ftev. 22« Leto LXIV. Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati na uredništvo — naročnino, reklamacije in vse administrativne stvari pa na upravništvo v Ljubljani, Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ul. 6/1. Vse po-šiljatve je pošiljati franko. Reklamacije so proste poštnine. Rokopisov ne vračamo. Telefon uredn. 312. tf LJubljani, 29. malaJ*924. Poštnina plačana v ootovlnl. Glasilo Udruienia Jugosl. Učiteljstva i a. ^ Poverjen išf¥0 L jubljana Izhaja vsak četrtek. Naročnina znaša za neorganizirane 40 Din, za inozem. 60 Din. Posamezna štev. 1 Din. Članstvo „Pov. UJU — Ljubljana" ima s članarino že plačano naročnino za list. Za oglase in reklamne notice vseh vrst je plačati po Din 2'50 od petit vrste, ¡nseratni davek posebej. Pošt. ček. ur. 11.197. j nas prikrojena znanost. Ni ga menda j med nami, ki bi oporekal žalostnemu dejstvu, povrh pa še nezdrav milje, ki vzame mladini samostojnost. Na ta način dobimo potem življenja nezmožne starce, v telesih mladih ljudi. V prvem momentu sem mislil, da sem nataknil preveč črna očala, a zdi se mi potrebno povedati resnico, čeravno obsojamo samega sebe. Mogoče bo porekel kdo, da samo podiram, ne zidam pa nič. Omenjeni očitek bi me zadel le v slučaju, če bi prezrl pozitivno delo učiteljske omladine na šolskem polju. Ker še sedaj o njem ni nobenih sledov, si dovoljujem podati v to svrho par skromnih smernic. Omenjal sem že, da se pri nas veliko sklepa in govori o reformi šolskega in vzgojnega dela. Vse take sklepe bi morali ravno mi, mladi, prenašati z največjim ognjem v prakso ter preizkušati in se poglabljati v njih bistvo, ali so dovolj močni, da bodo vodili človeka k zarji, ki žari, še sedaj na nepoznanem nebu. Šola nam mora biti, kakor »strelni jarek«, v katerem se borimo kot levi. da ohranimo pravo življenje -tisočev in tiso-čev naših malih, ki so nam izročeni, da jih »vodimo«. Otroška duša in naš lastni jaz nam morajo nuditi oblike, da bo dobil naš stan pravo obilježje. Mislim, da ni pretiran klic za nas mlade, ajdimo v šolo, postanimo tam fes pravi mojstri, ki odgovarjajo duhu časa, potem bomo na mestu tudi drugod. Učiteljska omladina! Mnogo se sklepa in se bo sklepalo o našem narodnem vzgojstvu. Ne smemo prespati dobe, zavedati se moramo, da vsak še tako neznaten napačen ukrep udari pečat bodočnosti. Mogoče se bo zdelo komu smešno, češ: nerazsodna, vihrajoča mladina. Ne bojmo se očitkov, posezimo po strokovni izobrazbi, osamosvojimo se v šoli ter sledimo notranjemu glasu naše mlade duše. če še ni zmrznilo. Zato »ustajmo bračo« in si zmanimo j oči, da vidimo beli dan! Bogdan .lurančič. Splošne vesti. K ČLENU 11. DRAG. UREDBE. (Iz krogov poročenih učiteljic.) Nova uredba o draginjskih dokladah državnih nameščencev je izzvala v naših vrstah vihar ogorčenja radi krivice — zopet smo prikrajšane napram neporočenim tovarišicam za polovico draginjske doklad! Če država uvidi, da je državni nameščenec potreben draginjskih doklad, naj tudi uvidi, da smo jih potrebni vsi v enaki meri, kajti draginja je za vse popolnoma enaka! Nikdar se mi še ni pripetilo pri nakupu, bodisi živil, bodisi obleke, da bi mi dejal prodajalec: Vi ste učiteljica, žena državnega uradnika, za Vas stane blago polovico manj ko za druge! Ali je pa menda delo poročene učiteljice manj vredno? — O ne! Tega tudi oni, ki nam režejo kruh, ne mislijo in ne trdijo, kajti učiteljice, poročene z ne-uradniki, dobivajo polne doklade. Zakaj ta dvojna mera? Je-li morda žena državnega uradnika v boljšem gmotnem položaju nego ona, ki ima za moža trgovca, posestnika, odvetnika, zdravnika? — Nikakor ne zavidamo tem našim tovarišicam njihovih doklad. saj imajo pravico do njih kot državne uradnice, a odločno zahtevamo zase iste pravice, saj imamo in izpolnjujemo tudi iste dolžnosti napram državi kakor druge! Trdno smo uverjene, da se zganejo vsi merodajni faktorji in odpravijo to krivico po geslu: Za enako delo — enako plačilo! - ODKRITJE SPOMINSKE PLO* ŠČE ŠOLNIKU DAVORINU TRSTE: NJAKU se vrši po zadnjem Učit. To: varišu objavljenemu sporedu na Bin* kostni ponedeljek popoldne ob 14. uri na rojstni hiši na Krčevinah pod Hu: mom pri Ormožu. Ker pričakujemo v slučaju ugodnega vremena veliko štet vilo učiteljstva in prijateljev šole iz vse Slovenije, pa tudi iz obmejnih krajev Hrvatske in Medžimurja ter celo ste: vilne delegacije iz Zagreba, je radi pre: hrane nujno potrebno, da se poedini udeleženci zglase pri svojih društvih in le-ta naj potem najpozneje do 7. junija naznanijo ormoškemu učit. društvu (predsednik nadučitelj Josip Rajšp v Ormožu) skupno število udeležencev, ki veflektirajo v Ormožu na obed. NeprU glašeni bodo ostali v slučaju velike ude: ležbe — brez obeda. Slavnost se vrši ob vsakem vremenu. Železniška zveza je na vse strani ugodna. V poštev pride seveda že novi, od 1. junija veljavni vozni red. — Inšpektor v ministrstvu prosvete g. dr. Lokar bo tekom junija radi vpoklica v komisijo pri zrelostnih izpitih odsoten iz Beograda. -f-pov VSEM UDELEŽENCEM LETOŠNJE POKRAJINSKE SKUP: ŠČ1NE! Delegate in vse one tovariše (ice), ki se udeleže letošnje pokrajinske skupščine v Krškem dne 5. in 6. julija* * Prvi dan, t. j. v soboto dne 5. julija se vrši zborovanje širšega sosveta in zborovanje delegacije v sokolski dvorani. Isti dan po seji širšega sosveta se vršijo v šolskih prostorih seje posameznih odsekov. Ta dan morajo biti navzoči vsi člani ožjega in širšega sosveta, člani odsekov in vsi delegati. — Drugi dan, t. j. v nedeljo, dne 6. julija po prihodu jutranjih vlakov (iz Zid. mosta ob 6. oz. pol 10. uri, iz Zagreba ob 1/t8 ure) se vrši skup: ščina v sokolski dvorani. Če kdo izmed članov ožjega sosveta pride v Krško že v petek popoldne, naj to sporoči, da se preskrbi prenočišče. Naša omladina. Muči me to vprašanje, če se samo malo poglobim v življenje naše učiteljske omladine. Vsakikrat me plaši isto spoznanje, da spi in smrči in ne morem si raztolmačiti, ali je sploh bistvo njenega življenja spanje in smrčanje. Še prej pa, ko se hočem lotiti pojasnjevanja vprašanja samega, povdarjam, da se omejujem samo na šolsko življenje. Svetovna vojna je pognala človeka v nekako »Sturm und Drang« periodo, kar je tudi opravičljivo, če pomislimo, da so vse tiste stare forme, ki so oblikovale predvojnega človeka, odpovedale službo povojnemu. Človek je spoznal, da se nahaja v nekaki krizi s samim seboj in sedaj išče izhodov, kako se je trenutno rešiti in sploh kako se je obvaro-rovati v bodoče. Ne rečem, da se človeštvo zaveda tega v polni meri. ampak vsaj nekoliko se nagiba kako bi zadostilo pravi človeški misiji. Kot skromen primer nam lahko služi klic po svetovnem miru. Pa kakor so se pojavile spremembe na vseh drugih poljih človeškega udej-stvovanja, tako so se pojavile tudi na poliu narodne vzgoje. Ne upal bi si trditi, da se zaveda situacije starejše učiteljstvo. za mlajše odkrito priznavam, da se je ne zaveda. Kdor ne verjame, naj se potrudi z mano! Poglejmo na zborovanja! Mladina sedi tiho in rezervirano, njen pogled je srepo obrnjen v zrak. ničesar pričakujoča, kar bi jo moglo podžgati in navdušiti za pravo šolsko delo. Stopimo k njej v razred, med štiri stene, kjer se dolgočasi v družbi »neumne dece«. Opazujrno jo. kako jemlje deci z absolutistično disciplino še tiste zadnje prirojene zmožnosti ter mori z velikim trudom predelanimi. že zdavnaj zastarelimi učnimi slikami, nežne otroške možgane. Ali se je še potem čuditi, da pošlje osnovna šola toliko nestvorov v življenje! Ali moremo pričakovati skorajšnjega preobrata vkljub temu. da sestavljamo in prisegamo na lepo doneče resolucije v reforme šolskega dela v osnovni šoli. Če že ideja ni pronikla v najmlajše, ki bi morali vendar biti za iste najbolj dovzetni! Poglejmo za trenutek samo v Nemčijo! Koliko novih struj se je razvilo v kratkih desetletjih. Danes je večina učiteljstva čisto impregnirana z novim duhom in kako so se morale naglo umakniti vse stare forme, katere se pri nas tako lepo slišijo v terminih: »šolmeštrija«, = šoia učilnica« in »papirnata avtoriteta«. Mnogo je pri nas krivo okostenelo učiteljišče, ki nudi učitelju malo. ali pa celo nič. Usojeno nam je sedaj, da ima^ mo zaprto pot k viru prave znanosti. Či-tal sem nekoč, da nas postavijo pod žleb. kjer v debelem curku teče ravno za LISTEK Koncert drž. ženskega učiteljišča v Mariboru. Pevski zbor drž. ženskega učiteljišča v Mariboru, ki je nastopil dne 3. maja t. 1. v veliki Gotzovi dvorani pod vodstvom svoje dirigentinje gdč. prof. Ro-pasove, je pokazal vsem navzočim jako velik napredek, če primerjamo lansko prireditev z letošnjo. Izvanredni uspeh je rezultat večmesečnega temeljitega študija in po pravici lahko smatramo imenovani zbor za najboljši ženski zbor Jugoslavije.* Le žal nam je, da je tudi temu zboru začrtana ona usoda kakor vsem šolskim zborom sploh, da je podvržen vsakoletnemu menjavanju izvršu-jočih članic. Ko bi se imel približati končnemu cilju, že ga čaka kruta usoda, zapisan je razcepljenju. Trud se mora pričeti znova, pravcato Sisifovo delo. In * Kolikor nam je znano, je to dose.-daj edini samostojni ženski zbor v naši domovini. Uredništvo. vendar tudi ne. Trud, ki ga imajo pevski člani potom tako premišljenega študija, ne bo ostal brez koristi, ampak bo rodil povsod stoteren sad. Vsakteri član ali članica takega zbora se nikakor ne bo ustrašil dela, ki ga čaka po dovršenih študijah na glasbenem polju, zakaj tukaj je kulturno delovanje najbolj hvaležno in le z lepo slovensko pesmijo nam je mogoče zatirati surovost, ki vlada še sem-tertja pri nas. Prizadevanje vseh bo. da kolikor mogoče stremijo za tem. da se pri izvajanjih izboljša slovenska pesem tako kakor zasluži. Zatorej vztrajajte in ne ustrašite se onih, ki jim lepa glasbena umetnost ni posebno pri srcu. Sedanji zbor razpolaga s posebno izdatnimi in lepimi alti. Kar se pa tiče preciznosti — vse skladbe namreč so bile izvajane na pamet —, dalje na brezhibni intonaciji, prav posebno pa pri predavanju, je vredno največje pohvale. Zasluga za to gre predvsem dirigentinji gdč. prof. Ropasovi in g. Voglarju, ravnatelju zavoda, ki podpira pevski pouk v tako obilni meri. Če bi se še nekoliko bolj polagala stroga pazljivost na melodično linijo in na nekatere naravne pov- darke, bi lahko smatrali izvajanje za do- j vršeno. Zbor in dirigentinja sta žela obilo priznanja od mnogoštevilnega občinstva ter so se morali nekateri zbori celo ponavljati. Prednašanih je bilo lepo število dvo-, tro-, četvero- in šesteroglasnih ženskih zborov, med katerimi so najbolj ugajale humoristične Pavčičeve: »Zabe«, resna in bogata Griegova: »Pred samostanskimi vrati«, Adamičeva: »Sem si vzela«, Devova: »Zajček teče«, Dvora-kovi dvospevi s spremljevanjem klavirja: Št. 1. »Na begu«, št. 5. »Vezilo« in št. 9. »Prstan srečnih dni« in kompozicija dirigentinje same: »Ptičice«. Z obsežnim in mogočnim kontraal-tom razpolaga operna pevka gdč. Zora Ropasova, sestra dirigentke, ki je prišla do popolne veljave v Mayerbeerovi ariji iz opere »Prerok«. Zapela nam je dovršeno tudi Pavčičevo: »Zenjico«. Z ozi-rom na obilo priznanje je dodala še arijo iz opere »Samson in Dalila«. Kot zadnja točka je bila na programu Griegova: »Pred samostanskimi vra- i ti«, četveroglasen ženski zbor, sopran- i poživljamo, da se čimprjeje prijavijo podpisanemu društvu, najdalje do 20. junija. Vsak naj po dopisnici natančno naznani, za katere dneve želi prenočit šča, obeda in večerje, ker bodo udeles ženci takoj po prihodu dobili izkaznice, brez katerih nihče ne bo mogel dobiti preskrbe, kajti naše skromno mestece ne more nuditi vsega, česar smo bili v a: jeni v drugih večjih krajih, kjer smo zborovali. Glede prehrane bo vsak nat vezan na odkazano mu gostilno in bo prehranjevalni odsek poskrbel za enot: nost glede kakovosti in cene. Za brez: brižneže, ki se ne bodo pravočasno prU javili, ne prevzemamo nobene odgovor: nosti. Stanovanjski in prehranjevalni odsek bodeta poslovala na kolodvoru takoj po prihodu vlakov. Obenem naj se prijavijo vsi tisti tovariši(ice), ki se nameravajo udeležiti kakega izleta. Priporočamo izlete na Stojdrago, Lisco, Kum; bližji izleti so v Rajhenštajn (prepiogokop pri Rajhem burgu), Sv. Duh nad Krškim (lep raz: g led); najbližji izlet pa je na Trško g o: ro (s katere je krasen razgled na Krško polje in Gorjance) ter odtod na »Šraj: barski turen« pri Leskovcu. Za izlete, h katerim se bo priglasilo največ udele: žencev, bo izl^tni odsek poskrbel vo: ditelje (Priglasitev do 20. junija!). Dasi smo imeli pomisleke zastran prireditve skupščine v Krškem (zlasti radi preskrbe prenočišč), vendar hoče: mo z združenimi močmi obeh posavskih društev, krškega in brežiško-sevniške: ga, storiti vse, kar je v naši moči, da pripravimo našemu organiziranemu učit teljstvu čim najprisrčnejši sprejem. Zdravo in v.a svidenje v Krškem! Okrajno učiteljsko društvo v Krškem. — V Kranju se izroči dne 4. junija t. 1. pred zborovanjem učiteljskega društva za kranjski okraj odlikovanje reda sv. Save IV. razreda tov. Fr. L u z n a r-j u, nadučitelju na Primskovem pri Kranju. odličnemu našemu stanovskemu tovarišu in nad 25-letnemu glavnemu blagajniku bivše naše Zaveze. Odlikovancu iskreno čestitamo! — Pomožni učitelji, ki so napravili usposobljenostni izpit v pomladanskem terminu, se opozarjajo, da vlože za vstop v državno službo prošnjo na prosvetni oddelek v Ljubljani v zmislu čl. 12. čin. zakona. — Šmartno pod Šmarno goro. Ob priliki majniškega izleta, ki sta ga priredila dva razreda k Bohinjskemu jezeru in k slapu Savice, se čuti pokr. šolsko vodstvo dolžno, da se tem potom v imenu izletnikov najsrčneje zahvali g. hotelirju F. Seljaku pri »Sv. Duhu« ob Boh. jezeru za brezplačno prenočišče kakor tudi za izborno in otrokom odgovarjajočo postrežbo, ki se je nudila po neverjetno znižani ceni. S to velikodušnostjo jsi je gospod hotelir takoj pridobil srca 'naših izletnikov, za kar ga toplo pripo- I in alt-solo in orkester s harfo, klavirjem in harmonijem. Alt-solo je absolvirala že prej imenovana gdč. Ropasova, sopran-ski solo pa je s sigurnostjo in mehkobo obvladala gdč. Radova, prof. solopetja v Glasbeni Matici v Mariboru. Poleg vseh naštetih in še drugih skladb se nam je predstavila tudi ¡zborna prof. moč tuk. Glasbene Matice gdč. Marija Finžgarjeva, ki je zaigrala virtu-ozno Liszt-Verdijevo koncertno parafra-zo iz opere »Rigoletto«. Ne smemo prezreti tudi naše marljive čebelice, gdč. Minke Zacherlove. Udejstvovala se je skoro ves večer na odru pri klavirju ali harmoniju, ter spremljala Dvorakove in Bendlove pesmi precizno in diskretno. Imenovani koncert je na lep način izpopolnil veliko vrzel letošnje koncertne sezone ter nudil bogato odškodnino vsem onim, katerim še ni zamrl čut za lepo glasbeno umetnost. Zavod je na to im-pozantno prireditev lahko ponosen. V enakem obsegu so neumorne pevke izvajale vse koncertne točke dne 10. ! maja v Ptuju, za kar jih je mnogošte-; vilno občinstvo burno aklamiralo. ročamo vsem izletnikom Boli. jezera. Z neverjetno malimi izdatki so si naši malčki ogledali najkrasnejši del naše lepe jugoslovanske domovine, k čemur je pripomogel največ gospod hotelir s svojo darežljivo roko. Še enkrat stotera hvala in na svidenje drugo leto! — Šolsko vodstvo v Šmartnem pod Šmarno goro, — Sprejmeta se 2 deklici, predvsem siroti in popolnoma zdravi, v starosti 10 do 12 let, za svoji na dve kmetiji. — Pojasnila daje tov. Blaž Jurko, šolski vodja na Razboru P. Loka pri Zidanem mostu. — Šolski izlet. Otroci osnovne šole v Dobličah in na Mavrlenu pri Črnomlju so priredili dne 20. maja majniški izlet k Trem Faram. Veselje 70 otrok je bilo nepopisno, saj se je večina prvič vozila z vlakom. Trud je pozabljen — ostali so le lepi spomini na izlet in vse one, ki so s svojo prijaznostjo pripomogli do lepega uspeha. Iskrena zahvala g. dr. Mat-jašiču v Metliki, ki je brezplačno pomagal ponesrečenemu dečku. O. vodju K. Barletu in obema tovarišicama pa naj veljajo besede preprostega otroka: »G. vodja metliške šole nas je prijazno sprejel in nam postregel; za nas je bil lep dan! — Tovariši, ki jim ie na srcu tudi izvenšolsko delovanie med narodom, se opozarjajo na v stalno nameščenje razpisano učiteljsko mesto v Petrovčah, kjer je za samce na razpolago čedno brezplačno stanovanje. Petrovče. ležeče v prijazni Savinjski dolini tik ob železnici Celje-Velenje. 1 uro pešhoda od Celja oddaljeno, je Celjanom priljubljen izletni kraj. Ponatis rešenja. Rešenja v prepisu, ki jih potrebuje vsaka učna oseba kot priloge (dokazila) pri prošnjah za povišice, pri pritožbah na ministrstvo prosvete in na državni svet itd., je založila Učiteljska tiskarna. Cena —.50 Din. Učiteljski pravnik. —§ Prošnja za povišico položajne, osnovne plače ali stanarine: Predmet: Prošnja za V..... povišico (položajne plače. osnovne plače in stanarine.) Takse prosto po čl. 128. uradniškega zakona in čl. 6.. tčk. 9. zakona o taksah in pristojbinah. Ministrstvo prosvete Osnovna nastava Beograd. Podpisani ...........učitelj v .......sem bil preveden z rešenjem ministrstva prosvete O. N. br.....z dne......v ... grupo . . . kategorije položajne plače .... Din na ... . stopnjo osnovne plače .... Din letno in na .... Din letne stanarine, ker sem imel ob prevodu dne 1. septembra 1923 dovršenih 14 let, 11 mesecev in 15 dni efektivne službe. Dokaz: Rešenje min. prosvete O. N. br. 11.018. 28. februarja 1924 v overovljenem prepisu, pod A. (Formularji za prepise rešenja se dobe že tiskani v Učiteljski tiskarni v Ljubljani. Glej oglas!) Ker služim brez presledka od prvega nastopa službe z dne.......... leta, sem dovršil z dnem.......... .......službeno 1 e t o in mi pripade povišiča . . . . grupe položajne plače...... Din ..... stopnje osnovne plače letnih .... Din in stanarine, letnih .... Din. od dne ..........naprej. Zadostil sem predpisu čl. 48. in 59. zakona o civilnih uradnikih dede ocene ob napredovanju. Prosim, da se mi izda rešenje o po-višici položajne plače v . . . . grupo z letno plačo .... Din. osnovne plače na .... stopnjo z letno plačo .... Din in pripadajočo stanarino letnih .... Din, ker sem dne........dovršil . . . . . službenih let. prosim za ureditev teh po-višic v zmislu člena 106., drugi odstavek zakona o civilnih uradnikih. Podpis. —§ Zaračunavanje naturalnih stanovanj po čl. 39 čin. zak. Učiteljsko društvo za mariborski š. okraj želi, da se prevzamejo v komisije za ocenjevanje vrednosti naturalnih stanovanj učiteljstva ra-zun uradnikov okrajnih davčnih oblasti še zastopniki uradov stanovanjskih najemnikov, kr. š. svetov in prizadeti šol. voditelj, odnosno prizadeta učna oseba. Na vsak način pa po en oblastni sanitetni organ in en organ drž. gradbene sekcije. Primerjaj zv. XIX. 16 stara izdaja in zv. III. 41 nove izdaje, posebno važno še za tiste, ki jim zaradi inkompetentnosti stanovanja plačuje kr. š. svet odškodnino za to. — Gfej tudi odlok štaj. dež. š, sveta z dne 25. V. 1904 št. 5476. Pri postopanju bi se naj oziralo na sledeče točke: 1. ali so uveljavljeni vsi principi glede kompetentnosti stanovanja šol. voditelja po dosedaj še veljavnih predpisih. — Pripomnim, da datirajo ti predpisi po zakonu z dne 4. febr. 1870 in so torej v nekaterih točkah zastareli. Pred izbruhom vojne je bil pripravljen načrt štajer. učiteljstva glede tiatur. stanovanj. vendar zaradi vojne ni bil več predložen dež. odboru. — 2. Stanje zi-dovia in strehe. — Poznam učiteljsko stanovanje, pravo razvalino, kjer skozi razpoko v zidu lahko porineš roko. V deževnem vremenu, ali kadar se sneg tali, teče skozi strop v sobo. — 3. Stanje vrat. podov, oken, zim. oken in polk, kljuke, zatvornice, okovi. 4. Peči. 5. Štedilniki, pečnice. vodni kotliči, izlivi. 5. Stranišča. — Poznam šole. ki iz njih nikdar ne izgine straniščni smrad, ki je že tipičen na podeželskih šolah. — V gornjih Halozah je šola. ki na straniščih nima niti vrat! Sicer pa, če smo »po selima« vsi v III. draginjskem razredu, se morajo tudi vsa stanovanja tega drag. razreda enotno oceniti na eni in isti podlagi, če tudi je ta način krivičen, kakor so krivični tudi drag. razredi. Kjer pa bi se prosta stanovanja ocenila zelo visoko, se mora takoj vložiti prošnja za višji drag. razred. Pa še to: po § 159 zakona o doho-darini se nam zaračunava vrednost prostega stanovanja. Sedaj nam bo še enkrat zaračunjena pri stanarini, torej je vrednost stanovanja itak izplačana državi. dasi nam ga ni dala ona, temveč šol. občina v »prosto« uporabo! L. Šijanec, predsednik. —§ Kako postopati pri izdavanju izkazov o napredku. Da ravnamo pri izdavanju izkazov o napredku v smislu »Zakona o taksah in pristojbinah« ter njega »Pravilniku«, je najbolje, da bele- žimo v izkaze koncem vsakega polletja sledeče: 1. Ako prejmemo 5 Din kolek, ga prilepimo koncem I. polletja (31. oktobra 1924) v prvo rubriko (podpis staršev — namestnikov), ob sklepu II. polletja pa v II. rubriko ter pritisnemo uradni pečat čez kolek in listino, ali napravimo valovito črto, ker kolek moramo uničiti. 2\ Ako dobimo potrdilo o siromaštvu. beležimo: »Brez plačila takse po potrdilu županstva.........z dne .........štev. . . . 3. Če ničesar ne predloži otrok, potem ne prepišemo redov iz matičnega lista v izkaz o napredku, ampak potegnemo v rubriki redov premo črto, na mestu za kolek pa pripomnimo: »Ker ni predložil (a) koleka, niti potrdila o siromaštvu. ni prejel (a)........izkaza o napredku.« 4. Dobi ga šele. ko zadosti Zakonu o taksah, oziroma ko prosvetno ministrstvo izposluje izdavanje šolskih spričeval na osnovnih šolah brez plačil taks. kar je z ozirom na vznemirjenost ljudstva ter ogromnega občinskega dela nujno potrebno. — M. Brezovar. —§ ProšnSe za razpisana mesta je sestavljati in opremiti po starem načinu. Po čl. 12. činov. zak. morajo sestaviti prošnjo samo oni, ki stopijo prvič v državno službo, torej novinci. V prošnjah naj se v naslovu izogiba nekdanjim izrazom: visoki, slavni itd. Prošnjam je pri-dejati priloge, označene v razpisu v Ur. listu in v »Učit. Tovarišu«. Prošnje je kolekovati s 25 Din. priloge a 2 Din; ako je priloga nižje kolekovana. je treba ko-lekovino dopolniti do 2 Din.* Vzorec prošnje: Ministrstvu prosvete Beograd. Podpisani(-na) N. N. [stalni(-na)l uči-telj(-ica) v.......prosim za podelitev razpisanega stalnega učnega mesta v.......... Priloge: 1. Službena razpredelnica pod A. 2. Izpričevalo zrelosti pod B. 3. Izpričevalo usposobljenosti pod C 4. Dekret prvega nameščenja pod Č. 5.......... V........dne...... Podpis. * Kompetenti, ki še nimajo stalnega mesta, morajo priložiti tudi uradno zdravniško izpričevalo. Vestnik upokoj. učiteljstva. —up Društvo upokojenega učiteljstva Slovenije vabi vse učitelje, katerim se po novi uredbi veleva s 65 leti stopiti v pokoj, da se oglasijo za pristop v naše društvo. Društvo izplačuje lepe podpore. Dedič ali vdova dobi dvakrat toliko dinarjev kot šteje takrat društvo članov. Da ne.bo prepozno, skrbimo za se in za svojce! Prevideli so že vsi tovariši in radi vstopajo skupno s svojimi gospemi v naše društvo. Društvo upokojenih učiteljev Slovenije se dobro širi in napreduje. Naznaniti moramo, da imamo pravih članov v Prekmurju, na Štajerskem. Gorenjskem. Dolenjskem, celo v Beogradu in v Italiji. Tudi podporni člani se nas vedno spominjajo. Naklonjene nam banke so darovale društvu že več tisočakov in celjsko učiteljsko društvo 150 Din. Prisrčna jim hvala! — Opomniti nam je, da so dandanes poštne pristojbine drage in ne moremo korespondirati kot prej. Dne 24. maja pa zopet nastopijo polnoštevilno v Ljubljani ter jim ob tej priliki želimo kar največ uspeha. Kakor čujemo. namerava pevski zbor nastopiti daljšo turnejo in sicer na jug naše domovine. Poletite med naše brate in sestre — razgrinjajte svoj bogati program na široko ter jih navdušujte z našo pesmijo. V. Seli. Koncert v Ljubljani. V soboto. 24. t. m. nas je obiskal pevski zbor ženskega učiteljišča iz Maribora. Na kolodvoru ga je pričakovala številna mladina obeli naših učiteljišč, ženske realne gimnazije in več njihovih profesorjev; med njimi smo opazili tudi pevskega očeta, g. ravnatelja Hubada. skladatelja Adamiča in Lajo-vica ter lepo število članov pevskega zbora ljubljanske Glasbene Matice s svojim pevovodjo Kumrom. Iskren sprejem, pozdravni nagovori, cvetje, navdušenje. Zvečer ob 8. uri je občinstvo napolnilo filharmonično dvorano. Na odru je vzorno-disciplinirano nastopil pevski zbor nad 70 brhkih učiteljiščnic. Sveži, pomladni glasovi strogo poslušnih pevk. ki so med njimi najbolj ugajali lepi. polni nizki alti. Energična roka dirigentke. učiteljice petja, gdč. Ervine Ropasove je ženski pevski zbor vodila z vso sigurnostjo in prepedantno točnostjo; dvo-glasne in deloma četveroglasne zbore sta z vso fino diskretnostjo spremljali na klavirju in harmoniju gdč. Finžgarjeva in Zacherlova. Ves obsežni spored so pevke gladko proizvajale na pamet, kar je tudi mnogo. Izvajanje posameznih pesmi je bilo seveda zavisno od učiteljice-dirigentke. In ravno o interpretaciji se ne morem povsem povoljno izraziti. Pri petju je ja-ko mučno za uho čisto nepotrebno pretirano sekanje besed v zloge, premočni poudarki posameznih zlogov v besedah in kar hipno pojemanje glasu v naslednjih zlogih ali besedah. Naše uho bolj ljubi širokopotezno, vodoravno začrtano petje, ki v dinamiki neprisiljeno prehaja iz mirnih v močnejše ali obratno, iz silnih v bolj tihe glasove. Gdč. Ropasova naj v bodoče uvažuje te d obrti m i sleče nasvete, pa se ji gotovo ne bo več primerilo nepričakovano iznenadenje n. pr. ob koncu njenega četveroglasnega žen- skega zbora »Ptičice«, ko je občinstvo — dasi radodarno — popolnoma opustilo vsako odobravanje. Smo pač pričakovali še nadaljevanje te pesmi. Dve točki sporeda je izvajala koncertna violinistka-umetnica, ga Brandlo-va, ki je pokazala svojo izredno, virtu-ozno spretnost na violini ter žela burno odobravanje za svojo čisto intonacijo in globokočuteno igro. Med prvim delom koncerta je »gosp. ravnatelj Jug v imenu Zveze kulturnih društev v izbranih, toplih besedah pozdravil pevski zbor bodočih učiteljic ter jih bodril — povdarjajoč državljansko misel — k uspešnemu delovanju za pro-cvit naše mlade, lepe, bogate kraljevine. G. ravnatelj Voglar se je zahvalil njemu. Glasbeni Matici in vsem organizatorjem tega koncerta. Naše učiteljiščnice-matu-rantke so obsule svoje koleginje s cvetjem. Lep koncert ostane v prijetnem in trajnem spominu posebno naši mladini, ki je zapuščala dvorano z najugodnejšim vtiskom, odkritim odobravanjem in glasno pohvalo. —c. ko smo pošiljali dopisnice za 4 vinarje., sedaj stane pismo 4 krone in dopisnica 2 kroni! Toliko kot poštnina stane, računamo lahko eno podporo, en prispevek! Zato pošiljamo od društva v odprtem pismu čeke, brez besedila. Vsi člani naj se odzovejo. — Za društvo upokojenega učiteljstva Slovenije s sedežem v Ljubljani. Mestni trg št. 3. M. Breznik. tajnik._____ Književnost in umetnost. Priporočamo vse spodaj navedene knjige v nabavo učiteljstvu in šolam, posebno pa tolarskim, vsem javnim ljudskim in društvenim ter učiteljskim-strokovnim knjižnicam, Vse tu navedene knjige se naročajo tudi lahko potom UčiteSJske knjigarne v Ljubljani, Frančiškanska ulica, Stev. 6. Nove knjige in druge publikacije. —kpl Kresničiee. Karafiat. Za male in velike otroke, iz češčint prevedel dr. Fr. Bradač. Založila Učiteljski tiskarna, Ljubljana 1924. Cena trdo vezani, ilustrirani knjigi 20 Din. —kpl L. Andrejev: »Črne maske«. Poslovenil Josip Vidmar. Splošna knjižnica št. 26 v Ljubljani 1924. Natisnila in založila Zvezna tiskarna in knjigarna. Cena broš. Din 12., vez. Din 17. Ocene. —k Kresničiee. Karafiat. Za male in velike otroke. Iz češčine prevedel dr. Fr. Bradač. Založila Učiteljska tiskarna. Ljubljana 1924. Cena trdo vezani, ilustrirani knjigi 20 Din. Učiteljska tiskarna nam je dala baš, ko začno letati in svetiti kresnice, prekrasno mladinsko knjigo, ki je izšla v češčini že v številnih izdajah, pri raznih založnikih, ilustrirana in neilustri-rana. Ni ga Ceha, ki bi ne bil čital te knjige, ki bi se je ne spominjal z največjim veseljem in s hvaležnostjo za prijetne ure, ki jih je preživel ob njej. »Kresničiee« so lep roinanček iz življenja kresnic, pisan s toliko ljubeznijo in nežnostjo, da očara otroško dušo in gane odraslega čitate-Ija. Kako krasno slika rodbinsko življenje, rodbinsko slogo in srečo! Mičnosti 'prizorov n,i mogoče opisati s kratkimi besedami. Zato vzemi vsakdo knjigo samo v roke in uživaj! Pohvaliti moramo požrtvovalnost Učiteljske tiskarne, ki je dala knjigi prekrasno, lahko rečemo, doslej najlepšo opremo. Knjigo krasi nebroj slik in sličic domačega umetnika, ki je utisnil Kresničicam pristen slovenski značaj. Pozdravljamo »Kresnice« ne le za to. ker so pomnožile število dobrih mladinskih knjig, ki jih pri nas tako pogrešamo, ampak tudi zato, ker so ena najlepših mladinskih knjig, kar jih imamo. Upamo, da tudi pri nas ne ' bo družine, ki ne bi imela »Kresnic«. Cena 20 di-nariev ie za lepo, bogato ilustrirano knjigo tako n'zka, da si ;o more vsakdo nabaviti. —k Nainovejš: zvezek »Splošne kn-ižnice« prinaša v gladkem Vidmarjevem prevodu zanimivo in globoko dramo odličnega ruskega pisatelja Leonid? Andrejeva, Črne maske«. Delo. ki ga uprizori tudi ljubljansko dramsko gledališče, je po zasnovi in izvedb: nekai izrednega in posega v najgloblje globine človeške duše. To ni običaiua gledališka r^ba. i-mpik ¡e drama dobrega in zlega. kar pisatelj posebno podčrta na ta način, da glavni junak v nr-kem prizoru sam uniči svoiega dvoinika, svoj lastni slabši iaz. Ker ni namen teh vrstic, da bi se podrobno spuščali v analizo in razmotrivanje tei bilo ustreženo krajevnim potrebam kmetijstva. Program za gospodarske tečaje, kakor ga je on sestavil, smatra primernim za vinorodne kraje, dočim bi bi-o po drugih bolj živinorejskih krajih sprejeti v načrt tudi nekoliko pouka o živinoreji. Učne načrte za take tečaje lahko sestavljamo navsezadnje vsak po svoje, do-der nimamo v tem pogledu nobenih me-rodajnih predpisov. Vendar treba, da se tudi v tem primeru držimo gotovih smernic pri tem pouku. Ne gre za to, koliko različnih predmetov se v takih tečajih obdeluje, ampak važno je, kaj se jemlje in kako se jemlje učna tvarina, da dosežemo primeren uspeh. In v tem pogledu bi priporočal prirediteljem takih tečajev sledeče. Glavni smoter takih tečajev je, da dobi mladina malo več u pogleda v praktični poklic kmetijstva. ki obstoji predvsem v proizvajanju rastlin in živali. Naš kmet je r a s 11 i n o g o j e c in živinorejec. Bolj primernega izraza kot proizvajalca rastlinskih pridelkov v tem tre-notku nimam. To proizvajanje je treba kmetovalcu dvigniti, da mu zašije boljša bodočnost. Če naj to doseže, je treba, da spozna glavne pogoje rastlinskega in živalskega življenja in jih primerno upošteva v poljedelstvu in pri živinoreji, pa tudi pri vseh drugih panogah. kakor pri sadjarstvu, vinarstvu itd. Na ta temelj je postaviti ves elementarni pouk našega kmetijstva v takih tečajih, da bo res kaj izdatnejšega uspeha. V mladini je treba vzbujati živo zanimanje za zvišanje dosedanjih pridelkov in za izboljšanje prirejkov. S tem bomo največ dosegli. Zato pa spada v tak program kot temeljni pouk — najpotrebnejše znanje o rastlinskem življenju, t. j. pouk o glavnih pogojih rastlinskega življenja in nekaj splošnega o rodovitosti kmetijskih rastlin. Ravno tako je pri vseh takih tečajih potrebno, da se vzame najpotrebnejše o živalskem življenju, o pogojih boljšega uspeva-n j a in boljše užitkanosnosti ali koristnosti. Prav v Belikra-jini je treba živinorejo dvigniti, ker je vse bolj zaostala kakor ondotno vinogradništvo, ki se mu mladina lahko tudi pozneje priuči v posameznih detajlih. Tega pouka o živalstvu, ki je v najtesnejši zvezi s poklicem vsakega kmetovalca, tudi po vinorodnih krajih, ni prezreti, ker je glavni temelj uspešnejšemu obratu na šega kmetijstva, pa naj si bo v Belikra-jini ali pa po drugih krajih naše dežele. Ves program kmetijsko-nadaljevalnih šol lahko krajšamo, to je res, toda b i -stvenih točk tega pouka tudi na krajših »gospodarskih tečajih« ne smemo opuščati, ker so temeljne važnosti in takorekoč abeceda vsega našega kmetijstva. V toliko treba, da popolnimo lete in enake programe za mladinske tečaje Mladina se mora zavedati, zakaj ji je tre ba strokovnega pouka. Kakor hitro bo znala življenske potrebe rastlin in živali prav ceniti in prav presojati, pa bo stvari pomagano! Želeti je seveda tudi, da dobi mladina s takim nadaljevalnim poukom saj toliko znanja, da bo znala s pridom citati našega »Kmetovalca«. Kot čimdalje nuj nejša potreba za prirejanje takih tečajev se pa kaže potreba po pripravni učni k n j i g i. Ko jo dobimo, se bo tudi vprašanje kmetijsko - nadaljevalnih tečajev obrnilo na bolje. V. Rohrman, kmet. svet. Javne šolske ljudske knjižnice. —pk Na Humu (trirazrednica) pošta Ormož ob Dravi zbira nadučitelj Anton Porekar s pomočjo učiteljstva šol. ljudsko knjižnico v spomin pedagoga in pisatelja Davorina Trstenjaka. Taista šteje že nad 100 knjig. Najlepših (20 komadov) je darovala Učiteljska tiskarna v Ljubljani, za katere ji gre posebna hvala. — Po odkritju spominske plošče, pokojnemu Davorinu se bode otvorila ta knjižnica in začela delovati. — A. P. —pk Javne šolske knjižnice. Posojilnica v »Narodnem domu« v. Mariboru je darovala Javni šolski knjižnici v Rad-vanju 1000 Din podpore, s tem je dala klerikalnim denarnim zavodom lep vzgled naj bi tudi one podpirale prosvetno delo za naš narod, a kakor se je doslej izkazalo, nimajo za to niti smisla niti volje ter dokazujejo, da so tudi v dobrih delili pristranski. Delo za šoli odraslo mladino. —pšo Gornja Radgona — Murska Sobota. Dne 3. in 4. maja t. 1. je uprizorila meščanska šola v Murski Soboti sijajno uspelo pravljično igro »V kraljestvu palčkov«. Dvakrat zaporedoma se je napolnila velika dvorana pri Dittriclni. Videlo se je, da so se dijaki uživeli v svoje vloge, igralo se je izborno. Naravnost presenetila pa je krasna scenerija. To igro bodo igralci uprizorili na dan izleta v Gornjo Radgono, v sredo ob 8. uri zvečer dne 28. t. m. Tudi tam si postavijo svoj impozantni oder. Tovariši v okolici, ne zamudite te prilike. Dobiček odi igre se uporabi za izlet dijakov po Sloveniji. X. —pšo Vojnik. Sokolska deca tukajšnje osnovne in meščanske šole je uprizorila na Velikonočni ponedeljek, 21. aprila t. 1. mladinsko igro »Čudežna roža« od tov. Frana Rosa. Vodil je igro tov. Fran Burdian. Otroci so se potrudili in so posamezni igrali prav dobro. Petje je vodila tov. Mira Jankovičeva. Nato je bil telovadni nastop moške dece z župnimi vajami in »Konjički«, katere je proizvajala ženska deca pod spretnim vodstvom gdč. Marice Špesove s spremljevanjem na glasovirju. Telovadili so dobro, posebno »Konjički« so se mnogobrojnemu občinstvu prav dopadli. —pšo Iz Posavja. Dne 26. in 27. apri la t. 1. je priredil ».Podmladek Rdečega Križa« meščanske in osnovne šole v Krškem znano veselo igro s petjem in plesom: »Snegulčica in škratje«. V vsakem oziru je bilo občinstvo iznenadeno. Igralci dobro izvežbani. kostumi prvovrstni in oder vsem zahtevam odgovarjajoč. Vsi igralci so nam ugajali, a nad vse ljubko sta igrali V. Levstikova, učenka V. razr. osnovne šole in Danica Obidova, učenka II. razr. osnovne šole. Prva nam je predstavila Snegulčico, druga I. škra-teljca. Kako lepo sta se kretalj ti deklici na odru, in kako sta predstavljali ne baš lahko ulogo v krasnem izražanju! Me ščanskošolski orkester, pod vodstvom ravnatelja g. Vutkoviča, je sviral med odmori, pri petju in pri plesu ljubkih škrateljčkov zelo pohvalno, za kar je žel skoraj za vsako točko buren aplavz publike. Čestitamo! — Kuropatkin. Šolski odri in pevski zbori. —po Osnovna šola v Ribnici na Pohorju je priredila dne 30. marca 1924 v korist ubogim šolskim otrokom šolsko slavnost s sledečim sporedom: 1. Pozdrav (šolski voditelj). 2. Deklamacija »Slovenka« (petletna Otika Ladinek. Pesem je bila prirejena kot pozdrav mladine). 3. Igra »Šivilja Klara«. 4. Deklama-cije: a) Gangl: Domovini, b) Stritar: Oba junaka (nastop dveh učencev), c) Ant. Medved: Slovenska govorica, č) M. Zopiova: Neodrešena domovina, d) Sa mec: Vetru, e) Anica: Domovini, f) O. Župančič: Slovo. 5. Petje: a) D. Jenko: Naprej, b) Fleišman: Ljubezen do domovine, c) Sarafan '(nastop dveh deklic), č) Iv. Kiferle: Mati lepa, d) Fr. Hitler Veselo srce (nastop otroškega zbora s plesom štirih vil — z loki), e) D. Jenko Pobratimija, f) F. S. Vilhar: Slovenec, Srb, Hrvat, g) V. A. Weber: Lovec (nastop otroškega zbora z loVcem v sredini), h) Iv. Kiferle: Koline. 6. Živa slika »Jugoslavija«. Dvorana je bila nabito polna domačega občinstva iz vseh slojev, ki je z največjim zanimanjem občudovalo precizni nastop šolske mladine. Posebno je presenetil naravnost krasen nastop vil ter šegavost palčkov. Živa slika »Jugoslavija« je napravila na občinstvo globok in presenetljiv vtis. Igra je imela tako velikanski uspeh, da želi ljudstvo, naj se ista ponovi. Moralnemu uspehu primeren je bil tudi gmoten uspeh, ki je donesel 3018.75 Din dohodkov ter 2568.75 Din čistega dobička. —po Že nekaj let po prevratu smo prirejali na improviziranem šolskem odru otroške igrice, ki so otrokom kakor odraslim zelo ugajale. — Ker pa imamo se-daj v Š t. J e r n e j u stalen izven-šolski oder, se prirejajo odslej na tem odru letno mladinske igre. — 22. in 23. marca se je igrala »Pepelka« z najboljšim uspehom in obilnim priznanjem navzočega malega in velikega občinstva. Vsled dobrega uspeha sta neutrudljivi, neustrašeni naši tovarišici gdč. M. Pov-liova in Vida Kneislova se osrčili in šle gostovat« s svojim mladim ensemblom v bližnjo Kostanjevico, kjer so vsi želi vsled brezhibnega in sigurnega nastopa zasluženo pohvalo. — Kulise za to prireditev je naslikal naš tovariš Jos. Tavčar. Vsa čast mu!.Ne smemo pozabiti lepih kostumov malčkov, ki sta jih takorekoč »iz nič« pripravile omenjeni tovarišici. ki jima je bila v pomoč tov. gospa Lina Trostova in A. Šestova. —"Gotovo ne bi vsega tega obešali na veliki zvon javnosti, toda pri nas v Št. Jerneju delati na izvenšolskem prosvetnem polju, zato je pač treba železne volje, vztrajnosti, trdnih živcev in srčnosti, ker nasprotovanja menda ni nikjer tolikega, ko ravno pri nas. —t- po Zalog pri Ljubljani. Pod vod stvoru učiteljice G. Drašček je priredila šolska mladina dne 6. aprila dramatično predstavo »Povodni mož« z dobrim uspehom. Pred igro so deklaniovali učenci vseh razredov razne pesmi. Prireditev je ugajala in donesla 204 Din šolski knjižnici. Glede ukradene ure se pridru žujemo piscu poročila iz Limbuša. —po »Šolski oder« v Preddvoru, Dne 13. aprila 1924 se je vršila otvoritev »Šolskega odra« z mladinsko igro »Povodni mož«, deklamacijami in petjem. Med odmori je sviral orkester na lok. Novi »Šolski oder« je otvoril voditelj šo le g. Peter Jesih, ki je v vznešenih besedah povdaril pomen odra za mladino ter ga izročil javnosti. Zavednemu učitelj-stvu, ki je v kratkem času spravilo kvi šku to kulturno stavbo, kakor tudi vsem onim, ki so pripomogli k temu kulturne mu spomeniku, najlepša hvala.--1. —po Št. llj pri Turjaku. Naša šolska mladina je pod vodstvom učiteljice Min ke Mithansove priredila dne 23. in 25. marca t. 1. igro »Kralj Matjaž«. Čisti do biček 3000 Din od igre in srečolova se porabi v prid šolarske knjižnice in revnim šolarjem. —po II. dekliška meščanska šola v Šiški je priredila v času od 21. do 25, marca šolsko predstavo v prid »Podmladka Rdečega Križa« z nastopnim vzporedom: 1. Uvod — deklamacije. 2. Kosi: »Letni časi« (dvo- in troglasne pesmi). 3. »Višja deklica« — igrokaz v treh dejanjih. Tri predstave so se vršile za šolsko mladino, dva pa za občinstvo. Obisk je bil jako dober, kar kaže čisti dobiček: 1733 Din. Za ta znesek je na kupil »Podmladek« revnim učenkam blago za perilo in obleke. —po Sv. Križ nad Mariborom. Tukajšnja obmejna šola je priredila na pustno nedeljo 1. marca 1924 na domačem gledališkem odru šolarsko prireditev s sodelovanjem odrasle mladine in tukajšnje finančne kontrole. Mili glasovi pesmice »Bratje Slovenci smo«, so prireditev otvorili. Temu je sledila deklamacija: »V pepelnični noči«. Razočarala je pa gledalce igrica »Škrati in kroja-ček«. Nagajivi škrateljčki in njih ples in petje ob luninem svitu, so zbudili iz spanja sitnega vaškega krojačka. Kakor malčki v vlogi škratov, istotako je krojač svojo vlogo prav dobro rešil. Obilo pustnega smeha pa je nudil »Zdravnikov strežnik«, odigran po odrasli mladini. Zaključila se je prireditev s pesmico »Veseli pevec«. Da je prireditev nad vse sijajno uspela, je k temu pripomoglo mariborsko gledališče s tem, da nam je izposodilo krasne kostume za škrate, čisti dobiček se je uporabil za nakup šolskih potrebščin za revne šolarje. —po Cvenska šolska mladina je dne 4. t. m. priredila v šolskih prostorih Jos. Ribičiča mladinski igri »Mladje« in »Škratje«. Vsi so rešili svoje uloge prav povoljno. — Obisk je bil ob slabem vremenu še zadovoljiv. Čisti dobiček se porabi deloma za izpopolnitev šolarske knjižnice, deloma se naloži kot fond za Šolski oder. LISTNICA UREDNIŠTVA. —Iu Več gradiva za Prosveto je moralo radi tesnega prostora izostati. skem Din 15; darovali so po Din 5: tov. Ivan Demšar, tov. Benedičič Slava in to-varišica Mira Demšar. Hvala! Večraz-rednice, posnemajte jih! — Tov. Ludovi-ka Košenina. učiteljica v Mokronogu, Din 10 s pripomnjo: »Ker se nisem mogla udeležiti našega zborovanja v Smar-jeti, darujem Din 10 za učiteljski konvikt v počeščenje našega plemenitega gosp. svetnika Gangla.« Vsa čast! — Tov. Koza Mejakova. učiteljica v Mokronogu, Din 10, ker se radi bolezni ni mogla udeležiti društvenega zborovanja. Vrlo lepo! To je stanovska zavednost. — Cenjene koleginje! Prav lepo prošnjo imamo do vas vseh: Stopite med narod! Posnemajte koleginjo Julko Povšnar-Zalokarjevo! Ta je bila prva. ki se je žrtvovala za učiteljske otroke. Katera bo druga, tretja, četrta.....? »S soevom bi najlepšim Te pozdravil in dobroto Tvojo v njem proslavil —« (IT. Gangl: »Iz luči in teme«.) Današnji izkaz: Din 160; zadnjič izkazanih Din 17.347: skupai z današnjim izkazom: Din 17.507. — Jakob Dimnik, j blagajnik. Iz naše stanovske organizacije. Gibanje okrajnih društev v Sloveniji. Vabila: = ŠMARSKO - ROGAŠKO UČITELJSKO DRUŠTVO zboruje v soboto, dne 14. junija 1924 ob 10. uri v šoli na Slatini. Dnevni red: 1. Poročilo. 2. Zapisnik. 3. Predavanja: Fr. Zidar: Etika. T. Volavšek: Slovnica v službi pravopisja. 4. Razgovor o disciplinarnih predpisih za učiteljstvo. 5. Slučajnosti. Pglnoštevilni odbor se naj zbere četrt ure pred zborovanjem v šoli. — Predsednik: H. Šumer. = UČITELJSKO DRUŠTVO ZA DOLNJELENDAVSKI SODNI OKRAJ zboruje v soboto, dne 7. junija t. 1. ob 9. uri dopoldne v Dolnji Lendavi v risalnici državne meščanske šole. Dnevni red: 1. Poročilo predsednika. 2. Sklepanje o predlogu ljubljanskega učiteljskega društva o fondu za stanovski naraščaj. 3. Določitev kandidatov za stalni konferenčni in knjižnični odbor (3 člani). 4. Določitev delegatov za pokrajinsko skupščino UJU poverj. Ljubljana v Krškem dne 5. in 6. julija t. 1. 5. Slučajnosti. Skupno zborovanje učiteljskih društev Dolnja Lendava, Čakovec. Varaždin in Ormož se odgodi na jesen. — Predsednik: Golob Franjo. = UČITELJSKO DRUŠTVO ZA MARIBORSKI ŠOLSKI OKRAJ. Učiteljsko društvo za mariborski šolski okraj zboruje v sredo, 4. junija t. 1. ob 10. uri v mali dvorani »Narodnega doma« v Mariboru. Dnevni red: 1. Zapisnik. 2. Dopisi. 3. Volitve delegatov: a) za pokrajinsko. b) za glavno skupščino, c) zastopnika pri odkritju spominske plošče D. Trstenjaku. 4. Predlogi. 5. »Delovni princip v element, razredu«, podava tov. M. Godec. 6. Slučajnosti. — Poravnati bo treba društvenino za prvo polovico tekočega leta, pa seveda tudi prejšnje zaostanke. — Vsem članom(icam), ki se še letos niso udeležili niti enega zborovanja, se želi pri tem zadnjem zborovanju v tekočem šolskem letu predstaviti odbor. — P. S. Vsi tovariši(ce) se poziv- V svoji kritiki Ped. Zbornika je šel g. Žgeč po mojem mnenju vsekako predaleč. Kritika je mogoče mnogim ugajala, a to najbolj radi tega. ker se zdi. da prihaja nekoliko nasproti želji večine članov po kolikor mogoče praktični vsebini publikacij Slov. Šolske Matice; pre-vdarnejši čitatelji pa ji gotovo niso pritrdili brez tehtnih pridržkov in dvomim, da bi odobravali pretirano njeno ostrost, ki se mi ne zdi zgolj stvarno utemeljena, še manj pa na mestu .z vidika vzgojnega pomena, ki bi jo morala kritika imeti. Grešili smo napram dr. Žgeču, ker smo preveč nekritično pozdravljali njegov prvi nastop in njegovega literarnega prvenca — menda od samega veselja, da se je pojavil nov, svež duh v naši pedagoško-literarni pustinji. Ne smemo pa danes pasti v nasprotni, še slabši eks-trem in bagatelizirati. kjer bagatelizira-nje ni na mestu, kjer imamo opraviti z resnim talentom, ki je v razvoju in mnogo obeta. Kritika bodi ostra, prav, a kdor jo izvaja, mora znanstveniku-začetniku, čegar duh očitno stremi v globino, že nekaj več nuditi kot metodično-kritična navodila, sicer odvrnemo še one redke ljajo, da temeljito preštudirajo pravila S. U. U. S„ objavljena v zadnji številki »Učit. Tov.« in stavijo na zborovanju tozadevne (pismene) predloge. Isto velja glede disciplinarnih predpisov. = Kranj. Učiteljsko društvo zboruje v sredo 4. junija dop. ob 9. uri v Kranju. 1. Poročilo društvenih funkcijonarjev. 2. Volitev odbora in delegatov za pokrajinsko skupščino. 3. Referati določeni od viš. šol. sveta za konferenco. 4. Slučajnosti K polni udeležbi vabi odbor. = LJUBLJANSKO UČITELJSKO DRUŠTVO priredi v sredo, 4. junija 1924 celodnevno zborovanje, ki se vrši v telovadnici na I. mestni deški osnovni šoli na Ledini. — Začetek ob 9. uri dopoldne. Dnevni red: 1. Predsednikovo poročilo. 2. Poročilo o seji širšega sosveta UJU v Celju. 3. Tajnikovo poročilo. 4. Percepcija in notranja zgradba glasovnega govora (izrekovalne napake). Nadaljevanje predavanja g. ravnatelja Grma. 5. Zgodovinski razvoj stare Ljubljane s posebnim ozirom na njene znamenitosti. Predava g. Potočnik Alojzij. 6. Naše stališče v zadevi SUU-sa. 7. Volitev delegatov za pokrajinsko skupščino v Krškem. 8. Slučajnosti. Popoldne: Izlet na Kodeljevo. Ogledovanje znamenitosti gradu in cerkvice v Štepanji vasi. — Odbor. = Učiteljsko društvo za laški okraj zboruje o priliki svojega izleta v sredo dne 4. junija 1924 ob 9. uri v Šmarjeti pri Rimskih toplicah. Dnevni red: 1. Zapisnik. 2. Stanovske zadeve. 3. »Delo učiteljstva v kmetijskem zadružništvu« — predava g. Janko Lesničar. ravnatelj Zadružne Zveze v Celju. 4. Volitev delegatov za glavno skupščino UJU. 5. Predlogi in slučajnosti. — Zaradi kosila se naj vsakdo javi vsaj dva dni pred zborovanjem pri tov. Drago Majer. nadučiteliu v Šmarjeti s pristavkom. kako kosilo želi (cene 15, 17-50 Din, z močnato jedjo 6 Din več). Pevcf(ke) prinesite s seboj Mohorjevo pesmarico II. del. Polnoštrevilna udeležba vseh članov in članic je stanovska dolžnost. — Odbor. = UČITELJSKO DRUŠTVO ZA MESTO PTUJ IN PTUJSKI ŠOLSKI OKRAJ zboruje v četrtek, dne 5. junija t. 1. ob 10. uri v risalnici »Mladike« v Ptuju po običajnem dnevnem redu. Tov. Čopič predava o »gačenju živali«, tov. Komac pa o »telovadbi v ljudski šoli«. — Pridite vsi! Pred zborovanjem je ob 1 ¿9. uri o d b or o v a seja istotam. — Predsednik. Poročila: + UČITELJSKO DRUŠTVO ZA KONJIŠKI OKRAJ je zborovalo dne 8. marca 1924 v Konjicah ob prav povoljni udeležbi, kajti od 58 članov je bilo navzočih 46. Po dobro uspeli hospitaciji v V. razredu deške šole otvori tov. predsednik redno zborovanje, pozdravi prisrčno vse navzoče in se zahvali razredni učiteljici tov. M. Kavčevi za predavanje. Razgovor o temi sami odpade radi pičlo odmerjenega časa. Dopisi. Mnogi došli dopisi se vzamejo na znanje. Z ozirom na dopis učiteljskega društva za Maribor in bližnjo okolico glede delitve šolske uprave, se izreka učiteljstvo konjiškega okraja za skupno. torej nedeljeno šolsko upravo v Ljubljani — ločeno od politične —, ki pa se mora ozirati v čim večji meri na šolske zadeve v mariborski oblasti. ljudi, ki se pečajo s pedagoško-znanstve-nimi problemi, od tega študija. O prof. dr. Ozvaldu v tej zvezi ne govorim. Ne poznam pri nas nikogar, ki bi imel širši pregled na polju pedagoške teorije in ki bi bil boljši voditelj v labirintu pedagoško - didaktiških reformnih stremljenj, teorij, gesel in novotarij. Njegov način poljudno-plastičnega obravna-. vanja težavnih problemov prija gotovo večini čitateljev in nisem edini, ki lažje prebavlja kako »banalno« prispodobo kot kako šepavo znanstveno definicijo. V mislih sem imel Čibeja. Čibej se je z velikim pogumom lotil najtežjih problemov in dovolj imamo povoda, da se veselimo, da se je vsaj eden izmed znanstvenega naraščaja posvetil študiju filozofskih problemov vzgoje in vzgojeslov-ja. Pretežko nalogo si je stavil, da bi mu bilo moglo delo uspeti in upam, da uvi-deva, da je kritika na mestu, da ga pa ne odvrne od predmeta in da je tudi ne bo preziral. Uvaževanja vredni so dr. Zgečevi predlogi glede izpopolnitve in urejevanja Ped. zbornika in lepo bi bilo, ako bi se dali polagoma realizirati. Urednik jih bo Kronika kebeljske šole. lov. A. Strigl nam oriše najprej zgodovino ke-beljskega okoliša z obema gradovoma in drugimi zanimivostmi, čemur sledi nato razvoj šole od prvih pričetkov do današnjega dne. Izvrstno poročilo spopolnjuje še tov. nadzornik Jurko s črticami iz življenja prvih učiteljev kebeljske šole, katerih se še spominja iz svoje mladosti. Tov. predsednik se predavatelju in tov. nadzorniku prisrčno zahvaljuje za zanimivo poročilo. Sklepi: 1. Sklene se, da priredi učiteljsko društvo koncem marca oziroma v začetku aprila enodnevni knjigo-v e š k i tečaj, katerega bi oziroma bo radevolje vodil tov. A. Bercé iz Špitaliča. 2. Za nagrobno spominsko ploščo pokojnemu tov. R. Božičniku prispeva vsak član (izvzemši poročene učiteljice) ob priliki prihodnjega zborovanja po 10 Din. Resolucija: UJU pov. Ljubljana se naproša, da posreduje pri prosvetni centrali, da ne sili naših šol k nabavi vseh mogočih knjig in brošur, ker zato določeni zneski v proračunih krajnih šolskih svetov nikakor ne zadoščajo. + KAMNIŠKO UČITELJSKO DRUŠTVO je zborovalo v četrtek, dne 13. marca 1924 v šolskem poslopju v Radomljah. Od 74 članov navzočih 39. Otvoritev in poročila. Predsednik tov. Tomo Petrovec je pozdravil navzoče, predvsem- pa na novo vstopivšega člana našega društva gosp. nadzornika Kanteta. Prebral je tudi poslovilno pismo učiteljic ženskih ročnih del tov. Kati in Neže Potrato, v katerem opisujeta težak ! položaj, v katerem se nahajata obe. ker sta vsled redukcije izgubile službo. Poslavljata se od društva, kateremu sta bile vedno zveste članice in prosita, da bi se njuno pismo ponatisnilo v »Narodni Prosveti«. Nato se je prebral in odobril zapisnik zadnjega občnega zbora. Predavanje. Tovariš Ciril Petrovec nam je podal nato krasen referat: Učitelj, označen v slovenski literaturi in njegovo socialno stališče. Pri slučajnostih se je sklenilo, da se pismeno opozori one tovariše, ki se brez vzroka odtegujejo učiteljskim zborovanjem. Nato so se obravnavale še interne zadeve društva. Končno se je sklenilo, da se vrši prihodnje zborovanje meseca aprila v Radomljah. + LJUBLJANSKO UČITELJSKO DRUŠTVO je zborovalo v petek. 1. aprila v telovadnici na Ledini. Točno ob 9. uri je predsednik otvoril zborovanje s kratkim nagovorom in poročilom. Končno je pozval vse članstvo, naj se z vso energijo udejstvuje na gospodarskem polju v dobrobit stanu in vseh gospodarskih podjetij, ki so direktni ali indirektni zaščitniki našega stanu. Tajnik je nato kratko poročal o raznih ukrepih in sklepih, ki so bili sklenjeni na odborovih sejah, dalje o došlih in odposlanih dopisih društva, o konštituiranju posameznih odsekov in končno o formuliranem protestu zoper zapostavljanje osnovnošolskega učiteljstva in srednješolskih profesorjev, ki je bil sprejet na društvenem občnem zboru. Predavanje: G. ravnatelj gluhonem-nice tov. Fr. Grm je obširno predaval o zanimivi strokovni temi: »Percepcija in notranja zgradba glasovnega govora«. Predavatelj je najprej govoril o ustroju živčevja in opisal prav na kratko njega delovanje. Pri možganih se je malce dalj gotovo upošteval, prepričan sem pa, da ima tudi sam svoje načrte in želje glede Zbornika, da pa je pri izvrševanju teh načrtov dobra volja in uvidevnost urednikova še najmanj odločujoč činitelj. Prva skrb bo pač vzgoja s o -trudnikov med mlajšim učiteljskim in profesorskim na: r a š č a j e m , in baš za to se mi zdi prof. dr. Ozvald najbolj poklican, ker je duhovno mlad, širokoviden, dovzeten za nova spoznanja in ima svoje veselje, če iztakne kak nov talent. Zame pomeni njegova oseba kot urednik tudi najboljše jamstvo, da ostane Ped. zbornik v pravem pomenu besede svobodomiselna pedagoška tribuna in ne pride v enostransko smer, ki bi načelno odbijala ta ali oni del učiteljstva in morda povzročila novo cepljenje sil. (Dalje prlh.) ŠIRITE ZBIRKO ,ŠOLSKI ODER', ker je od razprodaje odvisno izhajanje novih igric, ki jih ima Pov. UJU že v rokopisu. Vsako šolsko vodstvo naj naroči vsak zvezek. pomudil; označil je njih glavne sestavine, centre in asociativne proge, ki so važne pri nastanku in razvoju govora. Nato je prešel k percepciji govora, poudarjajoč, da je prav sluh neprecenljive važnosti za dojemanje glasovnega govora in da optično in kinestetično zaznavanje nikakor ne more nadomestiti izgube sluha. Zelo zanimivo in interesantno je opisoval notra-, .njo zgradbo govora, označil asociativne proge med posameznimi percepcijskimi. središči (predstavišči), kar je utrdil in poglobil s tozadevnimi jasnimi in shematičnimi slikami. Govoril je dalje o pojmu in njega asociaciji z besedo itd. Po shemi je tolmačil poslušalcem, kje in kako slišimo govor, kje ga spoznamo, odkod mu donašamo vsebino, odkod pride pobuda pri spontanem govoru, kod in kam odteče in kako učinkuje, da nastane artikulirana beseda. Nato je začel razpravljati o govornih motitvah, navedel nekaj prav zanimivih primerov, a snovi ni mogel skon-čati, četudi je domalega govoril poldrugo uro. Na splošno željo vseh poslušalcev je obljubil da bo nadaljeval razpravo na prihodnjem zborovanju. Vsi navzoči so z napeto pozornostjo sledili lepim in po-ljudno-strokovnjaškim izvajanjem; uve-rili so se. da so taka psihofiziološka predavanja o govoru zelo koristna za vse vzgojitelje, ki si hočejo razširiti znanje in obzorje, saj imajo ravno vzgojitelji največ opravka z govorom. Nato nam je dr. Stane Rapé podal izčrpno kritiko Žgečeve brošure »Problem vzgoje najširših plasti naroda«. Kritik je pregledno podal temeljne misli, katere je pisatelj oživotvoril in jih hotel vliti v besedo, vzroke in motive, ki so ga dovedli do nazorov o. današnji človeški družbi in nje notranjem ustroju ter orisal slabe strani moderne družbe. Nato je podal splošna vzgojna načela, ki jih zagovarja Žgeč! ter se z njimi v celoti strinja, kot se v splošnem strinja vsak vzgojitelj. Končno je temeljito utemeljeval in obde-laval II. del brošure, rekoč, da so pota, ki vodijo do vzgoje samega sebe in vseh plasti jako pogrešena in možna samo problematično na papirju, nikdar pa v praktičnem življenju. Govornik je za svojo oceno žel zasluženo zahvalo in pohvalo. Po kratkem blagajnikovem poročilu se sprejme predlog, da ostane članarina tudi za 1924. leto 100 Din letno, akoravno so se pojavili med debato predlogi po zvišanju članarine. Pri slučajnostih se je razvila živahna stvarna debata o različnih stanovskih zadevah učiteljstva sploh in so bili soglasno sprejeti odborovi predlogi glede društvenega stališča napram zapostavljanju z učitelji poročenih učiteljic in glede nastavljanja ženskih učnih oseb na mestnih deških osnovnih šolah. Predlogi se pošljejo centrali v nadaljno postopanje. Po nekaterih osebnih interpelacijah je društveni predsednik zaključil dobro uspelo zborovanje ter povabil vse članstvo, naj se udeleži popoldanskega ogleda pivovarne »Union«. Popoldne se je zbralo nad 60 članov in članic ter si ogledalo popoln obrat razširjene pivovarne, vse njene moderne naprave za izdelovanje piva in slada pod vodstvom posameznih delovodij, katere je podjetje dalo na razpolago posetnikom. Po ogledu je po-setnike pokrepčalo vodstvo s pecivom in pivom in je vsem udeležencem minulo popoldne v veseli, neprisiljeni zabavi. J. L. + UČITELJSKO DRUŠTVO ZA KRANJSKI ŠOLSKI OKRAJ je zborovalo dne 5. aprila na deški osnovni šoli v Kranju. Po običajnem pozdravu povabi tovariš predsednik univ. prof. gosp. dr. Vebra, da predava o obljubljeni temi »Bistvo fantazije«. Gospod Drofesor je sijajno razrešil zamotani problem o fantaziji, in slehern izmed navzočih se je prepričal, da visokoučeni mož ni samo velik mislec, temveč tudi izboren pedagog, zakaj predaval je tako nazorno, da smo z lahkoto umeli bistvo fantazije. Živahna zahvala od strani učiteljstva je bila umestna. Gospod dr. Kuščer je obravnaval o »Sokolski ideji in učitelj-s t v u«. Ker bo razprava priobčena v »Popotniku«, opozarjamo radi njene velike važnosti že zdaj nanjo. K dr. Kuščer-jevemu poročilu se je sprejela na predlog tov. Horvata resolucija: Sokolska župa za Gorenjsko naj otvori tečaj telovadbe za učiteljstvo. Ta tečaj pa naj ne bo v počitnicah, ampak med šolskim letom. Nadzornik Rus je bil mnenja, da se bo dobilo za tečaje primerne dopuste. Tov. Rojina vpraša, če smejo šolski otroci telovaditi v sokolski telovadnici. Okrajni šolski nadzornik je mnenja, da lahko, če lokalni faktorji to dovolijo. Fr. Rant govori o »Socialnih ustanovah«, in sicer o obligatnem življenskem zavarovanju. Večina učiteljstva je bila proti takemu zavarovanju, pač pa se strinja z Zahrastnikovim predlogom. Društveni odbor naj izdela pravila, glasom katerih se članarina dvigne toliko, da se ustanovi rezervni fond, iz katerega bi podpirali člane, ki na to reflektujejo, ob bolezni ali smrti. Zbirali bi se tudi prostovoljni darovi. Toplo se priporoča tudi »Samopomoč«. — Tovariš Roje govori o uradovanju voditeljev; nadaljeval bo še ob prihodnjem zborovanju. -i- UČITELJSKO DRUŠTVO ZA MARNBERŠKI OKRAJ je preložilo svoj občni zbor na 2. aprila 1924. Vršil se je v Vuhredu. Udeležba: 22 članov izmed 34. Pozdravita se novodošla člana R. Pegan iz Vrat in Vikt. Brandstetter iz Ribnice. Tov. predsednik otvori s pozdravom občni zbor ter konstatira sklepčnost istega. V kratkih, jedrnatih besedah poroča o delovanju naše organizacije v splošnem. Temu slede dogodki iz naše organizacije v splošnem in na šolskem polju v tem društvenem letu. Kot vesel pojav se konstatira dejstvo, da je v našem okraju vse učiteljstvo včlanjeno v našem društvu. Naši organizaciji je treba moralne in gospodarske podpore. — Priporoča naročila le pri naših stanovskih gospodarskih podjetjih. Referat tov. O. Bračičeve: »Josip Stritar občudovanec slov. naroda in ljubljenec mladine«, nam je nudil res užitek. Bil je zanimivo ter obširno in temeljito sestavljen. Tov. predsednik se ji zahvali ter želi. da naj pridejo slični referati še večkrat na dnevni red. Tov. Visočnik nam je podal kratko poročilo o sestanku »Učiteljskega društva mariborske oblasti« in o občnem zboru »Učiteljskega doma«. »Pravila« in »Poslovnik« za naše društvo je sestavil marljivi tov. predsednik I. Womer. Pregledala sta iste ter dostavila svoje opombe tov. Golob in Lešnik. »Pravila« in »Poslovnik« se po zelo živahni debati soglasno sprejmeta. Namesto — zaradi bolezni odsotnega tov. S. Viherja — našega zastopnika v okrajnem šolskem svetu — prečita njegovo poročilo tov. predsednik. Iz tajnicinega poročila posnamemo da je naše društvo zborovalo štirikrat, imelo je en sestanek šolskih vodij in ogledov ter vsega skupaj 11 predavanj, oziroma poročil. Društvo je delovalo v obče marljivo in plodonosno. Blagajniško poročilo tov. I. Robiča, našega vestnega in marljivega blagajnika, je bilo z zadovoljstvom sprejeto. Blagajna je v najlepšem redu. Izreče se mu najtoplejša zahvala. Novi odbor: predsednik J. Golob; podpredsednik U. Hauptman; blagajnik J. Robič; namestnik A. Visočnik; tajnica R. Kogelnikova; namestnica M. Brandstet-terjeva; odborniki: S. Viher, I. Vidmar-jeva, I. Womer; nam. Pirjevec; preglednika računov: M. Pivec, D. Kogelnik. Razsodišče: predsednik I. Robič, nam. J. Golob; prisednika: S. Viher, M. Černov-šekova; nam. I. Vidmarjeva. 1. Womer. Sklene se soglasno sledeči protest: 1. Protestiramo proti redukciji učiteljic ženskih ročnih del. osobito ker so se v našem obmejnem okraju reducirale vse učiteljice ženskih ročnih del in z njimi tudi vsa sistemizirana mesta. Kar je bilo že pred 50 leti potrebno za to panogo pouka, se je danes uničilo. Se-li na tak način namerava podpirati obmejno šolstvo. 2. Tov. Vollrneier predlaga štetje službenih let, na visoko ležečih šolah: 8 mesecev za 12 — potem 10% doklado od plače. Sklene se tozadevni predlog za ves okraj poslati obmejnemu odseku. Prihodnje zborovanje se določi na 21. majnik na Kapli. + CERKNIŠKO - LOŽK1 KROŽEK LOGAŠKEGA UČIT. DRUŠTVA je zboroval dne 5. aprila t. 1. v Grahovem. Navzočih 34 članov. Otvoritev. Tovariš Žnidaršič otvori zborovanje s pozdravom osobito na nove člane ter se spominja pokojnega nadzornika Andreja Šesta, povdarjajoč njegove vrline in njegovo trpljenje. V znak sožalja vsi navzoči vstanejo. Želeč sreče vsem, ki se udeleže sposobnostnih izpitov preide k drugi točki. O najbistvenejših razlikah med slovenščino in srbohrvaščino predava tov. Žnidaršič. Razprava je bila zanimiva in obširna, predelujoč vse govorne razpole. K učenju srbohrvaščine toplo priporoča večkratno čitanje tozadevnih knjig, a ne toliko slovnic^ Poučevanje verouka na osnovnih šolah v Srbiji, predava tov. Kosin. Ker je sam tam potoval, je bila ta točka tudi zanimiva. Naglašal je, da poučuje tam verouk posveten učitelj, a pripravo za razne zakramente tamošnji duhovnik-pop, a izven šole. Tudi nima pri šolskih oblastih nikakega mesta. Zato tam klerikalizem nima moči, a ljudje so vseeno verni. Poročilo krožkovih funkcijonarjev. Poročilo blagajničarke in tajnika se vzame na znanje. Pregledovalca najdeta račune v redu. Volitev novega odbora. Tovariš Piki predlaga stari odbor. Soglasno sprejeto. Slučajnosti. Tov. Žnidaršič omeni, da mnogo tovarišev ni prevedenih, češ, da niso še naši državljani. Poverjeništvo UJU se naprosi, da stori potrebne korake, da se tudi prevedejo oziroma se da izjava, da se pozneje prevedejo. Sprejeto. Prihodnje zborovanje je prvi teden maja na Blokah. Nato se predsednik zahvali za sodelovanje in zaključi zborovanje. + TRŽIŠKI KROŽEK je zboroval 5. aprila t. 1. ob 10. uri v osnovni šoli v Mokronogu. Zborovanja se je udeležilo 28 tovarišev in tovarišic. Tovariš predsednik je uvodoma pozdravil navzoče, posebno pa še tov. nadzornika Lj. Stiasnya. ki večkrat poseti naše sestanke. Izreka nadalje zahvalo tovarišem(icam) iz oddaljenega Kala in Telč, ki so se vkljub slabi poti odzvali povabilu ter dokazali s tem svojo stanovsko zavednost. Tov. Brce čestita v imenu društva tov. ravnatelju Lunačku, ki je bil odlikovan z redom Sv. Save. Visoko odlikovanje našega tovariša, ki je tudi duša vseh naših zborovanj, nam jasno priča, da na najvišjem mestu poznajo in upoštevajo njegovo prekoristno delovanje med našim narodom. Tovariš Roje nam je obširno poročal o občnem zboru Učiteljskega društva za Krški okraj v Krškem. Predavanje. Nato pa je sledilo predavanje tov. Rojca o »Podmladku Rdečega Križa na podeželskih šolah«. Njegovi teoretični nasveti nam bodo kažipot pri nadaljnem delovanju. T ost. nadzornik Stiasnypa nas je ogreval in navdušil za »Podmladek«. ki mu je glavna naloga skrbeti za zdravje dece in celokupnega naroda. Tovariš predsednik biča mlačnost nekaterih tovarišev in tovarišec, ki se jako neredno udeležujejo sestankov. Na predlog tov. Lunačka se sklene, da zadene vsakogar, ki brez tehtnega vzroka in opravičbe izostane, denarna globa 10 dinarjev. Med slučajnostmi se je razpravljalo o Jugoslovanski Matici in drugo. V zmislu pravil se soglasno izvoli za predsednika tov. Berceta. Prihodnje zborovanje v Šmarjeti. Po sklepu lista. Izvršilni odbor UJU pri g. financ* nem ministru je bil 23. t. m. v avdijenci in mu je izročil nastopne zahteve v UJU udruženega učiteljstva: 1. Radi takoj* šnjega izplačila diference na nove plače od 1. oktobra 1923 do 30. aprila 1924 po čl. 249. činov. zak. 2. V zadevi polne osebne draginjske doklade z državnimi uradniki poročenih učiteljic. 3. V zadevi enotnih drag. doklad in ukinjenja raz? like teh po razredih. 4. V zadevi po* viška prejemkov upokojencev najmanj za 100 odst. iz kredita, ki ga je odobrila narodna skupščina. G. finančni minister je deputaciji obširno odgovarjal in med drugim izvajal nastopno: V zadevi iz; plačila diference od 1. oktobra prošlega leta obstoje v vladi tri mišljenja. Prvo je njegov načrt, da se razlika izplača onim, katerih plače po novem zakonu presegajo skupne prejemke, ki so jih dotični uživali po starem zakonu. Drugo stališče, ki se je sedaj pojavilo v vladi, je to, da se uradništvu izplača celokup* na razlika med starimi in novimi pla* čami. Poleg tega obstoji še nov predlog, da se nova uredba o drag. dokladah raz? prostre tudi na dobo od 1. oktobra pro* šlega leta in se na tej podlagi izplača uradništvu razlika med skupnimi sta« rimi in novimi prejemki. Katero teh sta= lišč bo zmagalo, se za sedaj ne more reči. Odvisno bo od vsote, ki jo bo po* kazal proračun glede izplačila. — Kar se tiče doklad poročenih učiteljic, je smatral g. finančni minister, da bi bilo mogoče za sedaj dati polne osebne drag. doklade onim v mestih, a pozneje, ko bodo sredstva na razpolago, tudi onim na deželi. To njegovo stališče pa je na seji ministrskega sveta propadlo. Gosp. minister prosvete, vsekakor pod vpli* vom stališča učiteljstva v tem vpraša= nju, je zahteval to pravo za vse. Ker se iz finančnih razlogov temu ni moglo ustreči, je ostalo v tem pogledu pri sta= rem. Medtem se izdeluje točen prora* čun: Koliko bi znašalo tako izenačenje drag. doklad, ako bi se razprostrlo na vse in če bo imel pokritje za ta izdatek, se bo takoj ustreglo. V nasprotriem po* gledu bo on za to, da ostane za sedaj po njegovem načrtu in naj dobijo za enkrat polne doklade vsaj one učiteljice v mestih. Kar se tiče upokojencev, je izjavil g. fin. minister, da bo njihova za= deva, kot najbolj nujna, rešena najprej. — Upravni škandal. Narodna P r o s v e t a poroča: Kaos u Statistič. Odeljenju. U Statističkom Odeljenju Ministarstva Prosvete, odkad je ostalo bez stalnog šefa, zavladao je kaos u po-slovima i opasnost je da če taj kaos naneti znatne materijalne štete i dan« gube mnogim učiteljima. Primera radi navodimo postupak sa jednim znatnim brojem penzionisanih učitelja iz Slove* nije. Za sve te učitelje Gl. Prosvetni Savet dao je mišljenje da se mogu pen* zionisati i na osnovu toga mišljenja več je pala odluka o njihovom penzionisa* nju. Mesto da im po zakonu sad regu* lise penziju, Statističko Odeljenje upu* tilo je sve te predmete u Ljubljanu sa nalogom »da se u povratku akta dostave originalne odluke o penzionisanju«, a te se odluke u stvari nalaze več u aktima, samo je trebalo zagledati. — K tej no? tiči dostavljamo le še, da je to upravni škandal brez primere! Kolikokrat smo že povdarjali gorostasno postopanje pri nakazilu pokojnin — in sedaj še to! Zopet nov dokaz, kako potreben nam je naš referent v ministrstvu prosvete! Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani. Odgovorni urednik: Franc Štrukelj. Last in zal. UJU — poverjen. Ljubljana. Prosvetni oddelek za Slovenijo. K štev. 6210. Ljubljana, dne 22. maja 1924. DODATEK K RAZPISU UČNIH MEST NA OSNOVNIH ŠOLAH. V šolskem okraju Laško se razpisuje učno mesto učiteljice-upaviteljice na pet-razredni dekliški osnovni šoli z eno vzporednico v Hrastniku. V šolskem okraju Ljubljana-okolica se razpisuje učno mesto učiteljice na osemrazredni dekliški osnovni šoli v Mostah. Pogoji in rok kakor v glavnem razpisu z dne 6. maja 1924. Prosvetni oddelek za Slovenijo v Ljubljani, dne 22. maja 1924. Šef oddelka: dr. St. Bevk s. r. — Novi tečaji za strojepisje, slovensko in nemško stenografijo ter knjigovodstvo (zasebni pouk) začnejo na zasebnem učilišču Ant. Rud. Legat v Mariboru dne 2. junija t. 1. ter trajajo štiri mesece. Vpisovanja in pojasnila v trgovini s pisalnimi stroji Ant. Rud. Legat, Maribor, Slovenska ulica 7. telefon 100. — Za pripadnike uči-tejskega stanu 50% popusta! MOKROTA škoduje zdravju, radi tega si kupite pravočasno močen, fini in poceni DEŽNIK katerega pa edino dobite v veletrgovini R. Stermecki, Celje. Trgovci engros cene. Istotam se prodaja letos po čudovito nizkih cenah perilo čevlji, klobuki nogavice in vse drugo modno blago. Naročite cenik! Zmerno nagrado priznam tistemu g. učitelju, ki mi priporoii bistroumnega, talentiranega 14 letnega deika z 6 — 8 razrednico, za trgovskega vajenca. L. Fiirsager, trgovina z meš. blagom v Radovljici Gorenjsko. Najcenejši nakup banaške moke, sladkorja, kave, olja, masti, riža, testenin, pralnega in toaletnega mila, južnega sadja, dišav ter vseh vrst špecerijskega in kolonijalnega blaga. Lastna čevljar-nica! BSBSBBBBBCBflBBBBBBBBBSISBBBBSiBBBBdSBBlEiSBBSBEBBBBBItSEBEBfiKBEBBB&BBBBSBBBBHE. EEBEBKEBBBSiBBiEKSBEBKRBSHBBiSfcSBEBBBBBRBSS^B&BSiliililSBBBSSSiBB ! TVORNICA UČIL IN ŠOLSKIH POTREBŠČIN V LJUBLJANI H................................................................................................................................................................................................... B.. .............■■■»■»■■>■•■■>.............................................................■■■■»■■■».■■■■■■■■■■■■■■■M............................................................ B | priporoča svojo bogato zalogo nagačenih živali, računal z 20 in 100 kroglicami, šestil, ravnil in trikotov za tablo, risalnih m desk iz smrekovine in lipovine, stojal za zemljevide in druge šolske potrebščine. a» V zalogi ima tudi steklenice za kuhanje vseh velikosti, epruete, razne cevi, retorte, špiritove svetilke, S lesena stojala za eksperimentiranje, tlakomere, aneroide, toplomere, kompase, magnete, leče, svinčnice, zemljevide itd. B " Po naročilu izdeluje tudi šolske klopi, table in opremlja šolske sobe najmoderneje in najsolidneje. cene konkurenčne. Postrežba solidna.