List 49.
„Plodi najboljo in najlepšo živino z najboljo
in najlepšo in vsikdar enako ter stano-vitno od rodu do rodu."
Spisal prof. Povše. (Konec.)
Zapomnijo naj si pa tudi to naši živinorejci, da ne zadostuje, da vzemo za oplemenitev domače krave žlahnega junca od dobrega mlečnega plemena, ampak da mora tudi domača krava biti, kolikor le mogoče, dobra mlekarica, le tako bomo mogli s pripomočjo Be-lanskib bikov dospeti do zaželenega cilja, to je, do boljše mlečnosti. Da! dobro bi bilo, ko bi pri nakupovanji bikov v Belanski dolini nakupovalci potrudili se pozve-deti rod teh bikov: ali so sinovi slovečih molznih krav, kajti tudi tam niso vse krave izvrstne molzarice. Se ve da se mlečnost more le tedaj natančno presoditi, ako se, če ne vsak dan, vsaj vsak teden enkrat zjutraj, opoldne in zvečer zmeri namolženo mleko in v poseben zapisnik zabilježi. Potem zapisniku, v katerega bi se morala zapisati tudi imena sleherne krave in njen rod, se natanko zve vrednost posamesne živine. Tako so delali na omenjeni cesarjevi grajščini in razvrstili vse krave v 3 rede. V prvem redu so bile vse one, ki daje čez 2200 litrov mleka, v drugem vse one, ki ga dajo do 2000, in v tretjem pa one, katere manj od 1800 litrov molzejo. Vsa teleta iz prvega reda se odločujejo, če so sploh tudi lepe telesne postave, za pleme, — iz druzega le najlepše po potrebi, in iz tretjega se vsa brez usmiljenja dajo v mesnico. Tako so na tej grajščini dospeli do neverjetno velikega vspeha. Leta 1865. znašala je srednja številka za kravo v letu 1800 litrov mleka, in leta 1879. uže 2488 litrov brez vštevanja onega mleka, katero so posesala teleta, kar se more na 400 do 500 litrov računati, tako, da se sedaj srednja številka letne molže more izraziti s 3000 litri! Se ve da se krave tudi skrbno krmijo , pa ne mislite, da bi dobivale Bog vedi kako izvrstno krmo.   Le sen6,
rezanico z deteljo, poleti zeleno koruzo, katere sejejo silno veliko za celo poletje, in soli dobivajo le krave. Da! vsa žitna slama se porabi na tej kmetiji izključ-ljivo le za rezanico in nič je ne gre za nastiljo.
Tako se je tudi odgojilo dandanes po svetu zel6 sloveče Shorthornsko angleško pleme, katerega glede sposobnosti za vpitanje neki nobeno drugo na svetu ne prekosi. Pa nikar naj se ne miali, da je od nekdaj tako bilo. Ne, slavni živinorejec Kari Colling je pred 100 leti spoznal, da Anglež ljubi zel6 mastno mes6 in poprijel se je vodila: ,,pari najboljšo, to je, za vpitanje najsposobnišo živino stanovitno od rodu do rodu", in res zbiral je le one telice in junčike za pleme, ki so bili dobro ješči in od starišev, ki so tudi zel6 radi žrli in se kaj lahko redili. Tako je Colling dosegel v teku več desetletij , da je iz domače navadne živine, kakoršna se je nahajala v grofiji Durrham, brez kri-žem-plemenenja odgojii ono sloveco pleme, katero ima meso vse preraščeno z mastjo.
Slovenski gospodarji! Kaj pomaga vedno tožiti o naši revščini, vsaj nam nihče ne pomaga, ako si sami z Božjo pomočjo pomagali ne bomo. Učimo se od drugih in vstrajno delajmo, da iz tega, kar imamo , si izboljšamo svoje stanje. Merodajnim krogom pa naj velja moj klic: Nič popolnega ne bodete dosegli tudi z razdelitvijo plemenskih juncev, če ne boste skrbeli za to, da se živinorejci naučijo umne živinoreje. Ni dovolj, da daš živini klaje, ampak marsikaj moraš še vedeti , ako hočeš, da boš od svoje živine dobival večih dohodkov.
Ko sem prehodil skoro vse slovenske živinorejske pokrajine, videl sem sicer znamenja napredka , al zatajiti tudi kot pošten rodoljub ne smem, da sem žlahno ptujo živino tu in tam našel v j ako revnem stanu.
Dragi! kaj ti pomaga žlahno živinče, če ga pa ne maraš ali ne umes dobro oskrbovati; še slabše bo od tvojega domaČega, katero je uže vtrjeno v trpljenji.
Sedaj o zimskih večerih naj bi omikani rodoljubi pridno prebirali sosedom, branja nezmožnim, Blei-weisovo ,,Živinorejo", katera jim bo marsikatero koristno povedala. Narodni učitelji, tudi vi ne zabite na to knjigo, ki lahkoumevno vse potrebno povč o umni živinoreji, katere se mora naš kmetovalec naučiti, ako hoče res umen živinorejec postati.
392