Milena Hajnšek-Holz UDK 808.63 - 23 - 3 STOPNJEVANJE PRIDEVNIKOV V SSKJ Obravnavano je stopnejvanje pridevnika v slovenskih slovnicah, pravopisih in slovarjih. Iz SSKJ so predstavljeni vsi pridevniki, ki tvorijo primernike s priponskimi obrazili. Ta abecedno urejen popis predstavlja dozdaj največjo zbirko slovenskih primerniških oblik. The topic is the comparison of adjectives in different Slovene grammars, spelling-book and dictionaries. All adjectives from the Dictionary of Slovene Literary Language that form their comparatives by means of suffixation are presented here. This alphabetical list of adjectives and their comparatives is the largest of this king so far. Uvod V Slovarju slovenskega knjižnega jezika1 je kot geslo prikazanih 21.516 pridevnikov, od teh je pri 6l5 v zaglavju gesla zapisana oblika za primernik, delan s priponskim obrazilom. Primernik je naveden pri pridevnikih na -en 460, -iv 44, -it 24, ~ak 24, -or 8, -ok 3 in pri ne-tvorjenih pridevnikih 52-krat.2 Stopnjevanje pomeni izražanje večje ali manjše stopnje lastnosti (kakovosti ali mere) pri pridevniških besedah, npr. lep lepši najlepši, lop prelep, lep zelo lep, lep čudovito lep; mjhen manjši najmanjši, majhen premajhen, majhen zelo majhen, majhen mikroskopsko majhen. Stopnjevanje je tristopenjsko, npr. lep (osnovnik), lepši (primernik) najlepši (presežnik), ali dvostopenjsko, npr. lep prelep, bel zelo bel, zadnji naj-zadnjL S prislovi bolj, zelo, nadvse itd. stopnjujemo navzgor, z manj, nič, prav nič itd. navzdol. Stopnjevalne oblike lahko delamo s ponami (priponami -si, -ji, -jsi, -ejši/--ejši in predpono pre-) ali prislovi. Stopnjevanje s priponskimi obrazili imenujemo tudi stopnjevanje v ožjem smislu, stopnjevanje s prislovi pa opisno stopnjevanje.3 V SSKJ je posebej navedeno samo stopnjevanje s priponskimi obrazili. Oblika primernika je zapisana le pri pogosteje rabljenih pridevnikih, in sicer po enakem načelu, ki je veljalo za sprejem gesel v slovar, torej praviloma 4 zapisi v slovarskem gradivu.2* Potencialni pri-merniki lastnostnih pridevnikov se delajo po shemi.5 V Slovarju niso navedeni opisni primerniki z bolj ali drugimi prislovi, ker so možni pri vseh lastnostnih pridevnikih oz. takih pomenih pridevnikov, npr. slovenski bolj slovenski najbolj slovenski, tudi tistih, ki so po izvoru deležniki na -n, -t, -č, npr. nadelan, zapit, vroč. Primernik tvorimo s priponskimi obrazili -ejši/-ejši, -ji, -jpi, -si, npr. IJubeznivejsx/brhké^i, globlji/nižji, krajši, lepši.6 M. Hajnšek-Holz: Stopnjevanje pridevnikov v SSKJ 91 Tonemski naglas primernika na -e^L je enak kot v srednjem spolu osnovnika, npr. srcnejsi, ljubeznivejši, le če je naglašena pripona, je cirkumflektiran, npr. bogatejši, temnejši. Primernik s pripono -ji, -si je cirkumflektiran, npr. globlji, širši, izjema je zastarela oblika star ji z akutom.7 SSKJ navaja v shemah tudi oblike za primernik prislova, ki nastopa le ob primerniku pridevnika, in se tvori s priponskimi obrazili -eje in -ejše, -je, -je in -e, -jse in -je, -še, npr. ljubezniveje in ljubeznivejse, globlje/nižje in niže, krajše in kraje, širše, brhke je in brhkejše. Prislovne oblike laž(j)e, läglje, kasnje so curkumflektirane ali akutirane.3 Pridevniki s primerni ki v zaglavju gesla abstrakten -tna -o prid., abstraktnejši adekvaten -tna -o prid., adekvatnejši agilen -Ina -o prid., agilnejši agresiven -vna -o prid., agresivnejši aktiven -vna -o prid., aktivnejši aktualen -lna -o prid., aktualnejši akuten -tna -o prid., akutnejši avtoritativen -vna -o prid., avtoritativnejši banalen -lna -o prid., banalnejši barvit -a -o prid., barvitejši beden -dna -o prid,, bednejši besen in besen -sna -o prid., besnejši in besnejši bister -tra -o prid., bistrejši in bistrejši bistroumen -mna -o prid., bistroumnejši bistven -a -o prid., bistvenejši blag -a -o prid., blažji blazen -zna -o prid., blaznejši bléd -a -o tudi -6 prid., tudi bledejši bliskovit -a -o prid., bliskovitejši bogat stil. bôgat -âta -o prid., bogatejši bohoten -tna -o prid., bohotnejši bojevit -a -o prid., bojevitejši bolêhen in boléhen -hna -o prid,, bolehnejši in bolehnejši bolesten -tna -o prid., bolestnejši borben -a -o prid., borbenejši bôren -ma -o prid., bornejši brezbrižen -žna -o prid., brezbrižnejši brezskrben -bna -o prid., brezskfbnejši brezupen -pna -o prid., brezupnejši brezvesten -tna -o prid., brezvestnejši 92 Jezikoslovni zapiski 1995 bfhek tudi brhek brhka -o in -6, stil. brhèk -hkà -ô prid., brhkejši in bfhkejši bridek -dka -o stil -6 prid., bridkejši tudi bridkejši brihten -tna -o prid., brihtnejši briljanten -tna -o prid., briljantnejši brumen -mna -o prid., brumnejši brutalen -lna -o prid., brutalnejši bujen -jna -o prid., bujnejši buren 1 -rna -o prid., burnejši celoten -tna -o prid., celotnejši celovit -a -o prid., celovitejši čaroben -bna -o prid., čarobnejši časten -tna -o prid., častnejši častihlepen -pna -o prid., častihlepnejši častitljiv tudi častitljiv -a -o prid., častitljivejši tudi častitljivejši čeden -dna -o prid., čednejši čemeren tudi čmeren -rna -o [prva oblika cam in čem] prid., čemernejši tudi čmernejši čist -a -o stil. -6 prid., čistejši človečen -čna -o prid,, človečnejši čudovit -a -o prid., čudovitejši čvrst -a -o stil. -6 prid., čvrstejši daljnosežen -žna -o prid., daljnosežnejši daljnoviden -dna -o prid., daljnovidnejši darežljiv -a -o prid., darežljivejši dêbel -éla -o [eu] prid., debelejši dejaven -vna -o prid., dejavnejši delaven -vna -o prid., delavnejši delikaten -tna -o prid., delikatnejši detajlen -lna -o prid., detajlnejši diskreten 1 -tna -o prid., diskretnejši diven -vna -o prid., divnejši dober dobra -o prid., boljši dobičkanosen -sna -o prid., dobičkanosnejši dobičkonosen -sna -o prid., dobičkonosnejši dobrotljiv -a -o prid., dobrotljivejši dolg -a -o stil. -ô [ug] prid., daljši dolgočasen -sna -o [ug] prid., dolgočasnejši dolgoročen -čna -o [ug] prid., dolgoročnejši dolgotrajen -jna -o [ug] prid., dolgotrajnejši določen -čna -o prid., določnejši donosen -sna -o prid., donosnejši M. Hajnšek-Holz: Stopnjevanje pridevnikov v SSKJ 93 dosleden -dna -o prid., doslednejši dostojen -jna -o prid., dostojnejši dostopen tudi dostopen -pna -o prid., dostopnejši tudi dostopnejši dovzeten -tna -o prid., dovzetnejši drag -a -o tudi -6 prid., dražji dragocen -a -o prid., dragocenejši dramatičen -čna -o prid., dramatičnejši drastičen -čna -o prid., drastičnejši droben tudi droban drobna -o tudi -6 prid., drobnejši drzen -zna -o prid., dfznejši duhovit -a -o prid., duhovitejši dvoumen -mna -o prid., dvoumnejši efekten 1 -tna -o prid,, efektnejši ekonomičen -čna -o prid., ekonomičnejši eksakten -tna -o prid., eksaktnejši ekskluziven -vna -o prid., ekskluzivnejši ekstenziven -vna -o prid., ekstenzivne jši ekstremen -mna -o prid., ekstremnejši elastičen -čna -o prid., elastičnejši eleganten -tna -o prid., elegantnejši elementaren -rna -o prid., elementarnejši energičen -čna -o prid., energičnejši fantastičen -čna -o prid., fantastične jši fatalen -lna -o prid., fatalne jši fin -a -o prid., fine jši frapanten -tna -o prid., frapantnejši frekvénten -tna -o prid., frekvéntnejši funkcionalen -lna -o prid., funkcionalne jši galanten -tna -o prid., galantnejši gibčen -čna -o prid., gibčnejši gibek -bka -o prid., gibkejši in gibkejši gladek -dka -o, stil. gladak gladka -o in -6 prid., gladkejši tudi glajši glasen -sna -o, stil. glasan glasna -o in -o, stil glasèn -snà -o prid., glasnejši globok -ôka -o prid., globlji tudi globokejši stil. globočji gnusen -sna -o prid., gnusnejši gorečen -čna -o prid., gorečnejši gôrek in gorâk gôrka -o in -ô prid., gorkejši gospodaren -rna -o prid., gospodarnejši gost -a -o tudi -6 prid., gostejši gostobeseden -dna -o prid., gostobesednejši grd -a -o in -ô prid., grši stil. gfji 94 Jezikoslovni zapiski 1995 grenek in grenak grenka -o in -6 prid., grenkejši grotesken 1 -kna -o prid., grotesknejši grozen -zna -o prid., groznejši grozovit -a -o prid., grozovitejši hiter -tra -o prid., hitrejši hladen stil. hladan hladna -o tudi -6 prid., hladnejši hladnokrven -vna -o prid., hladnokrvnejši hraber -bra -o prid., hrabrejši tudi hrabrejši hrupen -pna -o prid., hrupnejši hud -a -o in -6 prid., hujši hudoben -bna -o prid., hudobnejši hvaležen -žna -o prid., hvaležnejši imeniten -tna -o prid., imenitnejši imovit -a -o prid., imovitejši impozanten -tna -o prid., impozantnejši impulzi ven -vna -o prid., impulzivnejši inteligenten -tna -o prid., inteligentnejši intenziven -vna -o prid., intenzivnejši interesanten -tna -o prid., interesantnejši intimen -mna -o prid., intimnejši iskren -a -o prid., iskrenejši izbirčen tudi zbirčen -čna -o prid., izbirčnejši tudi zbirčnejši izčrpen -pna -o prid., izčrpnejši izdaten -tna -o prid., izdatnejši izkušen tudi skušen -a -o prid., izkušenejši tudi skušenejši izrazit -a -o prid., izrazitejši izviren -rna -o prid., izvirnejši jâk -a -o prid., jačji jasen -sna -o prid., jasnejši in jasnejši jedek -dka -o prid., jedkejši južen -žna -o prid., južnejši karakterističen -čna -o prid., karakterističnejši kasen -sna -o tudi -ô prid., kasnejši klavrn -a -o prid., klavrnejši kočljiv -a -o prid., kočljivejši komforten -tna -o prid., komfortnejši komôden -dna -o prid., komodnejši kompakten -tna -o prid., kompaktnejši kompetenten -tna -o prid., kompetentnejši konkreten -tna -o prid., konkretnejši konservativen in konzervativen -vna -o prid., konservativnejši in konzervativnejši M. Hajnšek-Holz: Stopnjevanje pridevnikov v SSKJ 95 korekten -tna -o prid., korektnejši korenit -a -o prid., korenitejši koristen -tna -o prid., koristnejši krasen -sna -o prid., m. spol stil. krasan, ž. spol stil, krasna; krasnejši kratek -tka -o prid., krajši stil. kračji kratkočasen -sna -o prid., kratkočasnejši kratkotrajen -jna -o prid., kratkotrajnejši kratkoviden -dna -o prid., kratkovidnejši krčevit -a -o prid., krčevitejši krepek in krepak krepka -o tudi -6 prid., krepkejši kritičen1 -čna -o prid., kritičnejši kritičen2 -Čna -o prid., kritičnejši krivičen -čna -o prid., krivičnejši krotek in krotek krotka -o tudi -6 prid., krotkejši krut -a -o prid., krutejši krvoločen -čna -o prid., krvoločnejši kulturen -rna -o prid., kulturnejši kvaliteten -tna -o prid., kvalitetnejši lagoden tudi lagoden -dna -o prid., lagodnejši tudi lagodnejši lagôten -tna -o prid., lagotnejši lahek tudi lahak -hka -o tudi -6 prid., lažji lahkoten -tna -o prid., lahkotnejši lép -a -o tudi -6 prid., lepši ličen 1 -čna -o prid., ličnejši ljub -a -o stil. -6 prid., ljubši ljubek -bka -o prid., ljubkejši ljubezniv -a -o prid., ljubeznivejši ijut -a -o prid., ljutejši logičen -čna -o prid., logičnejši majhen -hna -o prid., manjši malomaren -rna -o prid., malomarnejši malopriden -dna -o prid., malopridnejši mamljiv -a -o prid., mamljivejši markanten -tna -o prid., markantnejši marljiv -a -o prid., marljivejši masten -tna -o prid., mastnejši medel -dla -o, in medel tudi medel -dla -o tudi -6, stil. medèl -dlà -ô [eu; druga in tretja oblika mad] prid., medlejši tudi medlejši tudi medle jši mehek in mehak mehka -o tudi -6 prid., mehkejši stil. meč ji merodajen -jna -o prid., merodajnejši mičen -čna -o prid., mičnejši mikaven -vna -o prid., mikavnejši 96 Jezikoslovni zapiski 1995 mil -a -o prid., milejši minuciozen -zna -o prid., minucioznejši miren -rna -o prid., mirnejši mizêren -rna -o prid., mizernejši mlačen -čna -o prid., mlačnejši mlad -a -o tudi -6 prid., mlajši močen in močan močna -o in -6 prid., močnejši moder 2 -dra -o prid., modre jši tudi modre jši moderen -rna -o prid., modernejši mogočen -čna -o prid., mogočnejši mračen -čna -o stil. -6 prid., mračnejši in mračnejši mučen -čna -o prid., mučnejši nadležen -žna -o prid., nadležnejši nadroben -bna -o prid., nadrobnejši nagel -gla -o [au] prid., naglejši napadalen -lna -o prid., napadalnejši naporen -rna -o prid., napornejši napreden -dna -o prid., naprednejši naraven -vna -o prid,, naravnejši natančen -čna -o prid., natančnejši navaden -dna -o prid., navadnejši nazoren -rna -o prid., nazornejši nedolžen -žna -o [už] prid., nedolžnejši nehvaležen -žna -o prid., nehvaležnejši nemaren -rna -o prid., nemarnejši nemiren -rna -o prid., nemirnejši neposreden -dna -o prid., neposrednejši neprijazen -zna -o prid., neprijaznejši neprijeten -tna -o prid., neprijetnejši neroden -dna -o prid., nerodnejši nesramen -mna -o prid., nesramnejši nesrečen -čna -o prid., nesrečnejši nestrpen -pna -o prid,, nestfpnejši neugoden -dna -o prid., neugodnejši neumen -mna -o prid., neumnejši nevaren -rna -o prid., nevarnejši nevtralen -lna -o prid., nevtralnejši nevzdržen -žna -o prid., nevzdfžnejši neznaten -tna -o prid., neznatnejši neznosen -sna -o prid., neznosnejši nežen -žna -o prid., nežnejši ničvreden -dna -o prid., ničvrednejši M. Hajnšek-Holz: Stopnjevanje pridevnikov v SSKJ 97 nizek -zka -o prid., nižji nov nova -o stil. -ô prid., novejši nujen -jna -o prid., nujnejši občuten1 -tna -o prid., občutnejši občutljiv -a -o prid., občutljivejši običajen -jna -o prid., običajnejši obilen -lna -o [tudi un] prid,, obilnejši objektiven -vna -o prid., objektivnejši objesten -tna -o prid., objestnejši obsežen -zna -o prid., obsežnejši obširen -rna -o prid., obširnejši obupen -pna -o prid., obupnejši obziren -rna -o prid., obzirnejši očarljiv -a -o prid., očarljivejši očiten -tna -o prid., očitnejši odgovoren -rna -o prid., odgovornejši odkritosrčen -čna -o prid., odkritosrčnejši odličen -čna -o prid., odličnejši odločen -čna -o prid., odločnejši odločilen -lna -o prid., odločilnejši odporen1 -rna -o prid., odpornejši oduren -rna -o prid., odurnejši odvraten -tna -o prid., odvratnejši ogaben -bna -o prid., ogabnejši ognjevit -a -o prid., ognjevitejši ohlapen -pna -o prid., ohlapnejši okoren -rna -o prid., okornejši okreten -tna -o prid., okretnejši okruten -tna -o prid., okrutnejši okusen1 -sna -o prid., okusnejši opasen -sna -o prid., opasnejši opazen -zna -o prid., opaznejši oprezen -zna -o prid., opreznejši oprijemljiv -a -o prid., oprijemljivejši originalen -lna -o prid., originalnejši osnoven -vna -o prid., osnovnejši osoren -rna -o prid., osornejši oster -tra tudi ostra -o stil. -ô prid., ostrejši ostuden -dna -o prid., ostudnejši ošaben -bna -o prid., ošabnejši otipljiv -a -o prid., otipljivejši otožen -žna -o prid., otožnejši 98 Jezikoslovni zapiski 1995 ozek ozka -o prid., ožji pameten -tna -o prid., pametnejši in pametnejši pazljiv -a -o prid., pazljivejši perfiden -dna -o prid., perfidnejši perspektiven -vna -o prid., perspektivnejši pester -tra -o prid., pestrejši pikanten -tna -o prid., pikantnejši plašen stil plašen -šna -o stil -ô prid., plašnejši plemenit -a -o prid., plemenitejši plitek -tka -o prid., plitkejši plitev -tva -o prid., plitvejši ploden1 -dna -o prid,, plodnejši plodovit -a -o prid., plodovitejši pobožen -žna -o prid., pobožnejši počasen -sna -o prid., počasnejši in počasnejši pôdel -dla -o [eu] prid., podlejši podjeten1 -tna -o prid., podjetnejši podoben -bna -o prid., podobnejši podroben -bna -o prid., podrobnejši poglaviten -tna -o prid., poglavitnejši pogolten -tna -o [ut] prid., pogoltnejši pogost -a -o prid., pogostejši pogosten -tna -o prid., pogostnejši poguben -bna -o prid., pogubnejši pogumen -mna -o prid., pogumnejši pohlepen -pna -o prid., pohlepnejši pohleven -vna -o prid., pohlevnejši pohoten -tna -o prid., pohotnejši pokoren -rna -o prid., pokornejši poln -a -o [un] prid., polnejši položen -žna -o prid., položnejši pomemben -bna -o prid., pomembnejši pomenljiv -a -o prid., pomenljivejši pomirljiv -a -o prid., pomirljivejši ponižen -žna -o prid., ponižne jši ponosen -sna -o prid., ponosnejši popoln -a -o [un] prid., popolnejši popularen -rna -o prid., popularnejši popustljiv -a -o prid., popustljivejši poreden -dna -o prid., porednejši poskočen tudi poskočen -čna -o prid., poskočne jši tudi poskočnejši poslušen -šna -o prid., poslušnejši M. Hajnšek-Holz: Stopnjevanje pridevnikov v SSKJ 99 postaven1 -vna -o prid., postavnejši pošasten -tna -o prid., pošastnejši pošten -êna -o prid., poštenejši potraten -tna -o prid., potratnejši potreben -bna -o prid., potrebnejši potrpežljiv -a -o prid, potrpežljivejši poučen1 -čna -o prid., poučnejši povöljen -jna -o prid., povoljnejši pozen -zna -o prid., peti pomen poznejši pozoren -rna -o prid., pozornejši požrešen -šna -o prid., požrešnejši požrtvovalen -lna -o prid., požrtvovalnejši praktičen -čna -o prid., praktičnejši pravičen -čna -o prid., pravičnejši pravilen -lna -o prid., pravilnejši precizen -zna -o prid., preciznejši predrzen -zna -o prid., predrznejši pregleden1 -dna -o prid., preglednejši prelesten -tna -o prid., prelestnejši premožen -žna -o prid., premožnejši prepričljiv -a -o prid., prepričljivejši preprost -ôsta -o prid., preprostejši presenetljiv -a -o prid., presenetljivejši pretresljiv -a -o prid., pretresljivejši preudaren -rna -o prid., preudarnejši previden -dna -o prid., previdnejši prevzeten -tna -o prid., prevzetnejši priden1 -dna -o prid., pridnejši prijazen -zna -o prid., prijaznejši prijeten -tna -o prid., prijetnejši prikladen -dna -o prid., prikladnejši prikupen -pna -o prid., prikupnejši prileten -tna -o prid., priletnejši priljuden -dna -o prid., priljudnejši primeren -rna -o prid., primernejši primitiven -vna -o prid., primitivnejši pripraven1 -vna -o prid., pripravnejši priročen in priročen -čna -o prid., priročnejši in priročnejši priseben -bna -o prid., prisebnejši pristen -tna -o prid., pristnejši pristopen tudi pristopen -pna -o prid., pristopnejši tudi pristopnejši privlačen -čna -o prid., privlačnejši 100 Jezikoslovni zapiski 1995 prizadeven -vna -o prid., prizadevnejši prizanesljiv -a -o prid., prizanesljivejši prodoren -rna -o prid., prodornejši produktiven -vna -o prid., produktivnejši prometen -tna -o prid., prometnejši prost prosta -o stil. -ô prid., prostejši in prostejši prostoren -rna -o prid., prostornejši prozoren -rna -o prid., prozornejši prožen -žna -o prid., prožnejši prvobiten -tna -o prid., prvobitnejši prvoten -tna -o prid., prvotnejši racionalen -lna -o prid., racionalnejši rad1 rada -o stil, -6 -i prid., m., ž., s. rajši in raje stil raj, stil. rajši -a -e radikalen -lna -o prid., radikalnejši radodaren -rna -o prid., radodarnejši radoveden -dna -o prid., radovednejši rahel -hla -o [au] prid., rahlejši rahločuten -tna -o prid., rahločutnejši ran -a -o prid., ranejši razborit -a -o prid., razboritejši razburljiv -a -o prid., razburljivejši razkošen -šna -o prid., razkošnejši različen -čna -o prid., različne jši razločen -čna -o prid., razločnejši raznovrsten -tna -o prid., raznovrstnejši razsežen -žna -o prid., razsežnejši razsipen -pna -o prid., razsipnejši razsoden -dna -o prid., razsodnejši razumen -mna -o prid., razumnejši razumljiv -a -o prid., razumljivejši razvraten -tna -o prid., razvratnejši reakcionaren -rna -o prid., reakcionarnejši realen -lna -o prid,, realnejši redek -dka -o prid., redkejši tudi redkejši reden -dna -o prid., rednejši redilen -lna -o prid., redil ne jši rentabilen -lna -o prid., rentabilnejši resen -sna -o prid., resnejši tudi resnejši resničen -čna -o prid., resničnejši resnoben -bna -o prid., resnobnejši reven -vna -o prid., revnejši revolucionaren -rna -o prid., revolucionarnejši M. Hajnšek-Holz: Stopnjevanje pridevnikov v SSKJ 101 rezek -zka -o prid., rezkejši rézen stil. rezan rézna -o tudi -6, stil. rezèn -znà -ô prid., reznejši tudi reznejši rigorozen -zna -o prid., rigoroznejši robusten -tna -o prid., robustnejši ročen tudi ročen -čna -o prid., ročnejši tudi ročnejši rodoviten -tna -o prid., rodovitnejši samostojen -jna -o prid., samostojnejši samoten -tna -o prid., samotnejši samozavesten -tna -o prid., samozavestnejši sebičen -čna -o prid., sebičnejši severen -rna -o prid., severnejši siguren -rna -o prid., sigurnejši sijajen -jna -o prid., sijajnejši silen -lna -o prid., silnejši silovit -a -o prid., silovitejši simpatičen -čna -o prid., simpatičnejši siromašen -šna -o prid., siromašnejši sistematičen -čna -o prid., sistematičnejši skladen1 -dna -o prid., skladnejši skočen tudi skočen -čna -o prid., skočnejši tudi skočnejši skrajen -jna -o prid., skrajnejši skrben stil. skr ban -bna -o stil. -6 prid., skrbnejši skriven -vna -o prid., skrivnejši skrivnosten -tna -o prid., skrivnostnejši skromen -mna -o prid., skromnejši slab slaba -o tudi -6 prid., slabši slaboten -tna -o prid., slabotnejši sladek tudi sladak sladka -o tudi -6 prid., slajši stil. sladkejši sladkoben -bna -o prid., sladkobnejši slasten -tna -o prid,, slastnejši slaven -vna -o prid., slavnejši slikovit -a -o prid., slikovitejši slovesen -sna -o prid., slovesnejši slovit -a -o prid., slovitejši složen -žna -o prid., složnejši smel -a -o [el in eu] prid., smelejši smešen -šna -o prid., smešnejši smotrn -a -o prid., smotrnejši snažen -žna -o prid., snažnejši sočen -čna -o prid., sočnejši sodoben -bna -o prid., sodobnejši 102 Jezikoslovni zapiski 1995 soliden -dna -o prid., solidnejši soroden -dna -o prid., sorodnejši spešen -šna -o prid., spešnejši splošen -šna -o prid., splošnejši spodbuden -dna -o prid., spodbudnejši spodnji -a -e prid., spodnjejši in spodnejši spodoben -bna -o prid., spodobnejši sposoben -bna -o prid., sposobnejši spoštljiv -a -o prid., spoštljivejši spravljiv -a -o prid., spravljivejši sprejemljiv -a -o prid., sprejemljivejši spreten -tna -o prid., spretnejši sramoten -tna -o prid., sramotnejši srčen2 -čna -o prid., srčnejši srdit -a -o prid., srditejši srečen -čna -o prid., srečnejši tudi srečnejši stabilen -lna -o prid., stabilnejši stalen -lna -o prid., stalnejši stanoviten -tna -o prid., stanovitnejši star stara -o stil. -o prid., starejši stil. starji stil. starši stasit -a -o prid., stasitejši strahopeten -tna -o prid., strahopetnejši strahoten -tna -o prid., strahotnejši strasten -tna -o prid., strastnejši strašen in strašen -šna -o prid., strašnejši in strašnejši in strašnejši strm -a -o tudi -6 prid., strmejši strog -a -o prid., strožji strpen -pna -o prid., strpnejši stvaren -rna -o prid., stvarnejši subtilen -lna -o prid., subtilnejši sumljiv -a -o prid., sumljivejši surov -öva -o prid., surovejši svét -a -o prid., svetejši svetel tudi svetal svetla -o tudi -6 in svetel -tla -o [eu; druga oblika vet] prid., svetlejši svoboden -dna -o prid., svobodnejši svojevrsten -tna -o prid., svojevfstnejši šibek stil šibak šibka -o stil -6 prid., šibkejši širen -rna -o prid,, širnejši širok -ôka -o prid., širši stil. širji širokopotezen -zna -o prid., širokopoteznejši škodljiv -a -o prid., škodljivejši M. Hajnšek-Holz: Stopnjevanje pridevnikov v SSKJ 103 številen -lna -o prid., številnejši šumen -mna -o prid., šumnejši takten1 -tna -o prii, taktnejši tanek -nka -o tudi tenek tudi tenak tenka -o in -6 [druga oblika ten] prid., tanjši tečen -čna -o prid., tečnejši tehten -tna -o prid., tehtnejši temačen -čna -o [tem] prid., temačnejši temeljit -a -o prii, temeljitejši temen tudi temen temna -o tudi -ô, stil. teman -mnà -o [tem] prid., temnejši tesen stil. tesan tesna -o tudi -6 prid., tesnejši tesnoben -bna -o prid., tesnobnejši težaven -vna -o prid., teža vnejši težek in težak težka -o tudi -6 prid., težji tih -a -o prid., tišji tipičen -čna -o prid., tipičnejši točen1 -čna -o prid., točnejši topel tudi topel topla -o stil. -6 [eu] prid., toplejši tožen1 -žna -o prid., tožnejši trajen -jna -o prid., trajnejši trd -a -o tudi -6 prid., trši trden -dna -o prid., trdnejši tudi trdnejši trdovraten -tna -o prid,, trdovratnejši trezen -zna -o prid., treznejši trpek -pka -o tudi -6 prid., tfpkejši trpežen -žna -o prid., trpežnejši truden -dna -o prid., trudhejši turoben -bna -o prid., turobnejši ubogljiv -a -o prid., ubogljivejši uboren -rna -o prid., ubornejši ubožen -žna -o prid., ubožnejši učinkovit -a -o prid., učinkovitejši udaren -rna -o prid., udarnejši udoben -bna -o prid., udobnejši ugleden -dna -o prid., uglednejši ugoden -dna -o prid., ugodnejši ujedljiv -a -o prid., ujedljivejši umen umna -o prid., umnejši umljiv -a -o prid,, umljivejši uporaben -bna -o prid., uporabnejši uporen -rna -o prid., upornejši uren2 -rna -o prid., urnejši usoden1 -dna -o prid., usodnejši 104 Jezikoslovni zapiski 1995 uspešen -šna -o prid., uspešnejši ustrezen -zna -o prid., ustreznejši ustrežljiv -a -o prid., ustrežljivejši ustvarjalen -lna -o prid., ustvarjalnejši uvideven -vna -o prid., uvidevnejši užiten -tna -o prid., užitnejši vabljiv -a -o prid., vabljivejši varčen -čna -o prid., varčnejši varen -rna -o prid., varnejši važen -žna -o prid., važnejši veder vedra in vedra -o stil. -6 prid., vedre jši in vedre jši veličasten -tna -o prid., veličastnejši velik -ika -o prid., večji velikopotezen -zna -o prid., velikopoteznejši veljaven -vna -o prid., vel javne jši verjeten -tna -o prid., verjetnejši verodostojen -jna -o prid., verodostojnejši vesel -a -o [eu] prid,, veselejši vesten1 -tna -o prid,, vestnejši viden1 -dna -o prid., vidnejši visok -ôka -o prid., višji vitalen -lna -o prid., vitalnejši vitek -tka -o prid., vitkejši vlažen -žna -o prid., vlažnejši vljuden -dna -o prid., vljudnejši voljen in voljan voljna -o tudi -6 prid., voljnejši vpliven -vna -o prid., vplivnejši vpojen -jna -o prid., vpojnejši vreden -dna -o prid., vrednejši vrl -a -o [vru] prid., vrlejši vsiljiv -a -o prid., vsiljivejši vulgaren -rna -o prid., vulgarnejši vzajemen -mna -o prid., vzajemnejši vzburljiv -a -o prid,, vzburljivejši vzdržen -žna -o prid., vzdržnejši vzdržljiv -a -o prid., vzdržljivejši vzgléden -dna -o prid., vzglednejši vzhoden -dna -o prid., vzhodnejši vznemirljiv -a -o prid., vznemirljivejši vzoren -rna -o prid., vzornejši vzpodbuden -dna -o prid., vzpodbudnejši vztrajen -jna -o prid., vztrajnejši M. Hajnšek-Holz: Stopnjevanje pridevnikov v SSKJ 105 zabaven -vna -o prid., zabavnejši zadovoljen -jna -o prid., zadovoljnejši zagoneten -tna -o prid., zagonetnejši zahoden -dna -o prid., zahodnejši zahteven -vna -o prid., zahtevnejši zajedljiv -a -o prid., zajedljivejši zajeten -tna -o prid., zajetnejši zakoten -tna -o prid., zakotnejši zal -a -o prid., zaljši zamuden1 -dna -o prid., zamudnejši zanesljiv -a -o prid., zanesljivejši zanimiv -a -o prid., zanimivejši zanôsen -sna -o prid., zanosnejši zapeljiv -a -o prid., zapeljivejši zapravljiv -a -o prid., zapravljivejši zasluzen -žna -o prid,, zaslužnejši zastaven3 -vna -o prid., zastâvnejši zaupen -pna -o prid., zaupnejši zaupljiv -a -o prid., zaupljivejši zavidljiv -a -o prid., zavidljivejši zdržljiv tudi izdržljiv -a -o prid., zdržljivejši tudi izdržljivejši zaL zlà zlô [zau] prid., zlejši zgleden -dna -o prid., zglednejši zgoden -dna -o prid., zgodnejši zgornji -a -e prid., zgornjejši in zgornejši zgovoren -rna -o prid., zgovornejši zloben -bna -o prid., zlobnejši zlôsten -tna -o prid., zlostnejši zložen1 -žna -o prid., zložnejši zmagoslaven -vna -o prii, zmagoslavnejši zmeren -rna -o prid., zmernejši zmogljiv -a -o prid., zmogljivejši zmožen -žna -o prid., zmožnejši značilen -lna -o prid., značilnejši znamenit -a -o prid., znamenitejši znaten -tna -o prid., znatnejši znosen -sna -o prid., znosnejši zoprn -a -o prid., zoprnejši zoren1 -rna -o prid., zornejši zrel in zrél -éla -o [eu] prid., zrelejši tudi zrelejši zvest -a -o tudi -6 prid., zvestejši zvočen -čna -o prii, zvočnejši 106 Jezikoslovni zapiski 1995 žalosten -tna -o prid., žalostnejši žaren1 -rna -o prid., žarnejši živahen -hna -o prid., živahnejši žlahten -tna -o prid., žlahtnejši Primerni ki kot samostojna gesla bližji -a -e prid. boljši -a -e prid. cenejši -a -e prid. daljši -a -e prid. görji -a -e prid. gorši -a -e prid. krajši -a -e prid. manjši -a -e prid. mlajši -a -e prid. ožji -a -e prid. slabši -a -e prid. starejši -a -e prid. širši -a -e prid. težji -a -e prid. večji -a -e prid. Primerni ki prislova blizu prisl., bližje in bliže dalj prisl., najdalj Kot samostojni gesli sta prikazana primernika brže prisl. (nar. z večjo verjetnostjo, prej) dalje prisl. (izraža večjo razdaljo; bolj daleč).9 Stopnjevanje v slovnicah, pravopisih, slovarjih Za primerjavo so upoštevane Breznikova Slovenska slovnica 1934, Slovenska slovnica 1947 in Toporišičeva Slovenska slovnica 1976, Levčev Slovenski pravopis l899> Breznikov Slovenski pravopis 1920, Breznik-Ra-movšev Slovenski pravopis 1935» Slovenski pravopis 1950, Slovenski pravopis 1962, Slovenski pravopis - Pravila 1990, gesla črk C, Č in F nastajajočega slovarskega dela in Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar I894-I895. Slovenske slovnice namenjajo stopnjevanju precej prostora. Breznikova Slovenska slovnica obravnava stopnjevanje pridevnikov na str. 92—94, § 193~198. Podrobno je opisana tvorba primernikov s pripon-skimi obrazili in opisno stopnjevanje z bolj. Navedene so primerniške M. Hajnšek-Holz: Stopnjevanje pridevnikov v SSKJ 107 oblike za vse tri spole in tudi različne oblike primernika, npr. ljub: ljubši ljubša ljubše, kratek: krajši poleg kračji. Posebej so prikazani pridevniki, ki nimajo vseh stopenj, kakor tudi prislovi primernika. Kot primeri so navedeni pridevniki: ljub, slab, lep, hud, mlad, trd; jak, drag, gluh; bister, priden, droban, krepak, šibek, ljubezniv, plemenit; star, čist, tolst; rodoviten; širok, tanek, kratek, visok, ozek, težek, globok; krepek, grenek, brhek (brdek), bridek, gorek, nizek; velik, majhen, dober, dolg, hud, zal; črn, bel; pekoč, vroč, rdeč, cvetoč; slovenski, divji; učen, znan, vrel, gnil; bližji; dolnji, gornji, prednji, poslednji, zadnji, prvi, skrajni, in prislova bolj, brž. Slovenska slovnica 19^7 ima poglavje o stopnjevanju na str. 86-88, § 9O—92. V posebni točki so navedeni primerniki in presežniki pridevnikov, ki si jih je potrebno zapomniti: lahak, mehak, težak, tenak, sladak, kratek, nizek, ozek, globok, širok, visok, hud, mlad, trd, grd, dober, dolg, velik, majhen; tu je tudi opozorilo, da se poleg starih primerni-ških oblik meč ji, slajši pojavljajo novejše mehkejši, sladke jši, da je dobil primernik gorši oz. gor ji nov pomen, da je primernik od daljen daljnji -a -e. Kot primeri za opisno stopnjevanje so navedeni črn, rumen, zelen, bel, rdečkast; pekoč, žgoč, vroč, cvetoč, goreč; počen, dognan, pečen; otekel, zabuhel, vrel, gnil; razvit, zabit, pokrit; divji, božji, gadji, vsakdanji; slovenski, bratski, moški; koščen, lesen, jeklen, voden, svinčen, cerkven; duševen, jezen; zdrav, sanjav, krmežljav, bahav, grbav, krastav, gr-čav, žilav; lisast, grbast; kosmat, travnat; suh, tuj, moker, sit. V Toporišičevi Slovenski slovnici je stopnjevanje prikazano na str. 26O—265, in sicer oblike, priponska obrazila, opisno stopnjevanje, naglas in raba pridevniških stopenj. Za tvorbo primernikov navaja pridevnike: lep, zaželen, bel, težek/težak, čist, star, drag, mlad, visok; posebej še primerniške oblike, tvor jene z obrazili: 1. -šh mlajši, hujši, slajši, krajši, rajši, tanjši, manjši, grši, širši, ljub- ši, lepši, boljši, daljši; 2. -ji: dražji, tišji, nižji, lažji, večji, višji, blažji; starinsko ali nareč- no tudi glušji, kračji, meč ji, star ji; 3. -ejsû imajo ga poleg večzložnih podstav, kot npr. bogatejši, debelej- ši, strahopetne jši, globoke jši, srdite jši, tudi enozložne: hladnejši, krepkejši, drobne jsi, glasnejši, sladkejši, svetlejši, temnejši, mehkejši, toplejši, gorkejši, grenke jši, krotke jši, močnejši, tesnejši, voljnejši, šibkejši, skrbnejši, vedrejši, ostrejši, kasnejši, medlej-ŠL Samo en soglasnik pred obrazilom -ejši imajo primeri milejši, starejši, novejši, cenejši, svete jši. Kot posebnost navaja pri-mernike globlji, daljnji tudi nadaljnji in primernike iz drugačne podstave: manjši, daljša, boljši in gorši. 108 Jezikoslovni zapiski 1995 Za opisno stopnjevanje so primeri: rdeč, bel, vroč, pereč, odkrit, na-trkan, kuhan, uvel, usahel; bratov, divji, mladinski, senen, duševen, zvedav, muhast, grenkljat, slovenski. Toporišič ugotavlja: "Stopnjevanje z obrazili je dovolj zapleteno, zato se dobro drži le pri pogosteje rabljenih lastnostnih pridevnikih. Še pri takih nam kdaj pride, da rečemo npr. namesto mehkejši kar bolj mehak ali ne tako trd." V pravopisih je stopnjevanje lahko obravnavano v uvodnem ali v slovarskem delu. Le v če v Slovenski pravopis ima obsežen uvod, v katerem so stopnjevanju namenjeni na str. 37—39 § 247—257. Prikazana je tvorba primernikov s priponskimi obrazili: 1. sx, sa, se a) pri enozložnih pridevnikih na b, p: ljub, slab, lep; b) pri pridevnikih na d: hud, mlad, grd, trd; sladek, redek; 2. jji (iz jij), jja, jje a) pri enozložnih pridevnikih na k, g, h: jak, drag, plah; legâk, mehak; b) pri pridevnikih na z, s: nizek, visok; 3. ejši, ejša, ejse a) pri večzložnih pridevnikih, zlasti na er, en, an, âk, al, iv, it: bister, priden, rodoviten, droban, krepak, sladak, šibak, svetal, ljubezniv, plemenit; b) pri enozložnih pridevnikih, zlasti na st: nov, star, čist, gost, prost, tolst. Navaja tudi oblike pametniši, prostorniši, rodovitniM iz nenaglaše-nega priponskega obrazila -ejši. Posebej obravnava pridevnike tenak, gladek, sladek, globok, širok; velik, kratek zaradi več oblik primernika oz. drugačne podstave, npr. tenak : tanjši, tenke jši, tanji, gladek : glajsi, gladke jši, velik : večji iz vet-jji poleg veči iz vet-ši. Primerniki prislova se delajo s pripono -je iz pridevniškega primernika za srednji spol, npr. huje, kraje, slaje. V slovarskem delu navaja primerniške oblike pri geslih dolg: daljši, dalje; drag: dražji, pris, draže; globok: globočji, globokejši, globši, globelj-ši, globlji, pris, globlje, globoče, globokeje tiefer.10 Breznikov Slovenski pravopis v uvodu ne govori o stopnjevanju; oblike za primernik navaja v slovarskem delu pri geslih cen, cenen, primerj. cenejši, ceneje; drag, prisl. draže; globok, globlji, globočji, globši, prisl globlje, globoče, globokeje; hud, hujši, prisl. huje. Primernik navaja tudi pri geslu blizu, prislov bliže; kot samostojno geslo je prikazan primernik prislova bolje, prislov: bolniku je bolje (ne: boljše). M. Hajnšek-Holz: Stopnjevanje pridevnikov v SSKJ 109 Breznik-Ramovšev Slovenski pravopis v Navodilih in pravilih ne obravnava stopnjevanja; oblike za primernik s priponskim obrazilom navaja pri geslih blag, brz, cen, čist, čvrst, divji, dolg, drag, gladek, globok, gost, hiter, hud. Največ primerniških oblik je pri globok: globlji -a -e, globočji -a -e, globokejši -a -e in prisl. prim, globlje, globô-če, globokéje. Pri brz opozarja, da se v primerniku rabi hitrejši (ne brži), najhitrejši prisl. brzo, prisl. primernih bfže, najbfže. Kot samostojna gesla obravnava boljši, prislov bolje; dalje prislov primernika od daleč in prislov primernika od dolgo; daljši, primernik od dolg; gorši in gorji, primernik k zal, slab (hud). Opisni primernik navaja npr. pri črn, prim, bolj črn; divji, prim, bolj divji. Pri bližnji opozarja na razliko med bližnja vas (blizu ležeča; 1. stopnja) in bližnja vas (bliže ležeča izmed dveh; 2. stopnja). Slovenski pravopis 1950 v uvodu ne omenja stopnjevanja; primerniške oblike navaja pri geslih blag, bled, bolj bled, buren, cenen = cen, čvrst, dober, dosleden, drag, droben, prisl. drobno, drobnéje, gladek, glajši in gladkejši, glasen, globok, globlji, globočji = globokejši, gorek, gost, grd, grozen, hiter, hladen, hud in pri prislovu blizu, primernik bliže. Samostojna gesla so bližji -a -e prim, k malo rabljenemu osnovniku blizek, daljši -a -e prim, od dolg, gorši in gorji, prim, v pomenu slabši, hujši, zaljši, lepši. Tudi Slovenski pravopis 1962 navaja samo oblike primernika v slovarskem delu, in sicer pri geslih blag, bled, bolj bled, bridek, cenen, čist, čvrst, debel, debelejši in déblji, dober, boljši, dolg, dosleden, drag droben, prisl. drobno, drobnej(š)e, gladek, gladkejši in glajši, glasen, globok, globlji = globočji = globokejši, gorek, grd, grši in gf ji, hiter, hladen, hud in pri prislovu blizu prim, bliže in bližje. Kot samostojna gesla so prikazana bližji -a -e, pres. najbližji, boljši -a -e in bôlji -a -e prim, od dober, daljši -a -e prim, od dolg, gorši, 1. slabši, hujši, 2. zaljši, lepši. V Slovenskem pravopisu I — Pravila je stopnjevanje pridevnika na str. 122, § 990 prikazano tako: "Pri lastnostnih pridevnikih, ki jih stopnjujemo s priponskimi obrazili (kakovostni, merni), se primernik ne izraža z bolj, npr. sladek — slajši, velik — večji (vsi priponski primernik! so načeloma zapisani v zaglavju gesla v slovarju). Prislovi iz primernikov so enaki obliki za srednji spol, če pa se končujejo na -jše, -sje, -žje, -čje, se zadnji soglasnik navadno lahko tudi izpušča: ljubeznivejše/ljubezniveje, slajše/slaje, nižje/nize, stilno globočje/globoče (vendar samo krajše)." Iz slovarskega dela za novi Slovenski pravopis je opravljena primerjava za črke C, Č, F.12 V zaglavju gesel so zapisani priponski primerniki, primerniki s prislovom bolj ali primerniki s prislovom bolj, tudi s priponskim obrazilom. 110 Jezikoslovni zapiski 1995 Priponski primerniki so pri geslih celosten, celoten, celovit, čaren, čaroben, čarokrasen, čarovit, časten, častihlepen, častit, častitljiv, častivreden, častiželjen, čeden, čemeren, cest, čil, čist, človečen, človekoljuben, čmeren, čudovit, čuječen, čutljiv, čvrst, familiären, famozen, fantastičen, fatalen, fenomenalen, fertilen, fin, firbčen, flagranten, fleksibilen, fleten, frapanten, frekventen, frivolen, fulminanten, funkcionalen. Oblika primernika z bolj je zapisana pri 62 pridevnikih črke C, 95 črke Č in 52 črke F, npr. pri cagav, capast, cartkan, cel i len, celostno-sten, cenjen, čepek, cepliv, cevnat, civiliziran, cveteč, cvetoč. Obe primerniški obliki sta navedeni pri geslih častivreden, bolj -, tudi -ejši -a -e, častiželjen, bolj ~, tudi -ejši -a -e, človekoljuben, bolj -, tudi -ejši -a -e, čuječen, bolj -, tudi -ejši -a -e, familiären, bolj -, tudi -ejši -a -e, firbčen, bolj —, tudi -ejši -a -e. Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar v uvodnem delu ne omenja stopnjevanja; primerniške oblike navaja le izjemoma, predvsem ko gre za posebnosti, npr. čist — comp, poleg: čistejši tudi čišči, dôlg — compar. daljši (dolgši, vzhŠt., jvzhšt.; tudi: dolžji Št.—C; dolglje = dalj časa, jvzhŠt.), globok — (compar. globočji, globokejši, Mik., Levst. [SI. Spr.]; globši, globelj-ši, ogr.-C; globlji: globlje se prikloniti, Trub. [Post.]; globoče tiefer, Levst. [—Močv.]; globoko se prikloni in še globoče vzdihne, LjZv.), gpst — (compar. gostejši, gošči, C). Kot samostojna gesla obravnava bçlji i. bçljsi I. adj. compar. besser, cenejši, adj. comp, ad ceno, daljši, adj. compar. ad dalek, dolg, gcrši adj. compar 1) ärger vzhŠt.—C, še gorši je naslednik, Navr. (Let.); 2) stattlicher, schöner, hübscher; dekle je zalo, ali sestra je še gorša, Gor., bližešnji, adj. nächer in dalješnji (opp. bižešnji) Sl.Gor.—C. Zaključek Iz navedenega lahko sklepamo, da je stopnjevanje pridevnika, zlasti stopnjevanje s priponskimi obrazili zapleteno in da so mu slovničarji, pravopisci in slovaropisci posvečali veliko pozornosti. Število obravnavanih primerov se je večalo od publikacije do publikacije. SSKJ navaja priponsko obliko primernika le pri pogosteje rabljenih pridevnikih, potencialni primerniki pa se delajo po shemi, opisani v Uvodu. Slovar tudi ne navaja stopnjevanja z bolj, ker je mogoče pri vseh lastnostnih pridevnikih. Nastajajoči pravopisni slovar upošteva vse možne primernike, tako tiste s priponskimi obrazili kot tudi opisno stopnjevanje z bolj. M. Hajnšek-Holz: Stopnjevanje pridevnikov v SSKJ 111 OPOMBE 1 Računalniški izpis pridevnikov s primerniki je narejen po Slovarju slovenskega knjižnega jezika, Ljubljana 1994. Izpis je pripravila Ana Anžel. 2 SSKJ navaja v Uvodu pridevnike na -en, -ek, -it, -iv; priponi -er in -ek sta vzeti po Levčevem Slovenskem pravopisu in Breznikovi Slovenski slovnici; pripone -âk, âl, -an, npr. gorak, svetal, droban v statistiki niso upoštevane, ker so v SSKJ obravnavane kot dvojnice k drugim geslom, npr. gorek, svetel, droben; primerniki pridevnikov na -el/-el, npr. debel, medel so upoštevani v skupini netvorjenih pridevnikov. 3 Prim. slovnice, pravopise in Enciklopedijo slovenskega jezika pod navedenkami. u Za primer vzemimo slovarsko gradivo pridevnikov črke A abstrakten 152 zapisov od tega 5 primernikov oz. presežnikov; adekvaten 64—6; agilen 33-3; agresiven 62-2; aktiven 201-10, aktualen 80-7; akuten 67—3. Gradivo za primernike je bilo pridobljeno tudi po metodi problemskih izpisov. Prim. Uvod v SSKJ XXI, § 12. 5 Prim, opombi 3, 4 k shemi za pridevnik, SSKJ XXXIII, § 192. 6 SSKJ navaja samo obliko primernika za moški spol. Prim. SSKJ XXXIII, § 192. 7 Prim. SSKJ XLI, § 207- 0 Prim. SSKJ XXXIII, § 192 in XLI, § 207- J, Toporišič, v Enciklopediji slovenskega jezika, str. 314: "Stopnjevanje poznajo samo pridevniške besede: za lastnostne prislove in poved-kovnike menimo, da se ne stopnjujejo, ampak da so samo tvorjeni iz ustreznih pridevniških stopenj: dobro torej iz dober, bolje iz boljši in najbolje iz najboljši."; J. Toporišič, Slovenska slovnica, str. 345: "Prislovi primerniške stopnje (in po njih tudi presežniške) imajo večinoma po dve obliki: eno enako obliki primernika (hujše, čistejše, višje), drugo, ki nima š za j (huje, čiste je) ali pa ne j za č ž š (više). V zbornem jeziku so bolj v rabi oblike brez š oz. j, v pogovornem pa narobe." 9 Posebnost je predlog blizu s primernikom bližje in bliže. 10 Za primerjavo v slovarskem delu pravopisov in Pletersnikovega slovarja so upoštevana gesla A—H (1. knjiga SSKJ 1970 obsega gesla A—H s 122 pridevniki, ki imajo obliko primernika v zaglavju). 11 Na str. 100—101 pri geslu bolj piše: primernik k prisl. zelo; z bolj opisujejo primernik in z najbolj presežnik pridevniki in ustrezni prislovi: 1. ki pomenijo barve: bolj bel, bolj črno; 2. ki so po obliki deležniki: bolj pekoč, vroče, učen, znan, gnilo; 3« ki imajo samo določ- 112 Jezikoslovni zapiski 1995 no obliko: bolj moški, pravi, bolj levo, desno; 4. mnogi pridevniki in njih prislovi na -en (bolj lesén, vodén), -an (bolj jezen), -av (bolj zdrav), -ast (bolj lisast, bolj resasto), -àt (bolj kosmat, bolj bahat) itd. 12 Računalniški izpis gesel za slovarski del SP (rokopis). NAVEDENKE M. Pleteršnik, Slovensko-nemški slovar. — Ljubljana 1894—95-F. Leveč, Slovenski pravopis. - Ljubljana 1899« A. Breznik, Slovenski pravopis. — Ljubljana 1920. A. Breznik, Slovenska slovnica za srednje šole. — Ljubljana 1934. A. Breznik — F. Ramovš, Slovenski pravopis. — Ljubljana 1935« Slovenska slovnica. - Sestavil uredniški odbor, Ljubljana 1947. Slovenski pravopis. - SAZU & DZS, Ljubljana 1950. Slovenski pravopis. - SAZU & DZS, Ljubljana 1962. J. Toporišič, Slovenska slovnica. - Maribor 1976 (2. dop. izd. 1984). Slovenski pravopis. Pravila. - SAZU, ZRC SAZU & DZS, Ljubljana 1990 (3. izdaja). J. Toporišič, Enciklopedija slovenskega jezika. — Ljubljana 1992. Slovar slovenskega knjižnega jezika. — Ljubljana 1994. Summary COMPARISON OF ADJECTIVES IN SSKJ The paper delas with comparison of adjectives in different Slovene grammars, spelling-books and dictionaries. There are 21516 adjectives in the Dictionary of Slovene Literary Language (Slovar slovenskega knjižnega jezika). A comparative formed by means of suffixation is quoted after the main entry in 615 cases: with the qualitative adjectives ending in -an 460 times, -iv 44 t., -ak 24 t., -it 24 t., -ar 8 t., -ok 3 t. and 52 times with non-derived adjectives. Some of the comparatives are quoted as independent entries, for example boljši (better), daljši (longer). The alphabetical list of adjectives and their comparatives is the larges of this kind so far.