usmerjene demokratične politične stranke in družbena gibanja k sooblikovanju zasnove novega programa za preprečitev splošnega gospodarskega in socialnega zloma ter usklajeno in povezano delovanje za uresničitev tega programa. Stranka demokratične prenove Slovenije poziva svoje članstvo, volilce in javnost, da v primeru nadaljevanja nesprejemljive politike Demosa in njegove vlade zahte-vaio predčasne volitve. STRANKA DEMOKRATIČNE PRENOVE SLOVENIJE VELENJE
Deputatne karte za premog
ZELENI VELENJA smo seznanjeni, da je skopa informacija v sredstvih javnega obveščanja o naši pobudi, vloženi 26. 3. 1991 v Skupščini občine Velenje, glede de-putatnih kart za premog, ki jih prejemajo zaposleni na RTV, povzročila nemalo negodovanja med tam zaposlenimi.
Naš namen ni, da bi po nepotrebnem razburjali javnost, ki jo v tem primeru predstavljajo zaposleni na RTV, še manj pa, da bi te za karkoli oškodovali, kar se nam itak pogosto podtika! Zato želimo pobudo v celoti predstaviti, kakor je bila izrečena na omenjenem zasedanju vseh treh zborov Skupščine občine Velenje: (citat)
ZELENI Velenja predlagamo, da RLV preneha izdajati deputatne karte za premog tistim svojim delavcem,
ki živijo v stanovanjih, ogrevanih s centralnim toplovodnim ogrevanjem in jim namesto premoga, izplačajo ustrezno denarno nadomestilo.
Na ta način bi preprečili razširjeno prekupčevanje in stimuliranje prodaje velenjskega lignita, za katerega je znano, da sodi v tisto vrsto premogov, ki z visokim odstotkom žvepla precej onesnažujejo ozračje tudi iz individualnih kurišč. (Konec citata)
Po našem mnenju iz pobude nedvomno izhaja sledeče:
ZELENI VELENJA predlagajo vodstvu RLV, ki je edino pristojno za izdajanje deputatnih kart za premog, da tistim svojim zaposlenim, ki premoga ne rabijo, podjetje izplača enakovredno nadomestilo v denarju! Nerodnost pobude je v tem, da smo imenovali samo tiste zaposlene
na RTV, ki so priklopljeni na sistem toplovodnega ogrevanja, v bistvu pa imamo v mislih vse, ki bi izjavili, da premoga ne rabijo, zaradi tega, ker se ogrevajo z alternativnimi viri (kurilno olje, plin,...)
Kar se tiče navedenega »razširjenega prekupčevanja«, nam je popolnoma jasno, da v letošnjem letu nihče ni obogatel s prodajo deputatne karte. Nasprotno! Znano je, da so tisti, ki premoga ne rabijo, letos karte prodajajo pod ceno, (3000 dinarjev). Če bi torej zadeva že letos bila urejena, kot na glas predlagamo ' ZELENI IN KAR SI MNOGI NA RLV potihoma že vrsto let želijo, bi bil na ta način zaščiten interes tistih, ki premoga ne rabijo! Zato ne more biti sporno, da je predlog v interesu zaposlenih na RLV in žal za-
radi visokega odstotka žvepla v velenjskem lignitu, tudi v interesu varstva zraka povsod, kjer kurijo velenjski lignit.
Zaradi naše napake, ker s »sporno« pobudo nismo pravočasno seznanili javnosti se prizadetim opravičujemo in hkrati zavračamo neutemeljene govorice, ki jih nekateri vztrajno širijo predvsem med zaposlenimi RLV, češ da ZELENI želimo vzeti rudarjem »kolnkarte«. To je seveda absurdno, saj smo že poudarili, da je za vse zadeve znotraj RLV pristojno vodstvo tega podjetja, kljub temu pa dajemo javno pobudo sindikatu RLV, da zaščiti interes svojih članov in jim tako poslej ne bi bilo treba več prodajati premoga pod ceno.
Peter Rezman ZELENI VELENJA
Davčna zakonodaja danes
Liberalno-demokratska stranka Velenje organizira v ponedeljek, 22. 4. 1991 v Šmartnem ob Paki (dom KS) ob 20. uri okroglo mizo z zanimivo in perečo problematiko: Davčna zakonodaja danes!
Gosta okrogle mize bosta Janez Kopač, poslanec LDS v skupščini Slovenije in Igor Centrih, direktor Uprave za družbene prihodke občine Velenje.
Ena najbolj kontroverznih tematik slovenske suverenosti! Vabljeni!
Koncert za alternativo
V domu na Konovem bo v petek, 19. 4. 1991, ob 19. uri za ljubitelje alternativnega ročka pod okriljem Liberalno-de-mokratske stranke Velenje koncert mladih skupin: Phantazmagoria, Gutenstein (Avstrija), Xenofibia, Epidemie zone.
Vabljeni vsi, za katere rock'n'roll še ni mrtev.
Občinski odbor krščanskih demokratov Velenje
Ali sta naša naravna in kulturna dediščina res ogroženi?
Vse, ki jih zanimata naša naravna in kulturna dediščina, gotovo drevi ne bodo zamudili nadvse zanimive prireditve'
Pripravljajo jo člani občinskega odbora krščanskih demokratov Velenje, tema slednjega pa je Ali sta naša naravna in kulturna dediščina res ogroženi?
Ob tej priložnosti bo organizator povabil v goste prof. Matjaža Puca, sicer strokovnjaka s področja geografije in etnologije, sedaj pa direktorja Verskega muzeja v Stični. Gost pa ne bo le predaval, ampak se bo z obiskovalci te zanimive prireditve tudi pogovarjal. Začeli naj bi jo ob 19. uri.
ČETRTEK
18. APRILA
PETEK
19. APRILA
SOBOTA
20. APRILA
NEDELJA
21. APRILA
PONEDELJEK
22. APRILA
TOREK
23. APRILA
TV SLOVENIJA 1 ■ TV SLOVENIJA 1 BTV SLOVENIJA 1 ■ TV SLOVENIJA 1 IfV SLOVENIJA 1 MTV SLOVENIJA 1
8.50 Video strani
9.00 Grizli Adams, 47. del ameriške
nanizanke 9.25 Mostovi, ponovitev 9.55 J. Le Carré: Popolni vuhun, ponovitev angleške nadaljevanke. 5/7 10.55 Video strani 15.10 Video strani 15.20 Mostovi, ponovitev 15.50 Sova, ponovitev 17.00 Tv dnevnik 1 17.05 Čas negotovosti: Preroki in obeti klasičnega kapitalizma, angleška dokumentarna oddaja, 1/8
18.00 Po sledeh napredka, ponovitev
18.35 Spored za otroke in mlade — ZBIS: Štirideset zelenih slonov, 7., zadnji del 18.50 Novosti iz založb: Od obzorja
do obzorja 19.05 Risanka 19.30 Tv dnevnik 2 20.05 Simenon, 13., zadnji del tv
nanizanke 21.05 Tednik 22.10 Tv dnevnik
22.30 Sova: Ti in jaz, angleška nanizanka, 5/10, Inšpektor Morse, angleška nanizanka
21.40 Video strani
TV SLOVENIJA 2
16.00 Satelitski programi, poskusni prenosi. 17.30 Regionalni programi TV Slovenija — Studio Ljubljana. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 Pariz: Finale PEP v košarki (m) 22.00 Zdaj pa po slovensko: Samo za naju dva, izobraževalna oddaja, 9/10. 22.25 Mali koncert. Ma]a Cerar, violina. 22.35 Večerni gost: Mag. Eduard Osredečki. 23.20 Satelitski programi, poskusni prenosi. 23.40 Yutel. eksperimentalni program.
SAI 1
6.00 Dobro jutro. 8.35 Sosedje. Bolnišnica 9.50 Teleshop. 10.10 Mrtvi potapljač ne jemlje denarja, pustolovski. 12.05 Kolo sreče. 12.45 TV borza 13.35 Bingo 14.00 Thunder Cats, najmočnejši muc na svetu, risani. 12.45 Bolnišnica. 15.10 Sosedje. 15.35 Teleshop 15.50 Kadeče pištole. 16.45 Make Up in pištole. 17.40 Poročila 17.50 Očarljiva Jeannie 18.15 Bingo 18.45 Dober večer Nemčija 19.15 Kolo sreče 20.00 Kryptonov faktor, super igra. 21.00 V San Fernando, akcijski. 1980 (Clint Eastwood). 23.05 Poročila 23.20 Mačka je videla morilca, kriminalka, 1977 (Art Carney). 0.55 Tenis. Tokio, Barcelona. 1.25 Petek, trinajstega
RIL PLUS
6.00 Halo. Evropa. 9.35 Igralka, drama 1953 (Spencer Tracy). 11.00 Tvegano! 11.30 Sov. 12.00 Cena je vroča. 13.10 Hammer 13.35 Santa Barbara 14.25 Springfieldova zgodba. 15.10 Divja roža. 15.55 Buck James. 17.10 Cena je vroča. 17.45 igra. 18.00 Moški za šest miliionov doiarjev. 18.45 Poročila 19.15 21. Jump Street. 20.15 Cesarski kurir pustolovski. 1970 (Michel Stro-goff). 21.55 Poročila 22.05 Fantom v dekliškem internatu, kriminalka, 1978 (Fabio Testi). 23.30 Poročila. 23.40 Dvoboj grinaov vestem, 1967 (Glenn Fordi 1.15 21. Jump Street, pon.
SPO
8.50 9.00 10.10
11.05 15.30 15.40 17.00 18.10
18.30
19.0 19.30 19.59 20.20
21.15
22.10 22.30
0.25
Video strani Klub Klobuk, ponovitev Simenon, ponovitev 13., zadnjega dela tv nanizanke Video strani Video strani Sova, ponovitev Tv dnevnik 1
Zgodbe o Poluhcu: Kako je Poluhec spoznal čarovnika, lutkovna igrica, 10/12 Mesečeva ura, angleška nadaljevanka, 5/6 Risanka Tv dnevnik 2 Zrcalo tedna
Po otoplitvi, avstralska dokumentarna oddaja, 1/2 P. Yeldham: Heroji, avstralska nadaljevanka, 1/4
Tv dnevnik
Sova: Dragi John, ameri&ka nanizanka, 9/23, Ves tvoj, ameriški film
Video strani
TV SLOVENIJA 2
16.00 Satelitski programi, poskusni prenosi. 17.30 Regionalni programi TV Slovenija — Studio Maribor: Tele M. 19.00 Videomeh, ponovitev 47. oddaje. 19.30 Tv dnevnik 20.00 Žarišče. 20.30 Oči kritike 21.25 Koncert Big banda in Simfonikov RTV Slovenija, posnetek iz Cankarjevega doma. 22.35 Satelitski programi, poskusni prenosi. 23.30 Yutel, eksperimentalni program. 0.30 Satelitski programi, poskusni prenosi.
HTV 1
9,15 Poročila. 9.20 Tv koledar. 9.30 Jelenko, nanizanka za otroke. 10..00 Šolski spored (do 11.55). 12.00 Poročila 12.10 Video strani. 12.20 Satelitski spored. 15.25 Sam človek, dramska nanizanka. 16.30 Video strani. 16.45 Poročila. 16.50 Tv koledar. 17.00 Nuklearna tehnologija, poljudnoznanstveni film. 17.30 Hrvatska danes. 18.15 Jelenko, nanizanka za otroke. 18.45 Kultura vsakodnevnice. 19.15 Energi|a, ekonomiija, ekologija. 19.30 Tv dnevnik. 20.003 Spekter, politični magazin 21.05 Kvvizkoteka 22.20 Tv dnevnik. 22.40 Glaisbena scena. 23.40 Yutel.
SATELITSKA TV
HTV 1
9.15 Poročila. 9.20 Tv koledar. 9.30 Povejte kaj naj delam, dokumentarna oddaja za mlade 10.00 Šolski spored (do 11.55) 12.00 Poročila. 12.10 Video strani. 12.20 Satelitski spored. 15.40 I Zaje: Nikola Šubič Zrinski (odlomki) 16.30 Video strani. 16.45 Poročila 16.50 Tv koledar. 17.00 Znanstveni razgovori. 17.30 Hrvatska danes. 18.15 Povejte, kaj naj delam, dokumentarna oddaja za mlade. 18.45 Polna hiša, humoristična nanizanka. 19.10 Snježko Bjelič, risana nanizanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Tista druga, nemški film. 21.35 Duoptrija, talk-show. 22.25 Tv dnevnik. 22.45 Slike časa. 23.45 Yutel.
SATELITSKA TV
SAT 1
6.00 Dobro jutro. 8.35 Sosedje, Bolnišnica 9.50 Teleshop 10.10 kadeče pištole. 11.05 Kryptonov faktor, pon. 12.05 Kolo sreče. 12.45 TV-borza 13.35 Bingo. 14.00 Dino, Bolnišnica Sosedje. 15.35 Teleshop. 15.50 Paradiž. 16.45 Družinska čast. 17.40 Poročila 17,50 Očarljiva Jeannie. 18.15 Bingo 18.45 Dober večer. Nemčija. 19.15 Kolo sreče. 20.00 Jumbo Crash, drama. 1984 (Barry Corbin). 21.45 Poročila. 22.00 Firepower, kriminalka 1979 (Sofija Loren, James Coburn) 23.45 Strah je ključ, kriminalka, 1982 (Barry Newman).
RTL PLUS
6.00 Halo Evropa. 9.25 Jupitrov ljubljenec. komedija, 1954 (Ester Williams) 11.00 Tvegano! 11.30 Šov 12.00 Cena je vroča. 12.35 Policijsko poročilo 13.10 Hammer. 13.35 Santa Barbara. 14.25 Springfieldova zgodba. 15.10 Divja roža. 15.55 Narodna glasba 17.10 Cena je vroča. 17.45 Igra 18.00 Moški za šest milijonov. 18.45 Poročila 19.20 Nazaj v preteklost. 20.15 Airwolf. 21.05 Loterija. 21.15 Grad ob Vrbskem jezeru, serija 22.10 Nogomet. 22.55 Tutti Frutti (3D). 23.55 Hol-lywoodska dekleta, seksi film, 1977. 1.20 Cesarjev kurir 2.05 Čočara, italijanski, i960 (Sofija Loren). 4.25 Spodnja krila revolucije.
:T
TT
TT
6.00 Poslovni raport. 7.00 Za otroke. 8.30 Eurobics 9.00 Košarka 11.30 Eurobics. 12.00 Deskanje 13.00 Moška odbojka. 14.00 Hokej ČSFR —Finska. 16.30 Golf 18.30 Pasje dirke. 19.00 Svetovna liga ameriškega nogometa, pregled. 20.00 Jadranje. 21.00 Wrestling. 22.30 Velika kolesa 0.00 Hokej: CSFR —Finska. 2.00 Novice. 2.30 Kriket.
6.00 Poslovni raport. 7.00 Za otroke. 9.00 Atletika, Seville 10.30 Kolesarstvo. 11.30 Eurobics 12.00 Snukerji. 14.00 Nemški ^allv 14.30 Pasje dirke 15.00 Spidvej na'ledu 16.00 Novice. 16.30 Drsanje, gala. 18.30 Smučarski skoki, Göteborg. 19.30 Novice. 20.00 Košarka, prenos finala 22.30 Arm wrestling 23.00 Bandy 23.30 Nogomet. 1.00 Odbojka, ženske. 2.00 Novi-
6.30 Dobrojutro. Bino 11.30 Hop ali top 12.00 Öliskovito. 12.30 Magazin 13.00 Mesto, dežela, reka. 13.30 Robinsonovi chack 14.25 Divje življenje. 15.30 Wildcat 16.00 Igra z ognjem. 16.25 Poročila 16.35 Bim. barn, bino Smrkci. Mijuki. Kraljica 18.10 Rešitelj Robinsonovi. Smrkci 19.20 Poročila 19.30 Bliskovito, kviz 20.00 Mesto, dežela, reka 20.25 Hop ali top. 21.00 Louisiana, ameriška serija v 6. delih, 1984 (Margot Kidder). 21.50 Poročila. 22.00 Annina skrivnost, ameriški, 1981 (Martha Byrne) 23.35 Super ušesa, komedija 1.15 Bliskovito "
■ ai'X'^r
7.00 The McMasters. kriminalka (David Carradine) 9 00 The Humpbacked Horse 11.00 Scarlet Street, klasični 13.00 Un Matin Rouge, drama 15.00 Leadbelly akci|ski 17.15 New York Stories. kratke zgodbe 19.15 The Brrds. klasični (Tippi Hendren) 21.15 Date with Angel, komedija (PJioebe Cates) 23.00 Capone behind Bares, akcijski. (Keith Carradine). 1.00 Last Rites
TELE 5
6.30 Dobrojutro, Bino. 11.30 Hop ali top. 12.00 Bliskovito 12.30 Magazin. 13.00 Mesto, dežela, reka. 13.55 Ted-
dy monster, Popaj, Arčibald, Starcom 15.30 Wildcat 16.00 Igra z ognjem. 16.25 Poročila. 16.35 Bim, barn, bino: Smrkci, Mijuki, Kralijca, Smrkci. 18.25 Galaxy Rangers, H. Finn. 19.20 Poročila 19.30 Bliskovito. 20.00 Mesto, dežela, reka 20.25 Hop ali top. 21.00 Ring je prost. 21.50 Poročila. 22.00 Dvojnik, švicarski. 23.30 Albatros, francoski, 1971 (Marion Gamme). 1.00 Bliskovito 1.25 Scena D
FILMNET 24
8.25 8.35 9.00 9.10
9.30
9.45
10.00
10.25 11.25
12.10 12.50 15.40 15.50
16.20 17.00 17.05
18.35
19.10 19.30 19.59 20.20 20.35 22.10
1.15
Video strani Angleščina, 9. lekcija Radovedni Taček: List ZBIS: Štirideset zelenih slonov, 7„ zadnji del Zgodbe o Poluhcu: Kako je Poluhec spoznal čarovnika, lutkovna igrica, 10/12 V. Danek: Hišica brez koles, predstava lutkovne skupine Lokev
Alf, 25. del ameriške nanizanke
Zgodbe iz školjke
Večerni gost: Mag. Euduard
Osredečki
Oči kritike
Video strani
Video strani
Marlboro music show, ponovitev
Sova, ponovitev Tv dnevnik 1
Hugo, povodni konj, ameriški risani film
Zdaj pa bo slovensko: Samo za naju dva, ponovitev izobraževalne oddaje, 9/10 Risanka Tv dnevnik Utrip
Žrebanje 3x3 Titanic
Sova: Na zdravje!, ameriška nanizanka, 8/30, Twin Peaks, ameriška nadaljevanka, 14/21, Ljubezen med tatovi, ameriiki film Video strani
TV SLOVENIJA 2
16.00 Satelitski programi, poskusni prenosi. 19.00 Muppet show: Gladys Knight. 19.30 Tv dnevnik. 20.15 Filmske uspešnice. CB postaje, ameriški film. 21.50 Satelitski programi — poskusni prenosi. 22.15 Yutel, eksperimentalni program 23.05 Satelitski programi, poskusni prenosi.
HTV 1
8.45 Poročila. 8.50 Tv koledar 9.00 Vesela sobota, spored za otroke. 10.00 Izbor iz šolskega sporeda (do 11.25) 11.30 Čudežni svet živali. 12.30 Danes skupaj. 12.35 Slavček, film za mlade. 13.30 Risanka. 13.45 Mixer M 14.30 Sedmi čut. 14.40 Dokumentarni film B Marjanoviča. 14.55 Zeleni Jurij, oddaja narodne glasbe in običajev 15.25 Tv teden. 15.40 Ex libris. 16.25 Poročila. 16.30 Tv aukcija. 18.00 Vrnitev na otok z zakladom, filmska nanizanka. 18.55 Denver zadnji dinozaver, risana nanizanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Intervju tedna. 20.15 Rolling thunder, ameriški film. 22.00 Tv dnevnik. 22.20 Športna sobota 22.40 Fluid, zabavno-glasbena oddaja. 23.25 Yutel.
SATELITSKA TV
SAT 1
7.30 Dobro jutro 8.30 Paradiž 10.00 Jumbo Crash, kriminalka, 1984 (Richard Masur). 12.05 Kolo sreče. 12.45 Bingo. 13.10 Hotel. 14.00 Kot tat ponoči, avstrijski, 1945. 15.45 Program Sat 1. 16.15 Zapp. 16.40 Neon Rider 17.35 Dobitek na Sat 1.17.40 Poročila. 17.50 Očarljiva Jeannie. 18.15 Bingo 18.50 Quadriga. 19.30 Kolo sreče 20.15 Max Monroe, Neučakana pištola, ameriška serija, 1990 (Shadoe Stevens). 22.00 Poročila 22.15 Alien Nation. 23.10 Rumena hiša na Pinnasber-gu, erotična komedija, 1969 (Eddie Arent).
RTL PLUS
6.00 Moški za šest milijonov dolarjev. 8.00 Za otroke. 9.30 Klack. 10.10 Jet-pider-
sonsi, Spiderman, Robocop, S| n. 1: Rag:
Kakor pes in mačka. 1445 Lassie
bpiaerman, Hooocop. man 5000. 12.35 He-man. 13.00 Šuper
Mario Brothers. 13.50 Ragazzi
l Supi 14.;
.20
7.00 The Bad News Bears Go To Japan (Tony Curtis) 9.00 Roma, dokumentarni. 11.00 Cat City, risani. 13.00 Captain China, akcijski (John Payne). 15.00 Bellman and True, drama. 17.00 Last Riters, drama (Tom Berenger). 19.00 Roxanne, komedija (Steve Martin) 21.00 Final Notice, grozljivka (Robert Unch) 23.00 Poltergeist 3, grozljivka. 1.00 The in Crowd, komedija.
8.50 9.00 9.50
10.15
10.45 11.10
11.40 13.00 13.10 14.40
15.30 17.00 17.05 19.35 18.50 19.00 19.30 20.05
20.40 21.25 22.00 22.25
23.50
Video strani Živ žav
Mesečeva ura, angleška nadaljevanka, 5/6
V znamenju zvezd: Kozorog, ponovitev nemške dokumentarne serije, 7/12 Muppet show, Gladys Knight Domači ansambli — Ansambel Franca Miheliča Obzorja duha Video strani Križkraž, ponovitev J. Galsworthy: Saga o Forsy-tih, 14/26 Sova, ponovitev Tv dnevnik 1
To je tisto, ameriški čb film Prelistajmo skupaj Risanka Tv mernik Tv dnevnik 2
Marcel Buh: Posel je posel, slovenska nanizanka, 3/6
Zdravo
Pesmi za Eurosong 91, 1. del Tv dnevnik 3
Sova: Kremplji in praske, ameriika nanizanka, 8/16, Inšpektor Morse, angleika nanizanka, 3. zgodba, 2. del
Video strani
TV SLOVENIJA 2
14.00 Športno popoldne. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Bajke na Slovenskem, dokumentarna oddaja, 2/5. 20.30 Ciklus filmov R. W. Fassbinderja. Bol-wieser, 1. del nemškega filma. 22.15 . . 22.35 Športni pregled, oddaja TV NS. 23.05 Yutel, eksperimentalni program.
HTV 1
9.30 Kronika Rusinov in Ukrajincev 9.45 Poročila 9.50 Tv koledar. 10.00 Nedeljsko dopoldne za otroke. 12.00 Sadovi zemlje, oddaja za kmetovalce. 13.00 Poročila. 13.05 Daktari, filmska nanizanka. 13.55 Plodovi peresa Bo-goslava Šuleka, izobraževalna oddaja 14.25 Televizijski družinski magazin. 16.55 Veni, vidi; V balonu. 17.00 It s happened At World's Fair, ameriški film. 18.45 Mali leteči medvedi, risana nanizanka. 19.10 Tv fortuna. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 P. Disiò: Izza neba, drama. 21.15 Dokumenti časa: zločini KBA-a in glasnost. 22.10 Tv dnevnik. 22.30 Športni pregled. 23.15 Trio Orlando izvaja dela Mozarta. 0.15 Yutel.
SATELITSKA TV
SAT 1
7.35 Dino 8.20 Nèon Rider. 9.10 Drops, Zapp. 10.00 Potrošniški magazin. 10.30 Car gora. 11.05 Kot tat v noči avstrijski. 12.45 Bingo. 13.10 Hotel. 14.05 Novo v videotekah 14.30 Ranč smrti, vestem, 1966 (Martha Hyer). 16.00 Tele market. 16.05 Od srca do srca 16.30 Drops 17.05 Kavbojska norost, komedija, 1965 (Jim Dale). 18.45 Poročila. 18.50 Športni klub. 19.25 FMO-magic, igra za gledalce. 19.30 Pozor, kamera 20.00 Počitnice na Immenhofu. nemški, 1957 (Heidi Brühl) 21.45 Poročila. 22.00 Pogovor. 13.15 Mami bo sto let, španski, 1979 (Rafaela Aparicio).
RTL PLUS
15.10 Daktari 16.05 Ange 17.00 Cena je vroča 18.10 Novo v ki-
16.05 Angel se vrača
a j'
nu. 18.45 Poročila. 19.00 Nogomet. 20.15 Totem, vestem, 1967 (Glenn Ford) 22.00 Dall-As. 23.00 Tri Svedi-nie na zgornjebavarskem, seksi komedija, 1977 (Gianni Gorko). 0.40 Vroči časi, seksi komedija, 1974. 2.00 Tri Švedinje . . . pon. 3.30 Viva Villa, vestem, 1934. 5.15 Nazaj v preteklost, pon.
6.00 Mr. T , Kapitan N, Jetsonsi, Sco-oby Do.. 8.00 Za otroke. 9.30 Dolina maščevanja, vestem, 1951 (Burt Lan-caster) 11.00 Tednik. 12.05 Klasika. 12.35 Nenavadne zgodbe. 13.00 Moj oče zunajzemeljec, Munsterji, Ultra-man 14.20 A-team. 15.10 Pogovor z Bibi Jones, nato Mali. veliki ljudje, nemški, 1958. 16.45 Petrova glasbena revija. 17.45 Srečanje v Rheinland Platzu. 18.45 Poročila. 19.10 Potovalni kviz. 20.15 Stvor iz močvirja, znan-stveno-fantastični, 1981 (Louis Jour-dan) 21.55 Spiegel TV. 22.35 Prime Time. 22.50 Model in vohljač. 23.45 Monsterji. 0.10 Cona somraka. 0.35 Hitchock prikazuje.
H'liHil-
7.00 Religija. 8.00 Za otroke. 10.00 Športni spored: Londonski maraton. Košarka, moški finale, Rotterdamski maraton, Golf. 19.00 Ameriški nogomet Orlando—Birmigham, Frankfurt— Raleigh—Durhma. 23.00 Moto-ciklizem, GP ZDA. 1.30 SP v hokeju: Finska—Švedska. 3.30 Kriket.
SPO
7.00 Otroški spored 8.00 Fun Factory 10.00 Novice. 10.30 Beckenbauerjev nogomet. 12.00 Športno popoldne: Jadranje, Rotterdamski maraton, Bo-stonsk, maraton, SP v hokeju, Golf. 18.45 World Race. 19.00 Moto šport. 20.00 Avstralski nogomet 21.00 Boks, prenos 23.00 Svetovna liga ameriškega nogometa. 2.00 Kriket.
TELE 5
TELE 5
6.30 Dobro jutro, Bino. 11.05 Mesto, dežela, reka. 11.30 Hop ali top. 12.00 Bliskovito. 12.30 Magazin 12.35 Odisej, Smrkci, Oliver Twist. 14.30 P O P. 15.30 Šport 16.35 Cinematika. 17.30 Tednik. 17.45 Moj prijatelj Bigfoot, ameriško-kanadski, 1990 (Eric Fo-ster) 19.20 Poročila. 19.30 Bliskovito, kviz 20.00 Mesto, dežela, reka. 20.25 Hop ali top. 21.00 Orožje zakona. 21.50 Poročila 22.00 Dama s kamelija-mi, TV film, 1980 (Isabelle Hupert, Gian Maria Volonte). 23.30 Nočna pošast, TV film, 1966 (Pam'ela Mason). 1.05 Annina skrivnost, pon.
6.30 Dobro jutro, Bino. 11.00 Dama s kamelijami, TV film. 12.30 Scena D. 13.15 Tednik. 13.30 Normal 14.00 Svetovna liga ameriškega nogometa: Raleigh—Durham—Frankfurt Galaxy. 16.30 Odločitev, TV film, 1981 (Susan Clark) 18.10 Zgodbe R. Dahla. 20.15 Prosim, smejte se. 21.05 Prste proč od Marseilla, italijanski, 1975. 22.15 Nočna patrulja 23.10 Norišnica. 13.35 Ring je prost. 0.30 Fania All Stars.
FILMNET 24
7.00 A New Life, drama (Ann Margret). 9.00 Walt Disney. 11.00 Superman. fantazijski 13.30 L'Amore, drama. 15.00 Walt Disney. 17.00 Rainbow brite and the Star Stealer, risani. 19.00 A Time of Destiny, drama (William Hurt, Timothy Hutton). 21.00 Amazing Stories 23.00 Indiana Jones and the last Crusade, pustolovski (Harrison Ford). 1.15 Where Does It Hurt, komedija.
8.50 9.00
9.15
9.35
10.05 10.20 19.35 10.50 14.50 15.00 15.20 17.00 17.05
17.25 17.50
18.25 18.40
19.05 19.30 20.05
22.10 22.35 23.20
0.10
1.25
Video strani
Ciciban, dober dan: Zmajev ples
Pojdi nekam, ne ve se kam: Vražji palici, lutkovna igrica Slovenski ljudski plesi — Tolminske ravne Utrip
Zrcalo tedna Tv mernik Video strani Video strani
Obzorja duha, ponovitev Sova, ponovitev Tv dnevnik 1
Radi ste jih poslušali: Sergio Endrigo
Moped show v Portorožu Druga godba: Orkester Balkana, poje trio Bulgarka Radovedni Taček: Sveča Alf, 26. del ameriške nanizanke
Risanka Tv dnevnik 2
Kdor pride prepozno, nemška drama
Tv dnevnik 3 Osmi dan
400 let slovenske glasbe, 15. oddaja
Sova: Ray Bradbury thea-tre, angleika nanizanka, 1/6, Inšpektor Morse, angleška nanizanka, 4. zgodba, 1. del Video strani
TV SLOVENIJA 2
16.00 Satelitski programi, poskusni prenosi. 17.30 Regionalni programi TV Slovenija — Studio Ljubljana. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Zelena ura. 21.00 Sedma steza, športna oddaja. 21.20 Rezervirano za šanson. Šanson Rogaška 88. 22.40 Yutel, eksperimentalni program.
HTV 1
9.15 Poročila 9.20 Tv koledar. 9.30 Smrt Smail-Age Čengijiča, nanizanka za otroke. 10.00 Šolski spored (do 11.55) 12.00 Poročila. 12.10 Video strani. 12.20 Satelitski spored. 14.30 Nevihta v maju, repriza filma. 16.00 M Pejič: Ljubezen na poti. potepanja po Dalmaciji. 16.30 Video strani. 16.45 Poročila. 16.50 Tv koledar. 17.00 Family Album. 17.30 Smrt Smail-Age čengijiča, nanizanka za otroke. 18.00 Hrvatska danes. 18.45 Neuglašeni prometni orkester. 19.15 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 20.00 Koncert na dan planeta Zemlja, prenos. 21.00 Boljše življenje humoristična nanizanka. 21.50 Sedem dni v svetu, zunanjepolitična oddaja. 22.20 Tv dnevnik. 22.45 Kinoteka Hol-lywooda: Vzpon in padec Legsa Dia-1 monda 0.25 Yutel.
SATELITSKA TV
SAT 1
6.00 Dobro jutro. 8.35 Sosedje, bolnišnica. 9.50 Teleshop. 10.10 Počitnice na Immenhofu. komedija. 12.05 Kolo sreče. 12.45 TV-borza. 13.35 Video-teka. 14.00 Alf, Bolnišnica, Sosedje 15.35 Teleshop. 15.50 Daniel Boone 16.45 Cagney in Lacey 17.40 Poročila 17.50 Očarljiva Jeannie. 18.15 Bingo. 18.45 Dober večer, Nemčija (Dieter Kronzucker). 19.15 Kolo sreče 20.00 Sin z otoka, serija 21.00 Nenavadna vožnja — Airplane II, komedija, 1982 (Lloyd Bridges). 22.35 Poročila 22.50 Magazin 23.35 Saxtet na Renu, zabavni spored. 23.50 Mami bo sto let, španski. 1.35 Sin z otoka. pon.
RTL PLUS
6.00 Halo, Evropa 9.15 Znova ti 9.40 48 ur do Acapulca, kriminalka, 1969 (Dieter Giessler) 11.00 Tvegano! 11.30 Šov. 12.00 Cena ie vroča. 12.35 Policijsko poročilo. 13.10 Hammer 13.35 Santa Barbara. 14.25 Springfiel dova zgodba 15.10 Divja roza. f5.55 Galaktika. 18.00 Moški za šest milijonov. 18.45 Poročila. 19.20 A-team. 20.15 Šef, serija. 21.15 Vse muce se rade sladkajo, seksi komedija, 1969 (Edwige Fenech). 22.45 Kulturni magazin 23.20 Priložnost za ljubezen 23.45 Poročila. 23.55 Magazin za moške. 0.30 Jeremy Rodack, vestem, 1956 (James Cagney).
rT	j	, * (	41-.: i mam
6.00 Poslovni kanal. 7.00 Za otroke. 8.30 Eurobics 9.00 Deskanje. 9.30 Bostonski maraton. 10.30 Moto šport 11.30 Eurobics. 12.00 SP v hokeju 14.00 Tenis: Nemčija—Argentina 16.30 Bostonski maraton. 17.30 Velika kolesa 18.00 SP v hokeju 21.30 Boks. 22.30 Evropsko-ameriški nogomet 0.00 Avstralski nogomet. 1.00 Novice
TELE 5
6.30 Dobrojutro, Bino 11.30 Hop ali top. 12.00 Bliskovito. 12.30 Magazin. 13.00 Mesto, dežela, reka. 13.30 Popaj, H. Finn, Alvin. 14.40 Prosim, smejte se 15.30 Wildcat. 16.00 Igra z ognjem. 16.25 Poročila. 16.35 Bim, barn, bino: Smrkci, Mijuki. Kraljica, Rešitelj. 18.35 Robinsonovi, Smrkci 19.20 Poročila. 19.30 Bliskovito 20.00 Mesto, dežela, reka. 20.25 Hop ali ti-op. 21.00 Nočna patrulja. 21.50 Poročila. 22.00 Čudovita lutka, ameriški, 1948 (Ginger Rogers, David Nivenj 23.40 Nočna pošast, grozljivka. 1.15 Bliskovito 88.
8.50 Video strani
9.00 Zgodbe iz školjke, 17. oddaja 10.00 Šolska tv — Zemljepisne posebnosti: Podivjana zemlja, 10/4
10.50 Šolska TV — angleščina, 11/16 11.15 Sedma steza 11.35 Osmi dan 14.55 Video strani 15.05 Angleščina, 11/16, ponovitev 15.30 Sova, ponovitev 17.00 Tv dnevnik 1 17.05 Šolska TV — Zemljepisne posebnosti: Podivjana zemlja, 10/14, ponovitev 17.10 Periskopov raček: Programski
jezik Logo, 4. lekcija 18.20 Črni tulipan, kratki igrani film 19.00 Risanka 19.30 Tv dnevnik 2 20.05 A. Laskos: Strast in paradiž, ameriika nadaljevanka, 2/4 20.55 Novosti založb 21.05 San Remo 91, 4. del zabav-
noglasbene oddaje 22.05 Tv dnevnik 3 22.25 Sova: Black Adder, angleika nanizanka, 1/6, Inipek-tor Morse, angleika nanizanka, 4. zgodba, 2. del
TV SLOVENIJA 2
16.00 Satelitski programi, poskusni prenosi. 17.30 Regionalni programi TV Slovenija — Studio 2 Koper 19.00 Naša pesem, moški zbor S. Klavora Maribor. 19.30 Tv dnevnik 20.00 Žarišče 20.30 Žrebanje lota 20.35 Večer nemške TV. 22.35 Yutel.
HTV 1
9.15 Poročila 9.20 Tv koledar 9.30 Mali svet. 10.00 Šolski spored (do 11.55) 12.00 Poročila. 12.10 Video strani. 13.50 Vohun, ki se je skril v zavetrje, ponovitev filma. 15.50 L. Mata-čič. osem Betkovnovih simfonij. 16.30 Video strani. 16.45 Poročila. 16.50 Tv koledar. 17.00 SOS za vidro. 17.30 Mali svet. 18.00 Hrvatska danes. 18.45 Otroška bolnišnica, dokumentarna oddaja. 19.15 Graščiči. risana nanizanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Počitniška hiša, filmska nanizanka. 20.55 Žrebanje lota. 21.00 V velikem planu. 22.30 Tv dnevnik. 22.50 Kino klub Evropa
SATELITSKA TV
SAT I
6.00 Dobro iutro. 8.35 Sosedje, Bolnišnica. 10.10 To ie prava norost, komedija. 12.05 Kolo sreče. 12.45 TV-borza. 13.35 Bingo. 14.00 Policijska akademija, Bolnišnica, Sosedje. 15.35 Teleshop. 15.50 Bonanza. 16.45 Matt Housto. serija. 17.40 Poročila. 17.50 Očarljiva Jeannie. 18.15 Bingo. 18.45 Dober večer, Nemčija. 19.15 Kolo sreče. 20.00 Max Montroe, neučakana pištola. serija. 21.00 Mladi Sherlock Holmes, Skrivnost skrivnega templja, pustolovski, 1985 (Nichola Rowe) 23.00 Poročila. 23.15 Spiegel TV. 23.45 Senčna usta, drama. 1983 (Nicole Garcia). 1.25 Tenis, Monte Carlo. 1.55 Neučakana pištola.
RTL PLUS
6.00 Halo. Evropa. 9.20 Zaključni akord, glasbeni, 1960 (Eleonora Rossi Drago) 11.00 Tvegano! 11.30 Sov. 12.00 Cena je vroča 12.35 Policijsko poročilo. 13.10 Hammer. 13.35 Santa Barbara. 14.25 Springfieldova zgodba. 15.10 Divja roža. 15.55 Mini Playback Show 16.45 Tvegano! 17.10 Cena je vroča. 17.45 Igra. 18.00 Moški za šest milijonov. 18.45 Poročila 19.15 Knight Rider, serija. 20.15 Columbo, kriminalka. 1989 (Peter Falk) 22.00 Explosiv. 22.55 Zakon v L.A. 23.50 Poročila. 0.00 Ljubim te. francoski, 1975 (Jane Birkin). 1.30 Hammer, pon.
ozn
8.30 fcurobics. 9.00 SP v hokeju.
12.00 Evrop-
11.00
Darts, prvaki prvenstev sko-ameriški nogomet. 13,30 Velika kolesa. 14.00 SP v hokeju. 16.30 Bandy, SP. 17.00 Košarka. 18.00 španski goli. 18.30 Londonski maraton. 19.00 Novice 20.00 Turni avtomobili. 21.00 WW Wrestling 22.00 Kolesarstvo 23.00 SP v hokeju: Finska—Kanada. 1.00 Novice. 1.30 Kriket.
TELE 5
6.30 Dobrojutro, Bino 11.30 Hop ali top. 12.00 Bliskovito. 12.30 Magazin. 13.00 Mesto, dežela, reka. 13.30 Ro-
binsonovi, 14.45 Scena D

30 Wildcat. 16.00
Igra z ognjem 16.25 Poročila. 16.35 Bim. barn, bino: Smrkci, Mijuki, Kraljica, Rešitelj. 18.35 Robinsonovi, Smrk-
Teddy Monster, Alvin.
a
ei
)ii siri
CI. 19.20 Poročila 19.30 Bliskovito, kviz. 20.00 Mesto, dežela, reka 20.25 Hop ali top. 21.00 Prosim, smeh. 21.50 Poročila. 22.00 Candy, ameriški, 1970 (Susan Roman) 23.40 Louisiana, serija.	_ . _
FILMNET 24
PRO 7	.............TU"!.............................
^ EMBliM FILMNET 24
7.00 Viva La Vie, znanstvenofantastični. 9.00 Return to Paradise, klasični (Gary Cooper). 11.00 She's Having A Baby, komedija. 13.00 City of the Dead, grozljivka. 15.00 Mujeres Al borde de un Ataque de nervios, komedija. 17.00 Third Degree Bum, kriminalka (Treat Williams). 19.00 Date with Angel, komedija. 21.00 The War Wagon, vestern (John Wayne). 23.00 Bellman and True. kriminalka. 1.00 La Chanion Manquant, risani.	_
6.05 Washington. Marco, Flipper, Wal-tonovi, Velika dolina, Simon Templar, Roseanne, Grk osvoji Čikago, Harry Fox 11.40 Pri Belem konjičku, komedija 13.25 Velika dolina. 14.20 Marco, Zajček Bunny. 15.25 Flipper. 15.50 Perry Mason 16.50 Roseanne. 17.15 Barney Miller 17.55 Sestre, serija 18.50 Zajček 19.20 Bill Cosby. 20.15 Metballs, satirična komedija, 1979 (Bill Murray) 22.00 Ceste San Francisca. 23.00 Muha 1. grozljivka, 1986 (Jeff Goldblum. Geena Davisj.
7.00 Jour de Fete 9.00 Walt Disney 11.00 Primo Baby 13.00 Joe Kidd, vestern (Clint Eastwood). 15.00 Stacey Knights, kriminalka (Kevin Costner). 17.00	...........
Visionenquest (Matthew Modine). 19.00 Dirty Dancing, plesni (Patrick Swayze) 21.00 Sunset, komedija (Bruce Willis) 23.00 The Couch Trip,
satira (Dan Aykroyd). 1.00 Charmes, erotični. 1.30 Silk, Šatin and Sex, erotični spored.
6.15 Leteči kivi, Divje živali, Marco Polo, Niklaas, Scarlet, Veverička, Sindbad, Zajček Bunny, Angel na Zemlji. 11,35 Risani film. 12.35 Divje živali. 13.25 Na robu blaznosti, kriminalka. 15.05 Sonce, deskanje in seks, komedija, 1982 (David Knell). 16.55 Riptide. 18.00 Angel na Zemlji. 19.45 Bill Cosby. 20.15 Očka, očka, komedija, 1982 (Al Pacino, Dyan Cannon). 22.10 Ceste San Francisca 13.10 Gamionove noči, italijanski. 1974 (Alain Noury). 0.50 Smrt pride počasi, kriminalka
____6.10 Washington, Marco. Flipper,
„	Richmond Hill, Velika dolina, Čade,
7.00 Rainbow Brite, risani. 9.00 L	Roseanne. Mr Smith. Strasky in
Homme Fragile, romantični. 11.00 To-	~ - - ... morrow is Forever, klasični (Orson
Welles). 13.00 Under the Cherry Mo-on, portret Princa 15.00 Roma, grozljivka 17.00 The big Trees 19.00 One Trick Pony, glasbena drama (Paul Simon). 21.00 Eddie Murphy Raw 23.00 Mujeres Al Borde de un Atague de Nervios, komedija 1.00 The Brain from Planet Arouse, grozljivka.
Hutch. 11.50 Angel na Zemlji, ameriški. 13.30 Velika dolina 14.25 Marco, Zajček 15.50 Kraljestvo miru. 16.45 Roseanna 17.10 Alice 17.50 Diamonds 18.45 Zajček Bunny 19.15 Strasky in Hutch. 20.15 Silver Dream Racer, Srebrni sanjski dirkač, akcijski, 1979 (David Essex) 22.15 Nihče ni popoln, komedija, 1978 (Burt Reynolds) 0.00 Gamianove noči, pon.
SREDA
24. APRILA
TV SLOVENIJA 1
8.50 Video strani 9.00 Živ žav
9.50 Kdor pride prepozno, nemika drama
11.50 A. Laskos: Strast in paradiž,
ameriška nadaljevanKa, 2/4 12.35 Video strani 15.15 Video strani 15.25 Sova, ponovitev 17.05 Tv dnevnik 1 17.05 Bajke na slovenskem, dokumentarna oddaja, 1/5, ponovitev
17.35 Risanke
17.50 Klub Klobuk, kontaktna oddaja
19.00 Risanka
19.30 Tv dnevnik 2
20.05 Film tedna — At, turško-
nemški film 21.55 Videogodba 22.40 Tv dnevnik 3 23.00 Sova: Alf, 34. del ameriike nanizanke, Inspektor Morse, angleška nanizanka, 5. zgodba, 1. del 0.15 Sova: V znamenju zvezd, nemika dokumentarna serija, 8/12 0.45 Video strani
TV SLOVENIJA 2
16.00 Satelitski programi, poskusni prenosi. 17.30 Regionalni programi TV Slovenija — Studio Koper. 18.30 Alpe Jadran 19.00 TV Slovenija 2 — Studio Maribor. Poslovna borza. Tv ruleta. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Športna sreda. 22.00 Svet poroča. 22.45 Yutel.
HTV 1
9.05 Poročila. 9.10 Tv koledar. 9.20 Primeri kapetana Kuglofa, nanizanka za otroke. 10.00 Šolski spored (do 11.55). 12.00 Poročila 12.10 Video strani. 13.20 Upornik, ameriški film 15.20 Okno: Toni Mandič. 16.20 Video strartl. 16.35 Poročila. 16.40 Tv koledar. 16.50 Naši likovni ustvarjalci: Pe-tar Salopek. 17.20 Primeri kapetana Kuglota, nanizanka za otroke. 18.00 Hrvatska danes. 18.45 Usode. 19.15 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Re-getime, ameriški film. 22.40 Tv dnevnik. 23.00 Znanstveni forum. 0.30 Yutel.
SATELITSKA TV
SAT 1
6.00 Dobro jutro. 8.35 Sosedje. Bol nišnica. 9.50 Teleshop. 10.10 Mladi Holmes, pustolovski. 12.05 Kolo sre-
nišnica. 9.50 Teleshop. 10,
edje, 1.10 I
Mladi
če 12.45 TV-borza. 13.35 Bingo. 14.00 Ollie, Bolnišnica. Sosedje. 15.35 Teleshop. 15.50 Nori Divji zahod. 16.45 Pod kalifornijskim soncem. 17.40 Poročila. 17.50 Očarljiva Jeannie. 18.15 Bingo. 18.45 Dober večer. Nemčija. 19.15 Kolo sreče. 20.00 Booker (Richard Grieco). 21.00 Morilec iz mraka, kanadski, 1979 (Michael Sarrazin). 23.05 Petek, trinajstega, serija. 23.55 Zgodovina filma. 0.10 Tenis, Monte Carlo. 1.10 Booker, pon.
RTL PLUS
6.00 Halo. Evropa 9.10 Znova ti. 9.35 Zemlja deževnih dreves, ameriški, 1957, (Montgomery Clift). 11.00 Tve-
?ano! 11.30 Sov. 12.00 Cena ie vroča.
2.35 Plicijsko poročilo. 13.10 Hammer, satira. 13.35 Santa Barbara, 534 nadaljevanje. 14.25 Springfieldova zgodba, 1221 nadaljevanje. 15.10 Divja roža. 15.55 Cipsi. 16.45 Tvegano! 17.10 Cena je vroča. 17.45 Igra 18.00 Moški za šest milijonov dolarjev. 18.45 Poročila. 19.15 Angel se vrača. 20.15
Umor je njen hobby. 21.15 Narodna glasba. 22.10 Stern TV. 22.50 Dr. Westphal, serija. 23.40 Poročila. 23.50 Boj proti mafiji. 0.40 Angel varuh. 1.25 Dr. Westphal, pon.
nmnm
6.00 Poslovni raport. 7.00 Za otroke. 8.30 Eurobics 9.00 SP v hokeju. 11.00 Darts. 11.30 Eurobics. 12.00 Golf, St Mellion. 14.00 Turni avtomobili. 15.00 Kolesarstvo 16.00 Hokej. 17.00 De-skanje. 18.00 Beckenbauerjev nogomet. 18.30 Rotterdamski maraton. 19.30 Novice. 20.00 Svetovni šport 21.00 Boks: Williams-Kinchen. 23.00 Martial Art Festival. 23.30 SP v lokostrelstvu. 0.00 Nogomet. 1.00 Velika dolina. 2.00 Kriket.
TELE 5
6.30 Dobrojutro, Bino. 11.30 Hop ali top. 12.00 Bliskovito. 12.30 Magazin. 13.00 Mesto, dežela, reka 13.30 Robinsonovi, Teddy Monster, Richie. 14.45 Prosim, smeh. 15.30 Wildcat.
ijem. 16.25 Poročila, bino: Smrkci, Mijuki, Kraljica, Rešitelj. 18.35 Robinsonovi, kci. 19.20 Poročila. 19.30 Bliskovito, kviz. 20.25 Hop ali top. 21.00 Zgodbe R. Dahla. 21.25 Norišnica. 21.50 Poročila. 22.00 Potovanje v sprijenost, tv film, 1948 (Charles Russell). 23.05 Orožje zakona. 0.55 Bliskovito 88
16.00 Igra z ogniei 16.36 Bim, barn. Dir Kraljici Smrkc
FILMNET 24
7.00 Paisa, drama (Carmen Sazio). 9.00 Date with Angel, komedija. 11.00 The McMasters, vestern (David Carra-dine). 13.00 The War Wagon, vestern (John Wayne) 15.00 House Calls, komedija (Walter Matthau). 17.00 Final Notice, grozljivka (Melody Anderson). 19.00 Capone benind bars, akcijski (Keith Carradine). 21.00 Nuts, drama (Barbra Streisand). 23.00 Playboy Late Night 15. 23.30 Erotični program 1.00 Joe Kidd, vestern (Clint Eastwood)
—


NANGA PARBAT 90
V petek, 19. aprila vas ob 19. uri vabimo v dvorano doma kulture Velenje, kjer bo imel predavanje z diapozitivi o slovenski alpinistični odpravi »Nanga Parbat 1990« udeleženec le-te Velenjčan Ivč Kotnik. Predavanje bo gotovo zanimivo.
AIDA V LJUBLJANI
Verdijeve Aide verjetno ni potrebo posebej predstavljati. Če pa vam povemo le še to, da je ta opera letošnji operni dogodek v D Sloveniji si jo morate pravgotovo ogledati.
Obisk bo v torek, 30. aprila
ob 19.00 v Cankarjevem domu v Ljubljani. Cena vstopnice 700 din + prevoz 150
din. Prijave na telefon 853 574 ali osebno v domu kulture — pisarna 53/1.
.
SHM
r
v:'
Glasbeni kotiček Radia Velenje ^
D. J. Robb}

HELLO!!!
Za danes sem vam v kotičku pripravil nekaj zanimivih lestvic in fotografij iz sveta glasbe.
Sicer pa, svetovno prvenstvo DJ je za letošnje leto končano, kako pa se je vsa zadeva odvijala, boste lahko slišali v oddajah »Najboljše, Najnovejši« vsak ponedeljek na radio Velenje. Nekaj zanimivih fotografij pa bom seveda objavil tudi v našem Glasbenem kotičku ...
Toliko za danes. Še vedno ostajam vaš na kontaktni liniji preko tel. 855-191 (od 17-19 ure)
CIAO!!!
HOUSE TOP 20
1	DJ H Feat. Steffy - Think About
2	Awesome 3 - Possesed
3	Friends of Matthew - Out There
4	Sbam - Take Me Away
5	Velvet - Hold Me
6	Space Trax - Vol 1
7	T.N.T. - I Kill Love
8	Brothers in Rhythm - Such A Good Feeling
9	Creative Thieves - Nasty Rhythm
10	Love Ine - Love Is The Message
11	Tekno Too - Feel The Power
12	Sub Sub - Space Face
13	K.L.F - Make It Rain/No More Tears
14	House Rock
15	K. Alexi C - Don't Cha Want It
16	Secchi - I Say Yeah, Flute On (Original Edit Mix)
17	Redmen - You1 re My Way
18	DJ Le Roy - Boca Chica
19	Johnny Parker - Love It
20	Pako - Pakito Lindo
Stefy tos m D l 'H liiatuangl )
DJ H ITALOTEN
1.	MOZARTE.
-	let s The Music
2.	DJ LE ROV
-	Boccacico
3.	BLACK BOX
-	Strtke It Up (Rx)
4.	DJ DEUTE
-	Just Groovtn
5.	DO IT
-	Carico Carico
6.	DTWINS
-	Twin Peaks (Rx)
7.	49 E RS
-	I Need You (Rx)
8.	DIGITAL BOY
-	OK Alright/Fat Beat
9.	CLUB HOUSE
-	Deep In My Heart
10.	F.P.I PROJECT
-	Every Body (Rx)
Chart compiled by Bluebird Records, Liverpool.
"ROCKY V"
featuring joey B. ELL!S <>nri TyNETTA HARE
(Heart & Fire}
Go for it go for it go for it go for it
To be or not to be dope that's the question
Are you gonna stop or keep on rushing
Farther faster quicker than the next man
To be the best is the masterplan
Go on with all you got give it your best shot
Don't ever think about trying to stop
Keep reaching pushing hoping for perfection
Make up your direction
Don't ever stop for a moment prove you want
If you got it flaunt it and get up on it
Go for yours not for a minute but ali the time
You better do it 'cause l'm going for mine
Go for it (heart and fire) go go go (I see it in your eyes) Go for it (heart and fire) go go go (You've got to go for the feeling)
It's time for the rhyme of the bold and the gifted
Listen closely and you'll get lifted rtigher than you ever been before Get more than you bargain for for sure Life-can be a trip full of trouble But you've gotta stand up and fight back double Don't let nothing hold you back yo . When life says stop you say go go Reaching growing teaching knowing Instead of preaching to each and Every one of you l'm flowing Get yourself together keep movin' Don't nothing stop your flow and Go for wbat you want don't hold back 'Cause I know you've got the knack To go farther than you've ever been before l'm going for mine so go for yours
Go for it (heart and fire) yeah (I see it ih your eyes) go for it
(Yeah heart and fire you've got to go for the feeling]
Go go go go for it go go go go for it (Heart and fire) go go go (I see it in your eyes) Go for it (heart and fire) go go go (You've got to go for the feeling)
Get up get up get up get up REPEAT TO FADE
iti
8 in
(D
c
»Naš čas«, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje Cesta Fran-tiška Foita 10.
»NAŠ CAS« je bil ustanovljen I. maja 1965: do 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »NAŠ ČAS« od 1. marca 1973.
Uredništvo: Stane Vovk (direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (odgovorni urednik) Milena krstic-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji).
Izhaja ob četrtkih.
Sedež uredništva in uprave: Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451 856-955 855-450, telefaks: (063) 851-990. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje.
Cena posameznega izvoda je 18,00 din, mesečna naročnina 72,00 din, trimesečna naročnina 200,00 din, polletna naročnina 400,00 din, trimesečna naročnina za tujino 340 00 din
Ziro račun pri SDK, podružnica Velenje, številka 52800-603-38482.
Grafična priprava, korektura, tisk in odprema: ČZP Mariborski tisk, Maribor.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Za »Naš čas« se po mnenju sekretariata za informiranje izvršnega sveta skupščine Republike Slovenije, št. 421-1/72 po 8. februarju 1984, ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.	r-	1-
Velenje
Oddajamo na ultrakratkovalovnem območju na frekvencah 88,9 (oddajnik Velenje) in 97,2 megaherca (oddajnik Pleiivec).
Naročila za vaie čestitke in pozdrave, obvestila, reklame, sprejemamo na upravi Centra za informiranje, propagando in založniitvo, na Foitovi 10 v Velenju. Vse informacije dobite po telefonu 855 450.
PETEK, 19. APRILA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Poročila Radia Velenje; 15.30 Dogodki in odmevi (prenos osrednje informativne oddaje Radia Slovenija); 16.10 Ekologi imajo besedo; 16.20 Za konec tedna; 16.30 Duhovna iskanja, 17.00 Vaše čestitke in pozdravi; 18.00 V imenu Sove; 19.00 Vi izbirate, mi vrtimo-20.00 Lahko noč.
NEDELJA 21. APRILA: 11.00 Začetek sporeda; 11.15 Poročila Radia Velenje; 11.25 Kdaj, kje, kaj; 11.30 Z mikrofonom med vami; 12.00 Od vrat do vrat (odgovorili bomo na vprašanja, ki ste nam jih zastavili pred 14. dnevi, za tem pa sprejemali po telefonu 855-963 takšna vaša vprašanja na katera sami ne uspete dobiti odgovorov); 12.30 Konec opoldanskega javljanja; 15.00 Vaše čestitke in pozdravi.
PONEDELJEK, 22. APRILA: 15 00 Začetek sporeda; 15.15 Poročila Radia Velenje; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.10 Kdaj, kje, kaj; 16.15 Minute z domačimi ansambli; 17.00 Ponedeljkov šport na Radiu Velenje; 18.00 Najboljše, najnovejše; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 24. APRILA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Poročila Radia Velenje; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; (naš gost bo predsednik mozirske vlade Alfred Božič — vprašanja mu postavljajte po telefonu 855-963); 19.00 Na svidenje.
								
1 1	M	M	M	M				1
REDNI KINO VELENJE
Četrtek, 18. 4. ob 18. uri SMRTONOSNO ZASLEDOVANJE (Shoot to kili) — ameriški. V gl. vi.: Sidney Poitier, Tom Berenger. Režija: Roger Spottiswoode.
Efekten akcijski film, posnet v prekrasnih planinskih krajih združenih držav. Vrnitev Sidneya Poitiera na velika platna.
Petek, 19. 4. ob 18. uri ter sobota in nedelja, 20., 21. 4. ob 18. in 20. uri NEVARNO MORJE (Dead Cairn) - ameriški triller. V gl. vi.: Nicole Kidman, Sam Neil. Režija: Phillip Noyce.
Film prekrasnih prizorov in vznemirljive zgodbe! John Ingram se vrne domov iz mornarske službe in izve, da je sinek umrl, žena pa se je v prometni nesreči težko poškodovala. Ko si žena opomore za sprostitev odpotujeta na jadranje na morje kjer iz vode rešita preživelega potnika iz potopljene ladje...
Ponedeljek, 22. 4. NI FIMSKIH PREDSTAV!
Torek, 23. 4. ob 18. in 20. uri ČLOVEK IZ CADILLACA (CADILLAC MAN) — akcijska komedija. V gl. vi.: Robin Williams, Tim Robbins.
Joey je prodajalec avtomobilov v salonu avtomobilov, in je hkrati tudi osvajalec ženskih src. Stvari se zakomplicirajo, ko mož tajnice salona napade vse zaposlene in jim grozi z orožjem, ker nekdo izmed njih spi z njegovo ženo. Sedaj se mora izkazati Joey.
Sreda, 24. 4. ob 18. in 20. uri DRUŽINSKA STRAST -ameriška melodrama. V gl. vi.: Glenn Close, James Woods. Režija: Jonathan Kaplan.
Linda in Michael imata vse pogoje, da postaneta dobra starša, vendar nimata otrok. Lucy in Sam sta mlad par, ki bosta imela otroka pa nimata pogojev, da ga preživita. Med sabo sklenejo pogodbo ...
NOČNI KINO V REDNEM KINU
Četrtek, 18. 4. ob 20. uri, petek, 19. 4. ob 20. uri in sobota, 20. 4. ob 22. uri SEKS V ZAPORU - ameriški erotski.
KINO DOM KULTURE
Ponedeljek, 22. 4. ob 20. uri FILMSKO GLEDALIŠČE ZA ABONMA IN IZVEN!
KINOTEKA - ŠERIF IZ KLANA (The Klansman) -
ameriška drama. Režija: Terence Young. V gl. vi.: Lee Marvin, Richard Burton, Lola Falana, Linda Evans; barvni, slovenski podnapisi, leto proizvodnje 1974.
KINO ŠOŠTANJ
Nedelja, 21. 4. ob 19. uri SMRTONOSNO ZASLEDOVANJE — ameriški.
Ponedeljek, 22. 4. ob 19. uri NEVARNO MORJE -ameriški.
KINO ŠMARTNO OB PAKI
Petek, 19. 4. ob 20. uri NEVARNO MORJE - ameriški.
GALERIJA GORENJE
Razstavlja Stane Jagodic
V Galeriji Gorenje — v razstavnih prostorih Gorenja Servis je na ogled razstava del enega najzanimivejših ustvarjalcev sodobne umetnosti Staneta Jagodiča. Jagodič je slikar, kipar, grafik, likovni satirik, pa tudi pisec in organizator. Priredil je že preko 30 samostojnih razstav in sodeloval na okoli 200 skupinskih razstavah doma in v tujini. Za različne zvrsti svojega ustvarjanja je prejel 17 domačih in 14 mednarodnih nagrad in priznanj. Njegova dela so objavljena v raznih časopisih, revijah, katalogih in antologijah po vsem svetu.
«vv. v.v,v v- ."srp.
GIBANJE PREBIVALSTVA

'Mijin, nočni dežurni dr. Mijin in dr. Janežič
Ponedeljek, 22. aprila — dopoldan dr. Grošelj, popoldan dr. V Zdravstvenem domu Velenje: Zupančič, nočni dr. Kočevar in
Zdravniki:
dr. Pirtovšek
OBČINA VELENJE Poroke:
Jože Sovič, roj. 1967, Ravne št. 52, Aleksandra Hrastnik, roj.
1969, Ravne št. 33/a, Zulkanin Nurič, roj. 1962, Velenje, Ul. Janka Ulriha št. 12 in Begzada Mujkič, roj. 1965, Velenje, Šaleška c. št. 16.
Smrti:
Franc Matjaž, roj. 2. II. 1911, Nove trate, št. 51, Mozirje, Ivan Sabolčec, roj. 14. 3. 1942, Šoštanj, Kajuhova c. št. 19, Marija Bürger, roj. 31. 10. 1917, Šoštanj, Metleče št. 20, Anton Rožman, roj. 13. I. 1905, Velenje, Tomšičeve c. št. 4.
Četrtek, 18. aprila — dopodan dr. Friškovec, popoldan dr. Grošelj, nočni dr. Lazar in dr. Vrabič Petek, 19. aprila — dopoldan dr. Vrabič, popoldan dr. S. Popov, nočni dr. D. Popov in dr. Menih
Sobota, 20. aprila in nedeljo, 21. aprila — dnevni dežurni dr.
Zobozdravnica:
V nedeljo, 21. aprila — dr. Darinka Šuster, od 8. do 21. ure v dežurni zobni ambulanti.
Na Veterinarski postaji v Šoštanju:
Od 19. aprila do 26. aprila —
Milan Matko, dipl. veterinar, Topolšica 15, tel.: 891-166.
Na Veterinarski postaji v Mozirju:
Do 21. aprila — Drago Zagožen, dipl. veterinar, Ljubno, tel.: 841-769.
Od 22. aprila do 28. aprila — Marjan Lešnik, dipl. veterinar, Ljubija, tel.: 831-219.
Lekarna v Velenju: — Ob sobotah in nedeljah je odprta dežurna lekarna v Velenju z enourno prekinitvijo med 12. in 13. uro.
ZAHVALA
Ob prerani in boleči izgubi drage žene, mame, orne, sestre in svakinje
Marije Bürger
31. 10. 1917-10. 4. 1991 iz Metleč 20 — Šoštanj
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in sosedom, ki so nam v času njene bolezni stali ob strani, ob njeni smrti pa jo pospremili v velikem številu k zadnjemu počitku. Posebej se zahvaljujemo g. dr. Lazarju, ki jo je zdravil, patronažni sestri za obiske na domu, zdravstvenemu osebju splošne bolnišnice Topolšica, svakinji Julijam Kovač, ki je doma skrbela za njeno prehrano.
Zahvala velja tudi g. duhovniku za opravljen obred, govorniku g. Medvedu za poslovilne besede, gospe Stupar, gospe Dovšak, NK Usnjar, strelski družini Mrož ter sodelavcem iz TUŠ-a in TEŠ-a.
Žalujoči: mož Jože, sinovi Jože, Milan in Darko z družinama ter ostalo sorodstvo
Solza kane mi iz očesa, pred menoj je tvoj obraz, odšel si tiho, brez slovesa, mirno spiš in čakaš nas. Ime1 težko si življenje, nikoli več ne čaka te trpljenje.
ZAHVALA
in
Ob boleči izgubi moža, dragega očeta, starega očeta, pradedija
strica
Friderika Ledineka
1913-1991
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom Kersnikove 17 ter prijateljem, ki ste se zadnjič poklonili njegovemu spominu, mu darovali cvetje in nam izrazili
sožalje.
Zahvala velja tudi gospodu župniku za opravljen obred, častni straži in rudarski
godbi.
VSI NJEGOVI
Ne morem iz zemlje kot dobra semena, da zopet bi segli si v tople dlani, ne morem, med nami je krsta lesena in grob je med nami — tišina prsti, le sveča ljubezni visoko gori.
V SPOMIN
I 18. aprila bo minilo 9 let, odkar nas je mnogo, mnogo prerano zapustila naša ljubljena hčerka in sestra
Slavica Pečnik
iz Zgornje Črnove 45 pri Velenju
Z ljubeznijo v srcih se te spominjamo, naša draga Slavica. VSI TVOJI!
V SPOMIN
Iztoku Weindorferju
22. april 1988 — bil je petek, nasmejan in razigran si se odpravil na pot v kraj, kjer si bil najraje, nisi slutil, daje to tvoja zadnja pot, da te tam čaka tvoj poslednji dom.
Minila so tri leta, toda praznine, ki ostaja za teboj, ni mogoče premostiti.
Če bi solze, ki so bile prelite na tvojo gomilo, lahko olajšale bolečino, bi morala popolnoma izginiti. Pa ni. Bolj, ko se oddaljuje dan naše ločitve, večja je in bolj srce
joče.
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prinašate cvetje ali prižgete svečko ali se ga kako drugače spominjate.
VSI NJEGOVI
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene
Marije Stropnik
16. 7. 1921—28. 3. 1991
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za nesebično pomoč, darovano cvetje, sveče, izkazana sožalja in spremstvo na njeni zadnji poti.
Zahvala velja tudi duhovniku za opravljen obred. Žalujoči: mož Jože in sestra Angela ter ostali sorodniki
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage
Štefke Videmšek
6. 11. 1939-8. 4. 1991
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so njej in nam stali ob strani v tej težki preizkušnji.
Zahvaljujemo se dr. Aleksandri Žuber za skrb v času zdravljenja in dr. Petru Fri-škovcu za trud v času njenega zadnjega zdravljenja. Enaka zahvala velja patronažni sestri Ireni Knap za skrbno nego na domu in govorniku za izrečene besede, še posebej pa gospodu župniku za opravljen obred. Prisrčna zahvala velja tudi vsem, ki so darovali cvetje, sveče in denar za pomoč namesto cvetja ter vsem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti. Naj bo Štefkino junaško prenašanje bolezni, njena bolezen in skrb do domačih
vzgled za vse, ki ostajamo.
VSI NJENI
Pomlad bo na naš vrt prišla, sedla bo na rosna tla, čakala bo, da prideš ti in zajokala, ker te ni.
ZAHVALA
V 45. letu starosti je za vedno odšel od nas in nas zapustil dragi mož in oče, stric in dedek
Blaž Lukaček
1937-1991 iz Šercerjeve 16 v Velenju
Ob tej nenadni boleči izgubi, se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, znancem in prijateljem, DO RLV, NAMI, NAMI PE PRESKRBA, Postaji milice Grosuplje, Društvu upokojencev, krajevni skupnosti: Desni breg, Rudarski godbi in vsem ostalim sorodnikom in znancem za darovano cvetje, izrečena sožalja in spremstvo na zadnji poti, kakor tudi pri ostali pomoči. Prisrčna hvala govornikom in pevcem ter častni straži DO RLV. Žalujoči : žena Štefka in otroci z družinami.
Kaj je ločitev? — Samo spomini življenje pravo so. A neki smeh življenje dal jim je v veselih dneh — le tisti, ki so zrasli v bolečim.
(Alojz Gradnik)
ZAHVALA
Ob nenadni, prerani in boleči izgubi drage mame, tašče in babice
Marije-Terezije Vovk
roj. GRAH iz Uriskove 29 v Velenju 27. 7. 1929—6. 4. 1991
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence in cvetje ter nam izrazili iskreno sožalje.
Posebno se zahvaljujemo gospe Urlihovi, stanovalcem Uriskove ulice, njenim sodelavkam, RK Pesje in govorniku za tople poslovilne besede.
Žalujoči : Hčerke in sinovi z družinami
I I
I
1
s
I I I I
I
I I 1 1 š I I I I i 1 1 8 I i 1 1 1 I i I
Ve\eniski grad
Več kot izletniška točka
S prvimi spomladanskimi dnevi so oživele pešpoti, parki, kajti narava vabi na plan. In najbrž ne po naključju od I. aprila dalje vabijo na stežaj odprta vrata velenjskega muzeja v njegovo notranjost.
»Nič novega pravzaprav ne bomo ponudili tistim, ki bodo prestopili njegov prag, a vsemu navkljub za marsikoga kaj novega in vredno ogleda,« poudarja vodja velenjskega muzeja Jože Hu-dales. Razlog za takšno so-govornikovo trditev tiči v zbranih statističnih podatkih. Ti prav nič ne pričajo o tem, kako prebivalci občine Velenje cenimo našo kulturno dediščino.
Med najzanimivejšimi na ogled postavljenimi zadevami so na velenjskem gradu še vedno ostanki mastodonta prazgodovinskega slona, ki je bila v času nastanka (leta 1965) največja tovrstna zbirka v Evropi. Danes sicer ni več čisto tako, vendar pa je v evropskem merilu še vedno dovolj atraktivna. Ogled zbirke slovenskega premogovništva — slednja sodi med najlepše urejene tovrstne zbirke v Sloveniji — bo potešila radovednost o izgledu rudni-
ka od znotraj vsakega obiskovalca sploh pa nezahtevnega brez kakršnekoli nevarnosti.
Več kot vabila za ogled pa so vredne na velenjskem gradu kar štiri umetnostne zbirke. Vsaka med njimi je na svojstven način povezana s Šaleško dolino in nenazadnje tudi s svetom. Zagotovo je to moč pripisati zbirki afriške umetnosti Františka Foita, ki polni sobane velenjskega gradu že celih 20 let. Sodi med največje tovrstne zbirke v Jugoslaviji, kar je vsaj eden od razlogov za ogled. Precej manjša od omenjene in tudi manj dragocena je zbirka azijskega batika. Povsem drugačno oceno pa si zasluži umetnostna zbirka slovenskega slikarstva 20. stoletja. Po zanimivosti in vrednosti se uvršča takoj za
ljubljansko in mariborsko galerijo. Dragoceni razstavljeni kosi slovenskih slikarjev, sploh pa treh naših impresionistov so že doslej očarali marsikaterega obiskovalca. Zbirka stvaritev Lojzeta Perka in baročne cerkvene umetnosti iz nekdanje cerkvice v Skalah pa nekako zaokrožujeta umetnostno ponudbo velenjskega gradu.
Slabo se piše kulturi letos in kar tenalč kos pogače ji je odmerjen. Delavci velenjskega muzeja upajo, da bodo hudi časi vsaj malo zaobšli tiste postavke republiškega proračuna, iz katere bodo črpali denar za dejavnost. V precejšnjo uteho ob načrtovanju letošnjega delovnega programa jim je lahko le to, da so skoraj vse svoje potrebe »strpali« v program. In kaj je to?
Gre za dve veliki področji delovanja — redno muzejsko delo, kamor sodi letošnji začetek obnovitvenih del grajskega podstrešja. Tu bodo uredili največje in za dolino najpomembnejše pričevanje o preteklosti Šaleške doline, seveda v besedi in sliki. Drugo področje pa zajema varstvo kulturne dediščine. »Prodreti« v republiški program za kulturo je poleg velenjskega gradu uspelo še šaleškim razvalinam, Slivnikovi ter Kavčnikovi domačiji v Za-vodnjah.
Sicer pa pravi sogovornik, ni ravno pravilo ogledati si zbirke na velenjskem gradu. Tudi urejena okolica gradu nudi vsakomur priložnost za oddih.
Vabilo za obisk, zbirk v njegovi notranjosti ali samo za kratek oddih na priljubljeni izletniški točki ob robu mesta Velenje je gotovo nekaj, kar ne sme mimo nas kar tako. Prav tako ne letošnja novost — vsako prvo soboto v mesecu bodo zahtevnim obiskovalcem, tistim, ki bi radi »vsebino«! gradu temeljiteje spoznali, na voljo strokovno vodstvo. Koliko je vrednost tega, boste, če prej ne, mnogi med vami spoznali na prvem izletu od zanimivosti do zanimivosti Šaleške doline, ki ga bodo delavci muzaja organizirali prihodnji mesec.
Po 27 letih lokomotiva z igrišča na Stari jašek
Ne v staro železo, ampak za bodoče rodove
Pretekli ponedeljek so s centralnega otroškega igrišča ob Šaleški cesti odpeljali ozkotirno parno lokomotivo, na kateri so se otroci lahko igrali vse od leta 1964, ko so jo tjakaj postavili ob otvoritvi igrišča. Lokomotiva je pristala na začasnem »bivanju« na starem jašku in bo tam vse dotlej, dokler ne bo razrešena njena nadaljnja usoda.
V sedemindvajsetih letih jo je močno načel zob časa, zato je bila za otroško igro v zadnjem času sila neprimerna in nevarna. Sprašujemo se zakaj smo morali z obnovo dolgo čakati, to vprašanje smo pred leti v Našem času že postavi-
li, če vemo, da se je prav na tej lokomotivi igralo veliko otrok.
In kakšna bo njena nadaljnja usoda? Ogledal si jo je tudi Tadej Brate z republiškega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Ljubljane, ki bo pripravil analizo in načrt obnove. Zaradi redkosti takšnih ozkotirnih lokomotiv iz prejšnjega stoletja, v Jugoslaviji sta le še dve, ne sme v staro železo, temveč se mora ohraniti za bodoče rodove. Velenjski muzej, ki je nekakšen uskla-jevalec ohranitve te lokomotive, si bo prizadeval dobiti potreben denar za obnovo.
Kje bo v prihodnje stala častitljiva lokomotiva se še ne
ve natančno. Ena možnost je, da v bližini železniške postaje, saj je letos natanko 100
let, odkar je v Velenje prišla železnica.
B. Mugerle
MILIČNIKI SO ZAPISALI
IGRALI KARTE IN SE STEPLI
Pri lokalu Tinka so 15. aprila zvečer igrali karte Abas Č., Gojko P. in Ljubomir S. Sprli so se. Gojko je zbežal v svoj avtomobil, Ljubomir pa ga je dohitel in ga brcal ter pretepal. Gojko, ki se ni mogel braniti, je zgrabil žepni nož in z njim zabodel Ljubomira. Ta pa mu je nato razbil šipe na avtomobilu. Oba čaka zagovor na sodišču.
NENADOMA NA CESTO
Voznik osebnega avtomobila štiriindvajsetletni Enes Strigi je peljal 13. aprila nekaj po 20. uri po Konovski cesti v Velenju. Koje zavil proti Gubčevi cesti, mu je nenadoma stopila na cesto šestdesetletna Dragica Svetko. Padla je po cestišču in se hudo telesno poškodovala. Voznik Strigi jo je odpeljal v Zdravstveni dom od tu pa je bila napotena v bolnišnico.
DEMONTIRAL REZERVNE DELE
Doslej še neznani storilec je prišel v noči na 14. april na hodnik Prešernove ceste v Velenju in z motornega kolesa Štefana K. Odmontiral je prednjo luč, steklo zadnje luči, kapico za svečko ...
STEPLISO SE
Ko sta Renato S. in Jože K. odhajala iz lokala S v Šaleku sta srečala Slavka M. Skupaj so odšli nazaj v lokal in se sprli. Med prerivanjem je Renato S. padel in z glavo močno udaril v naslonjalo stola. Pri tem seje hudo telesno poškodoval in se zdravi v celjski bolnišnici.
ZAGORELA PODRAST
Precej skrivnosten je požar podrastja na dveh različnih mestih v gozdu na pobočju Kožlja v Lazah. Zagorelo je 10. aprila malo pred 20. uro — istočasno na dveh različnih mestih. Na srečo so požar hitro pogasili in škode skorajda ni.
ODNESEL VIDEOREKORDER
Popoldne, 10. aprila je prišel nekdo v Standard in s police oddelka akustike odnesel videorekorder Univerzum. Spreten je bil, ni kaj, nekdo pa očitno malo premalo pazljiv!
IZ PISARNE IZGINIL DENAR
10. aprila je nekdo iz Izletnikove pisarne odnesel 2.000 dinarjev.
ODNESEL UMETNO GNOJILO
Nekdo je prišel v noči na 11. april v gospodarsko poslopje Alojza Trapa iz Raven. Vlomil je skozi zračno okno. Odnesel je tri vreče umetnega gnojila.
ZAPELJAL V OBCESTNI JAREK
Petintridesetletni voznik osebnega avtomobila Franc Krašovec iz Hrastnika je peljal 9. aprila okoli 22. ure iz Velenja proti Slovenj Gradcu. V Paki je zapeljal iz neznanega razloga v obcestni jarek in se pri tem poškodoval. Njegov devetletni otrok pa je ostal brez poškodb. Začasno je skrb zanj prevzela socialna služba, saj so odpeljali očeta na zdravljenje v celjsko bolnišnico.
ODNESEL CVETLIČNA KORITA
V	noči na 9. april je prišel neznanec v rastlinjak Majde D. v Lokovici. Odnesel je 15 korit, katerih vsebino je sesul na tla
RAZGRAJALA STA
V	bifeju Tržnice Ere na Kidričevi cesti sta Zvonko S. in Slavko K. 10. aprila okoli 17. ure preveč pogledala v kozarec. Postala sta nadležna, prepirljiva. Nadlegovala sta goste. Posredovati so morali miličniki, ki soju napotili domov, napisali pa seveda tudi prijavo sodniku za prekrške
OKLOFUTAL JU JE
Pri bifeju Tinka je bilo 10. aprila malo pred 20. uro zelo živahno. Prepirali so se Dušan P., Ciril P. in Jože H. Dušan je Cirila in Jožeta oklofutal. Najbrž pri sodniku za prekrške, kamor bo moral, ne bo tako korajžen.
Najuspešnejši na državnem prvenstvu v LA plesih
Državnega prvenstva v la-tinskoameriških plesih, ki ga je preteklo nedeljo v dvorani Tivoli v Ljubljani organiziral
Po osvojitvi svetovnega pokala
študentski plesni klub KAZINA, se je udeležilo 170 plesnih parov iz 14 jugoslovanskih plesnih klubov. Tekmovanja so potekala v petih starostnih kategorijah. _
V	mladinski kategoriji do 16 let, so se med šest najboljših parov uvrstili kar trije velenjski pari, če pa upoštevamo, da je zmagovalec v tej kategoriji Miha Rabič, ki sicer živi in trenira v Ljubljani, od koder je njegova plesalka Jasna Stojilkovič, pa lahko zagotovo trdimo, da ima Velenje v tej kategoriji trenutno primat.
V	kategoriji starejših mladincev (do 19 let) je prvo mesto osvojil prav tako velenj-
ski plesalec Matej Sagmei-ster, ki je partnerko našel v Ljubljani.
Toliko dobrih rezultatov mladih velenjskih plesalcev potrjuje pravilno začrtano delo pred leti ustanovljene pionirske plesne šole pod vodstvom Verene Šulek. S pomočjo najboljših domačih in tujih trenerjev so se mladi slovenski plesalci v zadnji sezoni uspeli prebiti v sam svetovni vrh. Tik pred državnim prvenstvom se je naša mladinska ekipa vrnila s tekmovanja za svetovni mladinski pokal v Veliki Britaniji, kjer je naš prvak Miha Rabič z Jasno Stojilkovič osvojil prvo mesto, peto mesto pa sta uspela osvojiti Peter Uplaz-nik in Mirjam Šulek, ki skupaj plešeta šele tri mesece.
Na največjem plesnem turnirju na svetu, na odprtem prvenstvu Velike Britanije, kjer tekmovalce ocenjujejo samo angleški sodniki, pa je celotna slovenska pionirska in mladinska ekipa osvojila letos izreden uspeh, če omenimo le, da sta Jasna Stojilkovič in Miha Rabič le za pol točke zgrešila prvo mesto.
Rezultati z državnega prvenstva za mladince:
1.	mesto: Miha Rabič — Jasna Stojilkovič, Urška Ljubljana,
2.	mesto: Igor Gajič — Polona Rogel Kazina
3.	mesto: Gregor Berlak — Nataša Ževart URŠKA VELENJE
4.	mesto: Peter Uplaznik
-	Mirjam Šulek URŠKA VELENJE
5.	mesto: Matjaž Brinovec
—	Maja Dobnikar Kazina
6.	mesto: Rok Alt — Lea Sunarič URŠKA VELENJE
Klub staršev
Danes je tretji četrtek v mesecu, torej čas za sestanek kluba staršev, ki deluje pod okriljem Občinske zveze prijateljev mladine Velenje. Dobili se bodo drevi ob 18. uri v sejni sobi 51 stavbe sodišča. Tema pogovora pa bo učni uspeh, vzgojna problematika, interesne dejavnosti...
V pripravi je turistično-poslovna karta mesta Velenje
Karta bo več let praktičen pripomoček poslovnežev, turistov in naključnih obiskovalcev Velenja, s čimer bo vsaj delno omilila »turistično siromašnost« našega mesta.
Karta bo med drugim opremljena tudi z zaščitnimi znaki, naslovi, telefonskimi številkami in koordinatami vaših podjetij, obratovalnic, trgovin, restavracij ipd . VABIMO PODJETJA, OBRTNIKE OZIROMA VSE PODJETNIKE, KI ŽELIJO UČINKOVITO PROPAGIRATI SVOJO DEJAVNOST, DA NAS POKLIČEJO IN ZAHTEVAJO PODROBNEJŠE INFORMACIJE!
Telefon: 063/858-037 ali 855-052. (E. P. studio)