3. JUL. 1970
LETO VIII ŠTEV. 25.
TEDENSKO GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZP ISKRA — INDUSTRIJA ZA ELEK-TROMEHANIKO, TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO IN AVTOMATIKO, KRANJ
VL LETNE ŠPORTNE IGRE V ZAGREBU
Zagrizene borbe, presenečenja in dobra organizacija
Ekipni zmagovalec Elektromehanika pred RIZ, Avtoelektriko in ZZA
Sodobno urejen športni park Mladosti v Zagrebu je bil
27.	in 28. junija osrednje prizorišče naših letošnjih športnih iger, ki se jih je spet udeležilo nad štiristo športnikov vseh naših delovnih organizacij. Lepo, kar prevroče vrem^navdušenih športnikov ni oviralo, da v svoja tekmovanja ne bi vložili vsega znanja, vztrajnosti in borbenosti, s katero so se potegovali za boljšo uvrstitev.
Ob osmi zjutraj so se udeleženci VI. letnih športnih iger Iskre zbrali na nogometnem igrišču Mladosti, na mestih, označenih z imeni njihovih delovnih organizacij. Po državni himni jih je najprej pozdravil predsednik sindikalne organizacije RIZ, za njim pa predsednik sindikalnega odbora ZP Iskra. V imenu službeno odsotnega generalnega direktorja je športnikom zaželel čim več uspehov sekretar Pavle Ganter, nato pa je spregovoril še glavni direktor RIZ, inž. Kosta Bojič, ki je po kratkih pozdravnih besedah otvoril VI. športne igre. Brž nato so se športniki razkropili po številnih igriščih in začeli s svojim napornim »šihtom«.
Na igrišču za mali nogomet sta se najprej pomerili ekipi ZZA in RIZ, ki sta se po enourni tekmi razšli z neodločenim izidom, prav tako kot pozneje tudi moštvi Elektrome-hanike in Avtoelektrike. Vzpo-
redno so tekla na bližnjih igriščih tekmovanja v rokometu, kjer smo letos pogrešali favorite — ekipo Polprevodnikov. Odbojka, ki je privabila malone največ navijačev, pa se je odvijala prav tako hkrati na dveh igriščih za poslopjem centra naših športnih iger, v katerem pa so bila ves ta čas tudi tekmovanja v namiznem tenisu in šahu. Dobro so organizatorji iz RIZ uredili prevoze na malo bolj oddaljeno strelišče ter na balinišče in kegljišče na moderno štiristez-no kegljišče KK Medveščak. Povsod je bilo tehnično vodstvo in sojenje prepuščeno
OBVESTILO
Na notranjih straneh današnje, obsežnejše številke Iskre objavljamo predlog novega statuta ZP ISKRA KRANJ
športnim delavcem ŠD Mladost, ki so svojo nehvaležno in odgovorno nalogo dobro opravili, čeprav morda v nekaterih primerih rahlo pristransko, kar je pa pri športu vselej možno, a tu vendarle ni povzročalo preveč hude krvi.
če pravimo, da je organizator — RIZ letošnje VI. špor-ne igre Iskre izpeljal dobro, smo ob tem prezrli nekaj drobnih nepomembnih spodrsljajev, ki so pač možni in opravičljivi pri tolikšnem številu tekmovalcev in pri tolikih športnih panogah. Bolj kritični bi morali biti pri vprašanju discipline udeležencev športnih iger, zlasti pri izpolnjevanju propozicij. Že spet je bilo namreč pereče vprašanje nekaterih tekmovalcev, ki niso imeli urejenih dokumentov, zdravstvenih knjižic, da bi z njimi dokazali, da so resnično člani te ali one delovne organizacije ZP Iskra. Morda bi za prihodnje kazalo poiskati bolj učinkovito in verodostojno dokazilo identitete, pa bi odpadli vsi očitki, nejevolja, neod-igrane tekme, skratka — igre bi tudi v tem pogledu bolje odigrale svojo vlogo.
Preveč bi bilo, če bi se spuščali v opise borb za naslove
(Dalje na 15. strani)
Udeleženci tekem poslušajo pozdravne besede predsednika sindikata RIZ
Iskreno čestitamo in vabimo na proslavo 4. julija v Mostecu!
4. julij
dan borca - dan iskre
20 let uspešnega samoupravljanja
Dne 27. junija 1970 je preteklo 20 let odkar je ljudska skupščina FLRJ sprejela temeljni zakon o gospodarjenju z državnimi gospodarskimi podjetji In z višjimi gospodarskimi združenji po delovnih kolektivih. S tem zakonom je prešla pravica upravljanja gospodarskih podjetij z države na same delovne kolektive, to je na delavce.
Ob sprejemu zakona na seji ljudske skupščine Je govoril tudi takratni predsednik zvezne vlade in maršal Jugoslavije tov. Josip Broz Tito. Jasno je poudaril, da je pred poslanci načrt enega najpomembnejših zakonov socialistične Jugoslavije in da je sprejetje tega zakona najpomembnejše zgodovinsko dejanje ljudske skupščine po sprejetju zakona o nacionalizaciji proizvajalnih sredstev.
Tako je poteklo že 20 let od sprejema zakona o uvedbi delavskega samoupravljanja. Nesporno je bilo to obdobje za razvoj našega delavskega samoupravljanja zelo uspešno.
Delavsko samoupravljanje je tako postalo eden izmed temeljev naše družbene In ekonomske ureditve. Ko primerjamo uspehe, ki smo jih dosegli v razvoju naše socialistične družbe lahko vidimo, kako pomemben temelj našega razvoja je bil sprejet s tem zakonom. Podjetje upravljajo delavci sami, in sicer neposredno, ali pa po svojih organih upravljanja. V tem 20-letnem razvoju se je država vedno bolj umikala, da ona s predpisi urejuje poslovanje podjetij. Podjetja so postajala vedno bolj tržno samostojna in s tem podvržena tudi določenim tržnim zakonitostim. Tak način dela je dal velike ekonomske rezultate na vseh področjih. Razumljivo je, da je tudi istočasno s tem zelo hitro rastel življenjski standard naših delovnih ljudi.
Delovni kolektivi širom države slavijo s številnimi slavnostmi in zborovanji to obletnico. V času od 23. do
25.	novembra bo v Sarajevu II. kongres samoupravljavcev Jugoslavije. Kongres bo nesporno velika manifestacija samoupravljavcev, pregled opravljenega dela na področju samoupravljanja, prav tako pa bo tudi sprejel naloge za naprej. Naš sistem samoupravljanja je tudi našel svoje mesto v svetu, zato ni čudno, da se vedno bolj v raznih državah pojavljajo zahteve po čimvečjl udeležbi delavcev v upravljanju podjetij.
Dosedaj uspešno prehojena pot na področju samoupravljanja je tudi najboljše zagotovilo za nadaljnji njegov razvoj in afirmacijo, istočasno pa tudi samoupravljanje zagotavlja našo nadljnjo gospodarsko rast.
P. G.
»Avtomatika« Ljubljana - Pržan
Sestanek aktiva ZB
Izlet članov ZB v Rog
Aktiv ZB v Avtomatiki Pržan se je sestal na redni letni konferenci, kjer so po-dafti obračun svojega dela za obdobje enega leta ter sd zadali naloge za naprej.
V	letu 1969/70 je imel aktiv ZB dva sestanka z vsemi Hami in to po vprašanjih:
1.	Organizacija dneva borca — dneva Iskre (Lokve)
2.	Okrevanje socialno in rdraivstveno šibkih članov ZB
3.	Reševanje stanovanjskih vprašanj članov ZB
4.	Izlet na Češko itd. Predsednik aiktiva tov. Kukovec Rado se je redno udeleževal sestankov političnega Mctiva, Id jdh sklicuje direktor enkrart mesečno. Na teh sestankih so se v glavnem obravnavala vprašanja gospodarjenja, izvajanja planskih nalog oz. proizvodnje, organizacija in delo samo Hjravmh organov, problematika osebnih dohodkov, delovanje družbeno političnih organizacij in uprave — kakšno je sodelovanje med njima itd. .
Problematika s področja Arhi za človeka (stanovanjski problemi, zdravstveno «tanje članov, socialna ogroženost posameznih članov itd.) se je obravnavala sproti za posamezni primor.
V	naprej pa bo aktiv ZB izvajal' aikcijsifei program, ki smo si ga izdelaili na podlagi akcijskega programa ZB ZP ISKRA.
V	razpravi so Hani ZB odločno zahtevali, da naj se vprašanje družbene prebrane (menze) vendar že uredi tako, da bodo zaposleni lahko dobili topel obrok maiMce, kvaliteten in čim cenejši. Sedaj nam te usluge nudi Ljubljana Transport, kjer so pa cene precej visoke in nesprejemljive za delavce z nizkimi osebnimi dohodki. Malico je potrebno omogočiti tudi popoldanskim izmenam.
Člani ZB so na koncu tudi predlagali, da naj se organizira tovariško srečanje vseh borcev tovarne, katero naj bi bilo v lovski koči pri Vodicah, organizacijo srečanja izvede novoizvoljeni odbor aiktiva ZB.
Za zdravstveno okrevanje c strani aktiva članov ZB je zbor dotočil tri tovariše, ki bodo poslani na preventivno okrevanje na Dugi otok in v Trento.
Zbor je tudi razpravljal o organizaciji Dneva borcev 4. julija, dneva Iskre, ki bo v Mostecu Ljubljana - šiška. Prost člane, da naj se v Hm večjem številu prijavijo in Izvedejo akcijo v celotnem kolektivu, da bo udeležba čimboljša. K organizaciji se pritegne tudi mladinsko in sindikalno organizacijo.
Predsednik Rado Kukovec je seznanili zbor s celotnimi pripravami in programom za slavje v Mostecu, katerega
pokrovitelj in organizator je Iskra-Commerce.
Nadalje je zbor sklenil, da sprave dejo akcijo zbiranja prispevkov za gradnjo šole — spomenika NOB v Cerknem. Nabirajmo akcijo bodo izvajali člani ZB sami in to na plačilni dan.
Nato so sledile volitve novega odbora ZB. Izvoljeni so bili: Rado Kukovec, Šebenik Janez, Vučič Boris, Mitrovič Mitar, Simmovčič Lovro. Predsednika si bo odbor izvolil sam na prvi seji.
Predsednik odbora je člane ZB opozoril, da je v javni obravnavi predlog novih postavk osebnega dohodka zaposlenih s katerimi naj se seznanijo in svoje pripombe v kolikor jih imajo posredu-
jejo regularno preko služb oz. gospodarski komisiji UO.
člani zbora so med razpravo o gospodarski problematiki izrazili željo, da je nujno, dia je na takih sestankih vedno kdo od vodilnih delavcev prisoten, ker želijo imeti dovolj točne odgovore na nekaltera vprašanja, na katera lahko odgovorijo le vodilni delavci, kot npr. izvajanje proizvodnih nalog, vprašanje OD, problemi menze itd.
Zbor je zaključil z željo, da bi se po posameznih problemih v tovarni večkrat dobiM, da bi tako pripomogli k čim boljšemu skupnemu rezultatu našega poslovanja.
Iv. K.
Organizacija Zveze borcev iz tovarne »Aparati« je v času priprav na proslavo svojega praznika, 4. julija, povabila vse svoje Hane na enodnevni izlet po dolini reke Krke do partizanskega Roga.
čeprav je vreme nekaj dni pred izletom in še posebno poslednji dan kazalo zelo slabo, je bila udeležba polnoštevilna ob tihem upanju, da vsaj deževalo ne bo več. In res, ko so trije kombiji zavili pri Ivančni gorici proti Muljavi, je umito in sončno jutro obetalo prekrasno vreme, kar je barometer razpoloženja takoj dvignilo na eaj-višjo raven.
Prva postaja je bila nad Žužemberkom, kjer stoji veličasten spomenik žrtvam, ki so padle na tem področju v borbi za svobodo. Zgodovino teh borb je v kratkem nago
Poslovna realizacija v maju
PRODAJNI SEKTORJI
V	maju smo plan blagovnega prometa na domačem trgu ponovno občutno presegli, vendar še vedno nismo povsem v dinaimakii po blagovnih skupinah, še vedno ne dosegamo planiranih količin za določane izdelke, tako da nam to na tržišču povzroča resne težave pri kupcih zaradi kompJetiranja določenega sortimenta im naprav.
še več težav povzroča plačana realizacija, saj se položaj na domačem tržišču glede likvidnosti ni bistveno spremenili.
INDUSTRIJSKE
PRODAJALNE
V	maju je bil plan presežen za 13 odstotkov. V primerjavi z realizacijo maja lani znaša letošnji indeks 116. Kumulativni plan za obdobje petih mesecev letošnjega leta je znašal 15,380.000 ND, realizacija pa 16,690.796 ND, kar predstavlja indeks 108.
Indeks realizacije plana za prvih pet mesecev v primerjavi z istim obdobjem lani znaša letošnji indeks 116.
IZVOZ
V	maju smo izvozili za organizacije ZP ISKRA skupno za 1,065.811 dolarjev izdelkov in s tem presegli predvideni mesečni plan za 12 odstotkov. To je zelo lep poslovni uspeh, ki odseva tudi v kumulativnem dosežku. V petih mesecih letošnjega leta smo izvozili skupno za 5 milijonov 544.910 dolarjev, ah v poprečju 1400.000 dolarjev na mesec, oz. 42,5 odstotka letne izvozne zadolžitve.
Glede celoletnega plana- v celoti sledimo predvideni dinamiki, jo rahlo sicer tudi presegamo, upoštevajoč pa, da sta pred nami dva »sušna meseca« to je julij in avgust, ko so predvideni običajna letni dopusti v proizvodnih organizacijah.
Iskra-Commerce poroča:
SERVISNE DELAVNICE
Tudi v maju so servisne delavnice ugodno izvršile plan, saj so ga presegle za 13 odstotkov in s tem dosegle kumulativni indeks 110. če primerjamo doseženi rezultat z istim obdobjem lani, smo s skoraj enakim številom zaposlenih dosegli 28 odstotkov večjo realizacijo, kar nam daje upanje na ugodno izvrševanje plana tudi v prihodnje.
Delno je na ugodni rezultat vplivala tudi zboljšana preskrba z rezervnimi deli, čeprav so še zmeraj precejšnje težave pri dobavah nekaterih kritičnih materialov.
Posebno ugodne rezultate dosegajo servisne delavnice Sarajevo, Maribor in Kranj, ki so v prvih petih mesecih dosegle približno 50 odstotkov več kot v istem obdobju lani. Uveljavila se je tudi nova servisna delavnica Niš.
MONTAŽA
Finančni plan za maj je »Montaža« presegla za 14 odstotkov, vendar je realizirala samo 8 odstotkov več kot maja lani, vzlic 12 odstotno večjemu številu zaposlenih.
Zaradi zastaja z opremo smo pripravjjalii zaposlitev novih delavcev, tako da je bito le neznatno več režijskih ur prodiifctiivndh delavcev. Do
10.	oziroma 20. junija bodo zaiključana dela na ATC Bački Petrovac in PTT Leskovar, kjer bomo vključili v promet nekoirrpletno glavno in lokalno ATC, zaradi obveznosti do PTT z ozirom na mednarodni sejem tekstila. V Ljubljani bomo v juniju vključili še 1000 lokalnih priključkov z opremo prestavljeno iz ATC II, na ATC I.
BAž
Za investitorja ZŽTP Ljubljana smo v. maju aktivirali
signalnovarnostne in telekomunikacijske naprave na postaji Zidani most.
Na ranžirni postaji Zalog smo nadaljevali z zaključnimi preizkušnjami in s tem dokončali prvo fazo izgradnje zaloške drče.
Na področju ŽTP Sarajevo smo izpolnili plan aktiviranja progovnega kabla na relaciji Sarajevo—Zenica in lokalnih telefonskih kablov na vseh postajah. Montirali smo VF naprave na relaciji Sarajevo—Zenica in WT kanalne naprave na relaciji Sarajevo —Doboj tar jih predah v obratovanje. S ton srno izpolnili investitorjeve zahteve in omogočili vključitev električne vlake na tem progovnem odseku.
Za investitorja ŽTP Zagreb smo pričah s pripravljalnimi deli za montažo telekomunikacijskih naprav na progi Tovamndk—Novska, v tem ko smo na progi Zagreb—Rijeka dokončali dv® postaji, ki bosta predani v obratovanje v začetku junija.
Investitorju ŽTP Beograd smo dobavili opremo za ŽAT centralo Beograd (stojala in elemente), enako pa ŽAT cen-thato Pančevo.
voru orisal pesnik Rudi Mij. kot in povdaril napore vseh borcev, h so se bojevali in krvaveli prav na bregovih temnozelene Krke, katero je sovražnik hotel izkoristiti kot naravno oviro in jo še posebej utrdil z močnimi postojankami. Poti brigadam narodnoosvobodilne vojske vojske pa nikoli ni preprečil in po zlomu italijanskega fašizma je val upora preko teh krajev pljusknil po celi Sloveniji in naraščal vse do konične zmage ih osvoboditve. Mnogo mladih in upapol-nih življenj je bilo potrebno, da danes svobodno govorimo svoj jezik, da lahko gradimo socializem in da si ustvarjamo lepšo bodočnost, zase ter za naše zanamce.
V znak priznanja so borci in soborci nato položili na spomenik venec in s tem počastili njihov spomin.
Po tej komemoraciji so stekli pogovori, zaiskrili so se spomini, saj je marsikdo izmed njih dobro poznal ta valoviti svet iz borb in pohodov v partizanih.
Nato so sa borci ogledali še spomenik — top na Dvoru, posvečen prvi slovenski artilerijski brigadi. Čeprav je v tej brigadi sodeloval samo eden od prisotnih borcev, pa jc bilo pripovedovanja in spominov vseeno za zvrhan koš.
Seveda se je po vsem tem prilegla izdatna malica pred zidanico tja proti Frati. Tudi »cviček« ni bil odveč, saj je čez poldne sonce že pošteno pripekalo. Im tudi tovariški razgovori so bilo še bolj sproščeni, še bolj iskrivi, še boij prijetni.
Popoldne so kombiji zapeljali izletnike na bazo 20. Čeprav sd nismo mogli ogledala vseh objektov, še vedno do bro skritih v senci roškega pragozda, pa je že vse ono, kar smo uspeli videti naredilo na vse močan vtis, saj predstavljajo nemo, a vendar glasno pričo o najsvetlejših dneh naše včerajšnje zgodovine.
Izlet je izredno uspel im bo vsem udeležencem ostal v lepem spominu. Zaradi vseh spominov, zaradi veselega jo res tovariškega srečanja in ne nazadnje zaradi vremena, ki se nam je nasmejalo v prvi res poletni dan. L.
Spominski posnetek članov ZB pred spomenikom padlim borcem v Žužemberku
Zagrizene
(Nadaljevanje s 1. strani) jajboljših v posamezni športni disciplini, kajti bilo jih je »sem in v vsaki bi bilo dovolj komentarja. Vsekakor velja, da so bile letošnje igre prepolne presenečenj in, da je le eden izmed favoritov, uspel ponoviti uvrstitev na prvo mesto. To so bili balinarji iz tovarne radijskih sprejemnikov v Sežani, medtem ko so v ostalih panogah naslovi cmagovalcev letos v pretežni meri zamenjali »lastnike«.
Vsakoletna močna udeležba tekmovalcev iz večine naših organizacij govore za to, kako pomembne in za afirmacijo Iskre koristne so takšne Športne manifestacije, saj ne
Glav. direktor RIZ —
inž. Kosta Bojič
ostajajo znotraj ZP Iskra, pač pa o njih sliši tudi široka jav nost. Letošnje pa so bile še tembolj pomembne, saj so o njih na široko pisali tudi v zagrebškem tisku, kar je tudi prav in najlepše priznanje športnikov, ki so dva dni v »potu svojega obraza« dajali vse od sebe, da bi se kar najbolje uvrstili. K temu morda le še dobronamerna kritika! Vprašujemo se, kje je vzrok za tako pičlo, skoraj neznatno udeležbo naših športnic, ko pa na drugi strani vemo, koliko članic naših delovnih organizacij se aktivno ukvarja s to ali ono športno disciplino. Prav zares bi jih lahko na športnih igrah videli več in tudi njihove medsebojne borbe bi vsekakor privabile pozornost.
Kljub številnim tekmam, nekaterim dolgotrajnim, so bile igré v glavnem končane že dokaj zgodaj v nedeljo opoldne tako, da so se udeleženci do 16. ure zlahka iz Zagreba pripeljali na grad Mokrice, kjer je bila razglasitev rezultatov in podelitev pokalov zmagovalnim ekipam m priznanj najboljšim posameznikom. Tudi tu skromna Pripomba — zakaj se ne bi na zaključni prireditve zbrali prav vsi udeleženci, zlasti pa vsi tisti, ki so še v nedeljo merili svoje znanje in moči na športnih poljih. Večina jih je namreč že pred zaključno slavnostjo odšla domov.
Velika športna manifestaba Iskrašov je torej v kraju in do drugega leta, ko se komo spet srečali, to pot druSje, nam preostane, da •medimo vse tisto, zaradi če-®*r se ponavadi največ pretovarjamo in talco storimo
borbe, presenečenja.,
vse, bodo tudi po tej plati naša športna tekmovanja vtzorna in zanimiva, pa najsi je odmerjeno, da bodi zrna» govalec v tej ali oni športni panogi dolgoletni favorit, ali povsem nova ekipa.
In končno — h tehničnim rezultatom
Ekipna uvrstitev: 1. Elek-tromehanika 765, 2. RIZ 710,
3.	Avtoelektrika 600, 4. ZZA 595, 5. Elementi 525, 6. Commerce 467, 7. Aparati 420, 8. Avtomatika, 330, 9. Usmerniki 307,	10. Polprevodniki
260, 11. Orodjarna 230, 12. Elektromotorji 200, 13. Naprave 170,	14. Elektronika
130,	15. Instrumenti 105 in
16.	ter 17. Kondenzatorji in Sprejemniki po 100 točk.
Mali nogomet: l.RIZ, 2. Elektromehanska, 3. Avto-elektrika, 4. ZZA, 5. Naprave,
6.	Elektromotorji, 7. Elementi, 8. Aparati.
Odbojka: 1. RIZ, 2. ZZA, 3. Elementi, 4.El'ektromehanika,
5.	Avtomatika, 6. Usmerniki,
7.	Iskra Commerce.
Rokomet: 1. RIZ, 2. Elek-
tromehandka, 4. Iskra Commerce, 5. Elektromotorji, 6. ZZA.
Namizni tenis: 1. Elektro-mehandka, 2. RIZ, 3. Naprave, 4. Orodjarna, 5. Iskra Commerce, 6. Avtoelektrika,
7.	Elementi, 8. Aparati, 9. Elektronika, 10. Usmerniki,
11.	Avtomatika, 12. Polprevodniki. Posamezniki:	1.
Bevk, 2. Trček, 3. Tadina (vsi Eletktromehamdka),	4.
Cimperman (Naprave), 5. Antolič (Elektromehanika),
6.	Traven (Naprave), 7. Glazer (RIZ), 8. Biček (Naprave), 9. Halapa (RIZ), 10. Levičar (Polprevodniki), 11. Kranjc (Aparati), 12. Stre-kelj, 13. Siisinger (oba Avtomatika), 14. Selan (Polprevodniki). Posameznice: 1. Breznik (Avtomatika), 2. Fabijani , (Polprevodniki), 3. Knez (Avtomatika).
Kegljanje: 1. Elektromehanika 2.613, 2. ZZA 2.385, 3. Avtoelektrika 2374, 4. Avtomatika 2.353,	5. Elementi
2346, 6. Aparati 2.337,'7. RIZ 2.290,8, 8. Polprevodniki 2.265,
9.	Instrumenti 2.245,	10.
Usmerniki 2.244, 11. Orodjarna 2.239, 12. Elektromotorji 2.232,	13. Iskra Commerce
2.202 keglja.
Posamezniki; 1. Zevnik 458,
2.	Kranjc 452, 3. Plestenjak 440, 4. Bregar 440 (vsa Elok-tromehanika); 5. Cerpič (ZZA) 436, 6. Sluban (Avtoelektrika) 431,	7. Blažič
(Orodjarna) 430, 8. Antolič (Elektromehanika) 426, 9. Lotrič (Elektromotorji) 420,
V spomin Majdi Golob
Za vedno je nehalo utripati izmučeno, a do kraja plemenito srce naše blage sodelavke, tovarišice in prijateljice Majde. Kruta usoda ji je pred letom dni naložila težko breme zahrbtne bolezni, ki ga je naša Majda tako vdano in potrpežljivo prenašala. Čeprav smo vsi vedeli, da je njena bolezen skorajda neozdravljiva, smo vendar upali, da jo bo premagala. Žal se pa to naše upanje ni izpolnilo.
V tem trenutku nam misli uhajajo daleč nazaj, v prve dni njenega sodelovanja pri ustanavljanju knjižnice takratnega Zavoda za elektro-zvezc. Po združitvi vseh knjižnic v Iskri pod okrilje Zavoda za avtomatizacijo je prevzela zahtevno delo dokumentalista,-ki ga je opravljala z vso predanostjo, dokler ji bolezen tega ni preprečila.
Pri delu neutrudna in vestna je bila pripravljena pomagati vedno in vsakomur, besede »ne utegnem« ali »ne morem« iz njenih ust nismo nikdar slišali.
Težko jo bomo pogrešali vsi,-ki smo jo poznali. Naj nam bo dovoljeno, da se ji zahvalimo za vse njeno delo, za vso dobroto, ki jo je dan za dnem izraževala med nas in ji zagotavljamo: ne bomo Te pozabili!
Sodelavci iz ISKRA-ZZA Ljubljana
Sekretar ZP — Pavle Gantar
10.	Maraž (Avtoelektrika) 419, II. Ravrnič (Aparati) 417,
12.	Telebuh (RIZ) 417, 13. Nose (Elementi) 415, 14. Resman (Avtomatika) 415, 15. Cotič (Usmerniki) 414,	16.
Dodjak 412, 17. Fon (oba Avtomatika) 410, 18. Čeme (Commerce) 409, 19. Petrovčič (ZZA) 405, 20. Zevnik (ZZA) 404 keglje itd.
Nastopilo je skupno 78 tekmovalcev.
Streljanje: 1. Elektromehanika 670, 2. Orodjarna 660, 3. ZZA 643, 4. Polprevodniki 642, 5. Aparati 640, 6. Avto-
šahovski boji so potekali v strogi tišini, zato pa ob števllnlb opazovalcih, ki so jih napeto spremljali
Vodja ekipe Elektromehanske Janez Arh je navdušen ob ekipni zmagi svojih fantov
elektrika 637, 7. RIZ 621, 8. Usmerniki 552, 9. Elementi 526, 10. Iskra Commerce 513,
11.	Kondenzatorji 501, 12. Instrumenti 495, 13. Avtomatika 444 kroge. Posamezniki:
1.	Hrobat (Avtoelektrika) 183,
2.	župan 175, 3. NagK (oba
Orodjarna) 174, 4. Pirc (Aparati) 171, 5. Iglič (Polprevodniki) 171, 6. škrt (Avtoelak-trika) 170, 7. Kmetič (ZZA) 169, 8. Peternelj 169, 9. Rozman 168, 10. Lombar 167, 11. Malovrh D. (vsi Blektiromo-hanika) 166, 12. Krauitberger 166, 13. Petrin (oba Polprevodnika) 165,	14. Mairkač
(RIZ) 163,	15. Podgoršek
(ZZA) 163,	16. Miklavčič
(Aparati) 163, 17. Bizjak (O-rodjama) 163,	18. Jeglič
(Aparati) 162,	19. Markelj
(Instrumenti) 162, 20. Zerov-nik (ZZA) 158 krogov, itd. Nastopilo je skupno 50 tekmovalcev. Posameznice: 1. Potokar (Iskra Commerce) 154, 2. Halapa (RIZ) 152, 3. Šlibar	(El ek tromehanii k a)
152,	4. Trelc (Elektromehanika) 138, 5. Beguš (Instrumenti) 104 krogi.
Balinanje: 1. Sprejemniki',
2.	Avtoelektrika, 3. EfcSffib-mehanika, 4. RIZ, 5. Iskra Commerce, 6. HA, 7. Elektronika, 8. Aparati, 9. Elementi.
Sah: 1. Elektrarnchan tkat, 2. Elementi, 3. RIZ, 4. Avtoetek-tnika, 5. ZZA, 6. Avtomatika,
7.	Aparati, 8. Polprevodniki,'
9.	in 10. Usmerniki in Iskra Commerce, II. Kondenzatorji.
Predsednik sindikata ZP —• Jože Čebela
Foto kronika
Število tekmovalcev v namiznem ten'su upada
Zlasti živahno Je bilo med tekmovanjem balinarjev
Uživali so kogljači na modernem kegljišču
Planinci pozor!
Planinsko društvo ISKRA organizira 4 dnevni izlet v Visoke Tatre v CSSR
za 22. julij 1970.
Cena izleta z vsem stroški: prevoz, hrana, prenočišče znaša samo 260 N din.
PROGRAM:
Zborno mesto bo na Trgu revolucije (Kongresnem trgu) na zgornjem delu; odhod iz Ljubljane bo ob 4. uri zjutraj, v Kranju pa pred ISKRINO menzo ob 4.30.
Počitniška skupnost bo pri vpisu rezervirala sedeže avtobusa, po vrstnem redu prijav. Vsak udeleženec mora imeti veljaven potni list.
Ne zamudite ugodne priložnosti in se takoj prijavite!
Počitniška skupnost ZP ISKRA, Ljubljana, Trg prekomorskih brigad 1, telefon št. 55-898.
Uprava PS ISKRA
ZAHVALA
Za prejeta darila ain čestitke ob moji upokojitvi se iskreno zahvaljujem vsem sodlelaivkam in sodelavcem ter sindikalni enoti trifaznega števca tovarne »Elektro-mehamika« Kranj.
Posebej se zahvaljujem tudi zdravstvenemu osebju in socialni službi za vso pomoč in razumevanje.
Pepca Rogač
ZAHVALA
Ob smrti najine ljube imame
KATARINE STRNIŠA, roj. Miklavčič
se iskreno zahvaljujeva vsera sodelavcem obratov EMI — stiskalnica in ATN — koordinatni stikaindk, za izrečeno sožalje in podarjeno cvetje
Hčerki Bernardka Strniša in Marija Strupi
ZAHVALA
Ob prerani smrti drage žene in mame
Francke LUSKOVEC
se najlepše zahvaljujem vsem sodelavcem iz livarne obrata EMI in ostalim za izraze sožalja, podarjene vence in cvetje ter vsem, ki ste jo spremljali na njeni zadnji poti.
Jurij Luskovec
ZAHVALA
Ob izgubi dragega očeta FRANCETA JERŠETA
se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem ria liniji enote Siemens obrata ATN, za izraze sožalja, poklonjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti.
Tončka Potočnik
ISKRA — glasilo delovnega kolektiva ZP Iskra Kranj, industrije za elektromehaniko, telekomunikacije, elektroniko in avtomatiko — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Pavel Gantar — Odgovorni urednik: Janez Šilc — Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo — Naslov uredništva: ISKRA Kranj, Savska loka 4, telefon 22r221, int. 333 — Tisk in klišeji: iCP Gorenjski tisk* Kranj
OBVESTILO POČITNIŠKE SKUPNOSTI ISKRA
, Počitniška skupnost Iskra sporoča, da je možno letovati v vseh domovih še v naslednjem času:
DOM V POREČU
V	zasebnih sobah od 29. 6. 70 do 20. 7. 70 (tri izmene po sedem dni).
Od 17. 8. 70 dalje do konca sezone.
V	domu je možno letovati samo od 31. 8. dalje.
DUGI OTOK KAMP »MIR«
Prosta izmena z nekaj šotori je od 8. 7. do 18. 7. 70, še dovolj prostih mest pa je od 17. 8. dalje.
DOM V TRENTI
Od 13. 7. do 19. 7. 70 je več sob prostih in od 18. 8. dalje, do konca sezone.
DOM NA BLEDU
Sprejemajo posamezno za vse termine, izmene niso določene in so možne prijave za vsak čas, poleg tega organizramo tudi zasebne sobe.
Prijave sprejema Uprava Počitniške skupnosti, Trg prekomorskih brigad št. 1, telefon 55-898, vsak dan raz-zen sobote, od 6.30—14. ure.
Na željo naših gostov organiziramo za vse interesente zasebne sobe v vseh domovih, hrana pa je obvezno v domu. Na Dugem otoku lahko posamezniki taborijo v lastnih šotorih.
Pohitite s prijavami!
UPRAVA PS ISKRA
Počitniška skupnost Iskre za nastopajočo letovanjsko sezono išče
VEC POMOŽNIH KUHARIC (	za počitniške domove Iskre
Interesentke naj se prijavijo na: Počitniška skupnost Iskre, Ljubljana, Trg Prekomorskih brigad 1/IV, ali po telefonu na številko 55-848.
Dopust v Premanturi
V Premanturi pri Puli je mladina našega šolskega centra Iskra v Kranju ob prelepem, z drevjem zaraščenem delu istrske obale zgradila mladinsko letovišče, ki je ; last Počitniške zveze Slovenije Kranj.
Letovišče nudi cenen oddih in rekreacijo mladim, kot tudi starejšim, ki se znajo vključiti v življenje mladih.
Tik nad obalo se v svoji rdeči barvi šopiri glavni objekt v velikosti 22 X 15 m. Iz prekrasne jedilnice z novo opremo je edinstven razgled na morje. Urejena je samopostrežba. Hrana je odlična, kalorična, letos še posebej izboljšana. Dežurstva v kuhinji letos ni več!.
Ležišča so urejena v šotorih, ki so, opremljeni s posteljami in jogi vzmetnicami. Letos ima letovišče 45 novih šotorov.
Premantura je znana po zelo ugodnem podnebju. Morje v zalivu je toplo in varno. Za rekreacijo in šport na vodi so na voljo veliki splav, motorni čoln in jadr-košarka, odbojka, balinišče, namizni tenis, niča; za razgibavanje na suhem pa športna igrišča:
Za večerno razvedrilo skrbijo: ozvočenje, televizija in občasni ples. Buffet je založen s hladno pijačo.
Cena dnevnega pensiona:
Za člane PZJ (do 25 leta)............17,00 din
Za nečlane mladince.................. 20,00 din
Odrasli............... .............. 25,00 din
Otroci do 7. leta . .................13,00 din
Na razpolago je tudi prostor za postavitev lastnih šotorov in za parkiranje avtomobilov. Vse informacije dobite na Turističnem društvu v Kranju.
Od Kranja do letovišča vodi asfaltirana cesta v dolžini 240 km čez Rijeko in 260 km čez Koper.
Prostor jamčimo le gostom, ki si pravočasno rezervirajo. Ne zamudite in ne bo vam žal! Nasvidenje v Premanturi!
Upravni odbor letovišča.
PREDLOG
STATUTA
združenega podjetja ISKRA Kranj
Odbor za poslovno politiko združenega podjetja Iskra Kranj v skladu z določili 184. člena Statuta združenega podjetja ter 81. člena Temeljnega zakona o podjetjih daje v obravnavo zborom delovnih ljudi in organom upravljanja organizacijskih enot združenega podjetja PREDLOG STATUTA ZDRUŽENEGA PODJETJA ISKRA KRANJ, ki ga je sprejel na svoji seji 2. junija 1970, da se o njem izjavijo in da dajo svoje pismene in obrazložene pripombe.
Pripombe naj se dajo v obliki konkretnih predlogov k posameznim členom in sicer tako, da predlog vsebuje besedilo, kako naj se člen glasi.
Kolikor so posamezni členi dani v variantah, naj organizacijske enote ZP predlagajo, katera varianta naj se sprejme.
Pripombe in predloge je treba poslati najkasneje do 5. avgusta 1970 organizacijsko kadrovskemu področju Kranj, Gosposvetska 10, kjar organizacije dobijo tudi vsa pojasnila.
ODBOR ZA POSLOVNO POLITIKO ZDRUŽENEGA PODJETJA ISKRA Predsednik: Vladimir Logar, gen. direktor ZP Iskra, Kranj
Priloga 25. številke (3. 7. 1970) glasila »Iskra«
PREDLOG STATUTA
združenega podjetja ISKRA Kranj
I.
UVODNE DOLOČBE
CILJI INTEGRACIJE ZDRUŽENEGA PODJETJA ISKRA
Organizacije združenega dela se združujejo v Združeno podjetje ISKRA z namenom, da si zagotovijo možnost hitrejšega in dolgotrajnejšega razvoja, večjo poslovno varnost, večjo možnost gospodarske ekspanzije na jugoslovanskem in inozemskem tržišču in to ob zagotovljenem neposrednem samoupravljanju.
TEMELJNI POSLOVNO POLITIČNI CILJI ZDRUŽENEGA PODJETJA ISKRA
Z namenom, da dosežejo navedene cilje, zasledujejo organizacijske enote in združeno podjetje kot celota naslednjo poslovno politično usmeritev:
1.	biti močno, sodobno organizirano in poslovno učinkovito industrijsko podjetje in s tem pomemben činitelj na področju elektronike in elek-tromehanike v Jugoslaviji in zunaj njenih meja;
2.	biti mora napredno podjetje, ki je sposobno učinkovito angažirati ves svoj strokovni in ekonomski potencial za kontinuirano osvajanje najnovejših tehničnih in tehnoloških dosežkov;
3.	imeti mora tako organizacijo dela in upravljanja, ki bo omogočala v čimvečji meri proizvajalcu neposredno odločati o temeljni poslovni politiki podjetja in o njegovih rezultatih dela; pri tem je treba zagotoviti najugodnejše pogoje za delo in poslovanje podjetja kot celote;
4.	mora biti sposobno, da proizvaja na svetovni ravni produktivnosti in ekonomičnosti kvalitetne izdelke ter da s poslovno zanesljivostjo in dizajnom zagotovi konkurenčnost na domačem in tujem trgu;
5.	biti mora dinamično podjetje, ki je sposobno hitro in učinkovito reagirati na tržne pogoje in zahteve ter se ekonomsko učinkovito prilagajati razmeram in gospodarskim gibanjem tržišča;
6.	poslovne odločitve mora sprejemati na osnovi modernih znanstvenih metod, ki zagotavljajo visoko stopnjo realnosti pričakovanih rezultatov;
7.	zagotavljati mora gospodarsko rast in tehnični razvoj v takem obsegu, ki omogoča lastno vlaganje sredstev v razširjeno reprodukcijo in napredek poslovanja ob istočasnem ekonomsko utemeljenem angažiranju tudi tujih sredstev. Pri politiki vlaganja sredstev v razširjeno reprodukcijo pa mora uveljaviti principe ekonomske selekcije, z namenom, da se sredstva investirajo tja, kjer zagotavljajo čimvečji in trajnejši ekonomski učinek;
\
2
8.	biti mora pripravljeno razvijati ekonomsko utemeljene integracijske procese v skladu s perspektivnimi poslovnimi interesi Iskrine skupnost, razvijati kooperantske odnose ter ostale oblike poslovno tehničnega sodelovanja z jugoslovanskimi in inozemskimi partnerji;
9.	voditi mora tako poslovno politiko, ki zagotavlja organizacijskim enotam in združenemu podjetju kot celoti poslovno ekspanzijo na ožjem in širšem gospodarskem prostoru. Svojo poslovno politiko morajo organizacijske enote in združeno podjetje kot celota izvajati v skladu s svojimi sprejetimi perspektivnimi in tekočimi plani razvoja in sprejetimi plani družbenopolitičnih skupnosti;
10.	biti mora tako organizirano, da bo mogoče ob vsakem času in vsakogar poklicati na odgovornost;
11.	razvijati mora napredne metode nagrajevanja temelječe na osebnem prizadevanju delavcev in poslovnem uspehu organizacijskih enot in združenega podjetja kot celote in ki vsakemu članu delovne skupnosti Iskra zagotavlja pri normalnem delovnem rezultatu primeren osebni dohodek;
12.	voditi mora pespektivno kadrovsko politiko, s katero zagotavlja zlasti zaposlovanje strokovnih kadrov, stalno izobraževanje, napredovanje in štipendiranje, v obsegu, ki je pogojen z gospodarsko rastjo podjetja;
13.	razvijati mora tako organizacijsko obnašanje, ki pomaga usklajevati posamične interese članov delovne skupnosti s skupnimi interesi organizacijskih enot in združenega podjetja kot celote ter razvijati dobre medsebojne odnose;
14.	zagotavljati mora vsem članom delovne skupnosti združenega podjetja tekočo informiranost o poslovnih rezultatih in problemih in da obenem čuva poslovno tajnost.
DRUŽBENO POLITIČNE ORGANIZACIJE
V okviru združenega podjetja delujejo družbeno politične organizacije v sikladu s svojimi pravili, statuti in programi.
Združeno podjetje mora zagotavljati družbeno političnim organizacijam ustrezne pogoje za njihovo delo. Organi upravljanja in vodstvo združenega podjetja so jih dolžni informirati in jim dostavljati ustrezno gradivo o vseh pomembnih zadevah poslovanja združenega podjetja.
Družbeno politične organizacije so dolžne o vseh pomembnih zadevah v poslovanju združenega podjetja zavzeti svoja stališča in jih posredovati organom upravljanja in vodstvu združenega podjetja.
Organi upravljanja in vodstvo združenega podjetja so dolžni predloge in stališča družbeno političnih organizacij obravnavati in do njih sprejeti določeno stališče ter o tem obvestiti predlagatelja.
Organizacijske enole v združenem podjetju so dolžne v svojih splošnih aktih po teh določbah zagotoviti položaj in delo družbeno političnim organizacijam, ki delujejo v njihovem sestavu.
V okviru združenega podjetja lahko delujejo tudi športne, kulturne in strokovne organizacije.
JAVNOST DELA ORGANOV UPRAVLJANJA ZDRUŽENEGA PODJETJA
Delo organov upravljanja je javno. Javnost dela zagotavljajo organi upravljanja združenega podjetja zlasti s tem:
—	da so člani delovne skupnosti lahko navzoči na sejah organov upravljanja; .
—	da o svojem delu redno obveščajo delovno skupnost;
—	da objavljajo vse splošne akte in važne odločitve organov upravljanja;
—	da o pomembnih zadevah za poslovanje združenega podjetja pravočasno seznanijo člane delovne skupnosti ter da pred odločanjem obravnavajo mnenje in predloge članov delovne skupnosti; o tem zavzemajo svoje stališče in obvestijo predlagatelje.
INFORMIRANJE ČLANOV DELOVNE SKUPNOSTI ZDRUŽENEGA PODJETJA
Informiranje članov delovne skupnosti združenega podjetja se opravlja zlasti prek glasila delovnega kolektiva združenega podjetja Iskra — v nadaljevanju glasilo Iskra.
Organizacijske enote združenega podjetja so dolžne zagotoviti vsem članom združenega podjetja brezplačno prejemanje glasila Iskra. To ne velja za tiste organizacijske enote, ki so na drugem jezikovnem področju.
Združeno podjetje je dolžno zagotoviti objavo splošnih aktov in važnejših odločitev organov upravljanja v glasilu Iskra.
Organizacijske enote združenega podjetja so dolžne objavo splošnih aktov in važnejših odločitev organov upravljanja zagotoviti članom svoje delovne skupnosti prek glasila Iskra ali prek internih sredstev obveščanja.
ODNOSI Z DRUŽBENO POLITIČNIMI SKUPNOSTMI
Organizacijske enote združenega podjetja in združeno podjetje kot celota poslujejo v skladu Z lastnimi interesi in interesi družbenopolitičnih skupnosti, pri čemer razvijajo oblike aktivnega medsebojnega sodelovanja.
Organizacijske enote združenega podjetja in združeno podjetje kot celota so dolžni seznaniti pristojne družbenopolitične skupnosti o svojem poslovanju.
II.
PRAVNI POLOŽAJ ZDRUŽENEGA PODJETJA
Pravni položaj
1.	člen	i
Podjotje ISKRA je organizirano kot združeno podjetje. V njegovi sestavi so:
1.	Organizacija združenega podjetja
2.	Samostojne organizacije združenega dela — pravne osebe
3.	Samostojne organizacije združenega dela
4.	Organizacije združenega dela
5.	Organizacije združenega dela, ki opravljajo storitve članom delovne skupnosti.
Vsi deli združenega podjetja, navedeni od 1— 5, sc skupno imenujejo organizacijske enote združenega podjetja.
2.	člen
Združeno podjotje ISKRA je pravna oseba.
3.	člen
Podjetje ISKRA Kranj je ustanovila vlada FLRJ z aktom PO, št. 20.65/41 z dne 31. decembra 1946.
Firma podjetja
4.	člen
Firma združenega podjetja je: ZDRUŽENO PODJETJE ISKRA, industrija za elcktromehani-ko, telekomunikacije, elektroniko, avtomatiko in elemente, Kranj v angleščini:
ISKRA Z. P.
Electromehanics, Telecommunications, Electronics, Automation Components, Kranj, Yugoslavia
Skrajšana firma: ZDRUŽENO PODJETJE ISKRA KRANJ
Sedež podjetja
5.	člen
Sedež združenega podjetja ISKRA je v Kranju. -
Zaščitni znak
6.	člen
Združeno podjetje ima zaščitni znak z naslednjimi karakteristikami: simetrična zvezda s petimi kraki, od katerih so gornji in oba spodnja daljši, zvezda ima središče v krogu, ki ga njeni kraki simetrično sekajo. Pod zvezdo je v krogu beseda ISKRA s tiskanimi črkami.
Zaščitni znak in njegove dovoljene velikosti so natančno določene s posebnim standardom. Zaščitni znak je registriran pri Zvezni upravi za patente pod št. 15741 kot blagovna znamka.
Zaščitni znak obvezno uporabljajo vse organizacijske enote združenega podjetja in to na proizvodih, v ekonomsko propagandni in poslovni dokumentaciji.
Poleg zaščitnega znaka združenega podjetja lahko organizacijske enote združenega podjetja uporabljajo tudi svoje zaščitne znake.
7.	člen
Pri proizvodih, zgradbah, lokalih, opremi, publikacijah, reklamah, na sejmih in povsod, kjer nastopa element zunanje estetike, združeno podjetje obvezno uporablja značilen stil združenega podjetja Iskra.
Poslovni predmet združenega podjetja
8.	člen
Poslovni predmet združenega podjetja je:
a)	proizvodnja vsakovrstnih finomehanskih, telekomunikacijskih in elektronskih izdelkov in opreme ter sredstev za avtomatizacijo, kakor: elementi in naprave za avtomatizacijo, telekomunikacijskih, telemehanskih in signalno-varnost-nih naprav in aparatov elektromerilnih naprav, avtoelektrične opreme, električnih strojev in orodij, kakor tudi sestavov, delov in elemgitov za te vrste proizvodov;
b)	projektiranje, instaliranjc, montaža, vzdrževanje in popravljanje takih izdelkov in naprav tako lastne in tuje proizvodnje ter razne dejavnosti na domačem in tujem tržišču;
c)	projektiranje, izdelava, instaliranje, montaža, vzdrževanje in popravljanje orodij in strojev ter opreme za proizvodnjo izdelkov in naprav lastnega proizvodnega programa;
č) pripravljanje tehničnih in tehnoloških osnov za proizvodne organizacije; dejavnost na področju usmerjenih in aplikativnih raziskav, razvoj novih in rekostrukcija ter izpopolnjevanje obstoječih izdelkov;
d)	prodaja izdelkov lastne proizvodnje, njihovih sestavnih, dopolnilnih in rezervnih delov, kakor tudi dopolnilnega sortimenta;
e)	prodaja proizvodnih licenc po pooblastilu tovarne, patentov in drugih umskih storitev na domačem in tujem trgu;
f)	izvoz kompletnih izdelkov in opreme lastne in tuje proizvodnje, njihovih sestavnih, dopolnilnih im rezervnih delov;
g)	dajanje tehnične pomoči in licenc za izdelavo izdelkov lastnega proizvodnega programa, kakor tudi dajanje tehnične pomoči in projektiranje obratov za montažo ali proizvodnjo teh izdelkov, izvajanje investicijskih del doma in v tujini;
h)	izvajanje inženiringa na domačem in tujem tržišču;
i)	nabava, uvoz surovin in pomožnih materialov in merilnih pripomočkov, strojev in naprav ter njihovih rezervnih delov, ki so potrebni za izvrševanje osnovne dejavnosti;
j)	opravljanje zastopniških poslov za tuje in domače firme, sprejem blaga od teh firm v kon-signacijo;
k)	raziskava tržišča, pospeševanje prodaje, propagandni servis, industrijsko oblikovanje;
l)	prevoz blaga lastne in tuje proizvodnje z lastnimi prevoznimi sredstvi;
m)	opravljanje mednarodnega transporta blaga v cestnem prometu;
n)	mehanografska obdelava podatkov;
o)	rekreacija in oddih.
Pravni položaj organizacij združenega podjetja
9.	člen
Organizacije združenega podjetja so pravne osebe.
Imena organizacij združenega podjetja
10.	člen
Imena organizacij združenega podjetja so:
1.	ISKRA — Tovarna elektrotehničnih in fino-mehaničnih izdelkov Kranj — v Združenem podjetju Iskra Kranj
Skrajšano ime: ISKRA-ELEKTROMEHANI-KA, Kranj — v ZP ISKRA KRANJ
2.	ISKRA — Tovarna za elektroniko in avtomatiko, Ljubljana — v Združenem podjetju Iskra Kranj
Skrajšano ime: ISKRA-AVTOMATIKA, Ljub-bljana — v ZP ISKRA KRANJ
3.	ISKRA — Tovarna elementov za elektroniko, Ljubljana — v Združenem podjetju Iskra Kranj
Skrajšano ime: ISKKA-ELEMENTI, Ljubljana
—	v ZP ISKRA KRANJ
4.	ISKRA — Tovarna električnih aparatov, Ljubljana — v Združenem podjetju Iskra Kranj
Skrajšano ime: ISKRA-APARATI Ljubljana
—	v ZP ISKRA KRANJ
5.	ISKRA — Tovarna elektronskih naprav, Ljubljana — v Združenem podjetju Iskra Kranj
Skrajšano ime: ISKRA-NAPRAVE, Ljubljana
—	v ZP ISKRA KRANJ.
6.	ISKRA — Tovarna kondenzatorjev, Semič
—	v Združenem podjetju Iskra Kranj Skrajšano ime: ISKRA-KONDENZATOKfl
Semič — v ZP ISKRA KRANJ
7.	ISKRA Tovarna elektronskih instrumentov, Horjul — v Združenem podjetju Iskra Kranj
Skrajšano ime: ISKRA-ELEKTRONIKA Horjul — v ZP ISKRA KRANJ
8.	ISKRA — Tovarna avtoelektričnih izdelkov. Nova Gorica — v Združenem podjetju Iskra Kranj
Skrajšano ime: ISKRA-AVTOELEKTRIKA, Nova Gorica — v ZP ISKRA KRANJ
9.	ISKRA — Tovarna elektromotorjev in gospodinjskih aparatov, Železniki — v Združenem podjetju Iskra Kranj
Skrajšano ime: ISKRA-ELEKTROMOTORJI, Železniki — v ZP ISKRA KRANJ
10.	ISKRA — Tovarna električnih merilnih instrumentov, Otoče — v Združenem podjetju Iskra Kranj
Skrajšano ime: ISKRA-INSTRUMENTI, Otoče
—	v ZP ISKRA KRANJ
11.	ISKRA — Tovarna usmerniških naprav, Novo mesto — v Združenem podjetju Iskra Kranj
Skrajšano ime: ISKRA-USMERNIKI, Novo mesto — v ZP ISKRA KRANJ
12.	ISKRA — Tovarna polprevodnikov, Trbovlje — v Združenem podjetju Iskra Kranj
Skrajšano ime: ISKRA-POLPREVODNIKI, Trbovlje — v ZP ISKRA KRANJ
13.	ISKRA — Tovarna radijskih sprejemnikov, Sežana — v Združenem podjetju Iskra Kranj
14.	ISKRA — tovarna orodij, Ljubljana — v Združenem podjetju Iskra Kranj
Skrajšano ime: ISKRA-ORODJARNA, Ljubljana — v ZP ISKRA KRANJ
15.	ISKRA-RIZ elektronika, telekomunikacije, avtomacija, Zagreb — v Združenem podjetju Iskra Kranj
Skrajšano ime: ISKRA-RIZ, Zagreb — v ZP ISKRA KRANJ
16.	ISKRA-COMMERCE, Ljubljana — v Združenem podjetju Iskra Kranj
Skrajšano me: ISKRA-COMMERCE, Ljubljana — v ZP ISKRA KRANJ
17.	ISKRA — Zavod za avtomatizacijo, Ljub- • ljana — v Združenem podjetju Iskra Kranj Skrajšano ime: ISKRA-ZZA, Ljubljana — v ZP ISKRA KRANJ
Odgovornost za obveznosti organizacij združenega podjetja
11.	člen
Med organizacijami združenega podjetja in med organizacijami združenega podjetja in združenim podjetjem ni subsidiarne odgovornosti.
12.	člen
Organizacije združenega podjetja se lahko s pogodbo dogovorijo o medsebojnem poroštvu za pokrivanje obveznosti do določene višine ali v celoti.
Združeno podjetje lahko prevzame poroštvo za pokrivanje obveznosti organizacij združenega podjetja do določene višine ali v celoti, le na podlagi sklepa delavskega sveta združenega pod-i jctja, ki je sprejet v skladu s 54. členom tega ■ statuta.
Pravni položaj samostojne organizacije združenega dela — pravne osebe v združenem podjetju
13.	člen
Samostojna organizacija združenega dela — pravna oseba, je pravna oseba.
Imena samostojnih organizacij združenega dela — pravnih oseb
14.	člen
Imena samostojnih organizacij združenega dela — pravnih oseb združenega podjetja so:
1.	ISKRA — Center za avtomatsko obdelavo podatkov, Ljubljana — v Združenem podjetju Iskra Kranj
Skrajšano ime: ISKRA-CAOP, Ljubljana — v ZP ISKRA KRANJ
2.	ISKRA — Turist, Ljubljana — v Združenem
podjetju Iskra Kranj
Skrajšano ime: ISKRA-TURIST, Ljubljana — V ZP ISKRA KRANJ
Odgovornost za obveznosti samostojnih organizacij združenega dela — pravnih oseb
15.	člen
Med samostojnimi organizacijami združenega dela — pravnim^ osebami združenega podjetja ter med samostojnimi organizacijami združenega dela — pravnimi osebami združenega podjetja in organizacijami združenega podjetja in samostojnimi organizacijami združenega dela — pravnimi osebami združenega podjetja in združenim podjetjem ni subsidiarne odgovornosti.
16.	člen
Samostojne organizacije združenega dela — pravne osebe združenega podjetja in organizacije združenega podjetja se lahko s pogodbo dogovorijo o medsebojnem poroštvu za pokrivanje obveznosti do določene višine ali v celoti.
Združeno podjetje lahko prevzame poroštvo za pokrivanje obveznosti samostojnih organizacij združenega dela — pravnih oseb združenega podjetja do določene višine ali v celoti, le na podlagi sklepa delavskega sveta združenega podjetja, ki je sprejet v skladu s 54. členom tega statuta.
Zastopanje združenega podjetja
17.	člen
Združeno podjetje zastopa generalni direktor združenega podjetja.
Organizacijo združenega podjetja zastopa njen direktor oziroma glavni direktor.
Samostojno organizacijo združenega dela — pravno osebo zastopa njen direktor.
Nadomeščanje generalnega direktorja združenega podjetja
18.	člen
če je generalni direktor odsoten ali zadržan, ga zamenjuje član poslovnega odbora' združenega podjetja, katerega imenuje delavski svet združenega podjetja.
Sklepanje pogodb v imenu in na račun združenega podjetja
19.	člen
V imenu in na račun združenega podjetja sklepa pogodbe generalni direktor združenega podjetja le po predhodnem soglasju delavskega sveta združenega podjetja v skladu s 54. členom tega statuta.
To pa ne velja, če sklepa pogodbe v okviru poslovanja samostojnih organizacij združenega dela, ki niso pravne osebe združenega podjetja in organizacij združenega dela združenega podjetja v okviru njihovega predračuna.
20.	člen
Generalni direktor lahko sklepa pogodbe V imenu in na račun ene ali več organizacij združenega podjetja in samostojnih organizacij združenega dela — pravnih oseb, če ga za to pismeno pooblastijo.
21.	člen
Generalni direktor sme dati drugemu pooblastilo. Njegovo vsebino in obseg določa sam. Pooblastilo je lahko dano za sklepanje pogodbe ene ali več določenih vrst (splošno pooblastilo) ali pa za Sklenitev ene ali več določenih pogodb (posebno pooblastilo).
Pravica sklepanja pogodb v smislu prejšnjega odstavka tega člena obsega tudi pravico opravljati druga pravna opravila in dejanja v zvezi s sklepanja» 1» izvrševanjem pogodb.
Pooblaščenec mora poleg svojega podpisa pristaviti, da je pooblaščenec.
22.	člen
Pooblastilo je lahko dano za določen ali nedoločen čas; lahko pa se ob vsakem času prekliče.
Pooblaščenec brez privolitve generalnega direktorja ne more prenesti svojega pooblastila na drugega, razen če ni v pooblastilu drugače določeno.
Privolitev generalnega direktorja za prsne« pooblastiš mora biti pismena.
23.	člen
Za pooblaščenca velja tudi oseba, ki ji je v združenem podjetju zaupano opravljanje dolžnosti, iz katerih po njihovi naravi izhaja tudi pooblastilo za sklepanje določenih pogodb ali za opravljanje drugih določenih opravil v mejah takih dolžnosti.
5
24.	člen
Določila členov 21, 22 in 23 veljajo smiselno tudi za direktorje organizacij združenega podjetja, samostojnih organizacij združenega dela — pravnih oseb združenega podjetja v okviru pristojnosti, ki so jim dane z zakonom, tem statutom in pogodbami. Isto velja za osebe, ki jim je v organizacijah združenega podjetja in samostojnih organizacijah združenega dela — pravnih osebah zaupano opravljanje dolžnosti, iz katerih po njihovi naravi izhaja tudi pooblastilo ta sklepanje določenih pogodb ali za opravljanje drugih določenih opravil v mej ali takih dolžnosti v organizacijskih enotah združenega podjetja v katerih so imenovani.
Podrobnejša navodila o tem vsebujejo statuti organizacij.
25.	člen
Organizacije združenega podjetja, ki imajo v cvoji sestavi več tehnološko zaključenih enot lahko v svojih statutih določijo, da ima taka organizacija združenega podjetja glavnega direktorja (v nadaljevanju direktorja).
Prokura
26.	člen
Generalni direktor lahko da s soglasjem delavskega sveta združenega podjetja prokuro osebam, ki delajo na vodilnih delovnih mestih v 6kladu z zakonitimi predpisi.
Urejevanje zadev v organizacijskih enotah združenega podejtja
27.	člen
Vse zadeve, kjer zakoniti predpisi določajo, da jih morajo s svojimi statuti im splošnimi akti urejevati delovne organizacije, jih v združenem podjetju urejajo organizacijske enote samostojno s svojimi statuti in ostalimi splošnimi akti, če s tem statutom mi drugače določeno.
Poslovna tajnost
,	28. člen
Določila o poslovni tajnosti v združenem podjetju urejuje poseben pravilnik, ki ga sprejme delavski svet združenega podjetja.
III.
TEMELJI ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA j	PODJETJA
ORGANIZACIJA PODJETJA
29.	člen
Združeno podjetje Iskra sestavljajo:
' [	1. Organizacije združenega podjetja
a)	Proizvodne organizacije — v nadaljevanju tovarne
b)	Zavod za avtomatizacijo
c)	Iskra-Commerce
2.	Samostojne organizacije združenega dela — pravne osebe
a)	Center za avtomatsko obdelavo podatkov
b)	Iskra Turist
3.	Samostojna organizacija združenega dela i a) Strokovne službe združenega podjetja
6
ORGANIZACIJA ZDRUŽENEGA PODJETJA ,
Tovarne
30.	člen
Tovarne' so osnovne tehnološko zaključene in ekonomsko samostojne samoupravne enote.
Tovarne se v združenem podjetju organizirajo in razvijajo na osnovi tehnološke sorodnosti proizvodnje dn se glede na skupne proizvodne in poslovne interese lahko organizirajo v razne integracijske ohlike.
Zavod za avtomatizacijo
31.	člen
Zavod za avtomatizacijo opravlja naslednje dejavnosti:
1.	znanstveno raziskovalno delo
2.	aplikativno razvojno dejavnost
3.	splošno tehnično dejavnost
4.	vzdrževanje in servis merilnih instrumentov, opravljanje funkcij merosodnega organa v okviru podjetja, verificiranje instrumentov in drugo
5.	izvajanje drugih nalog, za katere organizacijske enote združenega podjetja ali združeno podjetje meni, da je smiselno, da jih opravlja Zavod za avtomatizacijo.
Iskra-Commerce
32.	člen
Iskra-Commerce opravlja naslednje osnovne dejavnosti:
1.	prodaja izdelkov združenega podjetja Iskra,
2.	nabava surovin, reprodukcijskega materiala in investicijske opreme,
3.	projektiranje, instaliranje, montaža in servis,	i
4.	izvajanje inženiringa,
5.	zastopanje tujih firm,
6.	opravljanje raznih zunanjetrgovinskih poslov.
Iskra-Commerce opravlja tudi druge dejavnosti po naročilu združenega podjetja ali organizacij v njegovi sestavi.
33.	člen a
Organizacijska enota združenega podjetja, ki opravlja marketing dejavnost je dolžna skrbeti za ustrezen tržno rentabilen program vseh proizvodnih organizacij združenega podjetja.
N	’	-i
34.	člen
Organizacijo dela in upravljanja, poslovanja in urejevanja medsebojnih delovnih razmerij urejajo organizacijske enote združenega podjetja s svojimi statuti in splošnimi akti v skladu s statutom združenega podjetja, s pogodbami med združenim podjetjem in organizacijskimi enotami in z drugimi splošnimi akti združenega podjetja in sklepi organov upravljanja ter izvršilnih organov združenega podjetja.
SAMOSTOJNE ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA — PRAVNE OSEBE
Center za avtomatsko obdelavo podatkov — CAOP
35.	člen
Center za avtomatsko obdelavo podatkov nudi s svojim delovanjem storitve na področjih:
—	projektiranje in uvajanje organizacije poslovanja v zvezi z avtomatsko obdelavo podatkov
—	programiranje avtomatske obdelave podatkov
—	koordiniranje in posredovanje avtomatske obdelave podatkov na elektronskem računalniškem sistemu.
36.	člen
Poslovanje Centra za avtomatsko obdelavo podatkov vodi direktor.
37n člen
Organizacijo dela in upravljanje ureja Center za avtomatsko obdelavo podatkov s svojimi splošnimi pravili, splošnimi akti, pogodbami z ustanovnimi člani, statutom združenega podjetja in splošnimi akti združenega podjetja.
Iskra — Turist
38.	člen
Iskra — Turist organizira in nudi rekreacijo in oddih članom delovne skupnosti združenega podjetja in njihovim svojcem ter drugim naročnikom.
39.	člen
Poslovanje Iskra — Turist vodi direktor.
40.	člen
Organizacijo dela in upravljanje ureja Iskra
—	Turist s svojimi pravili, splošnimi akti, pogodbami med organizacijskimi enotami združenega podjetja, statutom združenega podjetja in splošnimi akti združenega podjetja.
SAMOSTOJNA ORGANIZACIJA ZDRUŽENEGA DELA ZDRUŽENEGA PODJETJA
Strokovne službe združenega podjetja
41.	člen
Pri združenem podjetju obstoji samostojna organizacija združenega dela — Strokovne službe združenega podjetja. Njihove naloge so zlasti naslednje:
1.	opravljajo posle v zvezi z nalogami združenega podjetja do družbeno političnih skupnosti;
2.	pripravljajo osnove poslovne politike in perspektivnega razvoja združenega podjetja;
3.	skrbijo za izvajanje sklepov organov upravljanja in izvršilnih organov združenega podjetja;
4.	opravljajo marketing dejavnost;
5.	pripravljajo gradivo za organe upravljanja in izvršilne organe združenega podjetja;
6.	opravljajo posle po naročilu in pooblastilu organizacij;
7.	opravljajo koordinacijo istovrstnih strokovnih dejavnosti v organizacijah združenega podjetja;
8.	opravljajo druge dejavnosti po naročilu organov upravljanja in izvršilnih organov združenega podjetja.
Organizacijo dela in upravljanja strokovnih služb združenega podjetja urejajo njihova splošna pravila, ki jih sprejema delavski svet združenega podjetja na predlog organov upravljanja strokovni služb združenega podel tja, in ostali splošni akti, ki jih sprejme organ upravljanja strokovnih služi) Združenega podjetja.
Za svoje delo so delavci strokovnih služb odgovorni v skladu z zakonitimi predpisi, s tem statutom in ostalimi splošnimi akti združenega podjetja in strokovnih služb.
Strokovne službe združenega podjetja vodi generalni direktor združenega podjetja.
Strokovne službe združenega podjetja imajo svoj žiro račun.
IV.
SAMOUPRAVNE PRAVICE IN DOLŽNOSTI ČLANOV DELOVNE SKUPNOSTI ZDRUŽENEGA PODJETJA
42.	člen
člani delovne skupnosti Združenega podjetja ISKRA imajo naslednje samoupravne pravice in dolžnosti:
1.	Upravljajo združeno podjetje in organizacij« ske enote 'združenega podjetja neposredno in posredno po organih upravljanja ter kolegijskih in individualnih izvršilnih organih;
2.	skrbijo za razvoj združenega podjetja in organizacijskih enot in določajo plane ter programe za njihovo delo in razvoj; organizirajo proizvodnjo, odločajo o menjavi proizvodov in storitev in o drugih vprašanjih, ki zadevajo poslovanje; odločajo o uporabi družbenih sredstev in o razpolaganju z njimi ter jih gospodarno in smotrno uporabljajol da se doseže čim večji učinek za organizacijske enote združenega podjetja in družbeno skupnost; razporejajo dohodek, zagotavljajo razvoj materialne osnove svojega dela in delijo dohodek, izpolnjujejo obveznosti organizacijskih enot oziroma združenega podjetja do družbene skupnosti;
3.	odločajo o ustanovitvi novih organizacijskih enot združenega podjetja; odločajo o izločitvi posamezne organizacijske enote združenega podjetja in o spojitvi z drugimi delovnimi organizacijami;
4.	odločajo o sprejemu na delo in prenehanju dela v združenem podjetju in v organizacijskih enotah, o delovnem času; urejajo in izboljšujejo pogoje za svoje delo; organizirajo varstvo pri delu, rekreacijo in počitek; zagotavljajo pogoje za svpje izobraževanje, za zvišanje svojega in družbenega standarda;
5.	imajo pravico biti obveščeni o delu organov upravljanja, o materialnem in finančnem stanju združenega podjetja in organizacijskih enot o izpolnjevanju planov in o poslovanju združenega podjetja oziroma organizacijskih enot, pri čemer pa so dolžni varovati poslovne in druge tajnosti.
Določila, ki zagotavljajo uresničevanje zgoraj navedenih pravic, vseljujejo ustrezna poglavja statuta združenega podjetja in statutov organizacijskih enot združenega podjetja.
43.	člen
Član delovne skupnosti Združenega podejtja ISKRA je vsak delavec, ki je v delovnem razmerju v katerikoli organizacijski enoti združenega podjetja.
V.
UPRAVLJANJE V ZDRUŽENEM PODJETJU
44.	člen
Samoupravljanje v Združenem podjetju ISKRA se opravlja:
1.	neposredno po članih delovnih skupnosti,
2.	posredno po izvoljenih organih upravljanja,
3.	posredno po izvoljenih kolegijskih in individualnih izvršilnih organih.
2
45.	čleh
Organizacljsice enote združenega podjetja, katerih poslovanje je med seboj interesno povezano, razvijajo svoje sodelovanje tudi z medsebojno udeležbo v organih upravljanja in izvršilnih organih. Obliko in način takega sodelovanja določajo organizacijske enote združenega podjetja zlasti v svojih statutih, v medsebojnih pogodbah in splošnih aktih.
Neposredno upravljanje
46.	člen
Delovna skupnost združenega podjetja odloča neposredno:
1.	z referendumom,
2.	na zborih delovnih ljudi.
Referendum
47.	člen
Z referendumom odloča delovna skupnost združenega podjetja:
1.	v primerih, ko to zahtevajo zakoniti predpisi,
2.	v primerih, ko tako odloči delavski svet združenega podjetja.
Referendum razpiše delavski svet združenega podjetja. Na referendumu se odloča z večino glasov vseh članov delovne skupnosti združenega JSOdjetja. Od razpisa referenduma do glasovanja mora preteči najmanj 15 dni.
Referendum se izvede na način in po postopku, določenem po Poslovniku o delu organov upravljanja in izvršilnih organov združenega podjetja in v skladu z zakonitimi predpisi.
Zbori delovnih ljudi
48.	člen
Delavski svet združenega podjetja lahko sklene, da se posamezno pomembno vprašan je obravnava na zborih delovnih ljudi združenega podjetja.
Organizacijo in potek zbora delovnih ljudi urejajo statuti in splošni akti organizacijskih enot združenega podjetja.
Anketa
49.	člen
Delavski svet združenega podjetja lahko o posameznem pomembnem vprašanju razpiše anketo.
POSREDNO UPRAVLJANJE
Delavski svet združenega podjetja
50.	člen
Delavski svet združenega podjetja je organ upravljanja združenega podjetja.
51.	člen
Število članov delavskega sveta združenega podjetja določi delavski svet združenega podjetja ob vsakem razpisu volitev s svojim sklepom.
52.	člen
Delavski svet združenega podjetja se voli po volilnih enotah. Volilno enoto predstavlja vsaka organizacijska enota združenega podjetja.
8
ctane za delavski svet združenega podjetja volijo delavski sveti organizacijskih enot med svojimi člani.
Vsaka volilna enota dobi najprej en mandat, en mandat dobi tudi tista organizacijska enota, katere ustanovitelj je združeno podjetje — Šolski center. Preostalo število mandatov pa se razdeli med volilne enote v odvisnosti od števila volilnih upravičencev, zaposlenih v tej enoti, pri čemer pa je treba upoštevati tisti mandat, ki ga je ta enota že dobila.
Mandatna doba je dve leti.
Volitve v delavski svet združenega podjetja se morajo opraviti v aprilu.
53.	člen
če se volilni enoti — zaradi prenehanja delovnega razmerja, odpoklica, smrti ali iz drugih razlogov — število članov delavskega sveta združenega podjetja, ki jih je ta enota izvolila, zmanjša za več kot eno tretjino ali ostane brez svojega predstavnika v delavski svet združenega podjetja, razpiše delavski svet združenega podjetja za to volilno enoto dopolnilne volitve.
54.	člen
Delavski svet združenega podjetja zlasti spre*-jema:
—	statut in druge splošne akte združenega podjetja;
—	perspektivne in tekoče plane in načrte razvoja in poslovanja podjetja;
—	periodični in letni zaključni račun združenega podjetja;
—	'smernice o porabi višine sredstev za razvojno raziskovalno dejavnost in marketing dejavnost;
—	akte o statusnih vprašanjih; odloča:
—	o skladnosti vseh aktov organizacijskih enot združenega podjetja s statutom združenega podjetja in ostalimi akti združenega podjetja;
—	o spremembi firme združenega podjetja;
—	o temeljnih vprašanjih poslovne politike združenega podjetja;
—	o razpolaganju s sredstvi rezervnega sklada združenega podjetja;
—	o pripojitvi drugega podjetja k združenemu podjetju;
—	o drugih statusnih vprašanjih, o katerih delovna skupnost ne odloča z referendumom;
—	o ustanovitvi novih organizacijskih enot združenega podjetja;
—	o ustanovitvi novih delovnih organizacij združenega podjetja;
—	o članstvu združenega podjetja v poslovnih združenjih;
—	o spremembi predmeta poslovanja združenega podjetja;
—	o razpisu volitev in nadomestnih volitev v organe upravljanja združenega podjetja;
—	o ugovorih in pritožbah zoper odločbe izvršilnih organov združenega podjetja;
—	o uvedbi začasne uprave nad organizacijskimi enotami združenega podjetja;
—	o obveznosti združenega podjetja, katere pa lahko sprejme za združeno podjetje, če je dano soglasje vseh organizacijskih enot zdru-
ženega podjetja po ustreznih organih; to pa ne velja za obveznost združenega podjetja, ki se sprejme v okviru poslovanja organizacij združenega dela — brez lastnosti pravne osebe združenega podjetja in organizacij združenega dela združenega podjetja, ki so sprejete v okviru predračunov, sprejetih na delavskem svetu združenega podjetja in iz člena 165; o drugih zadevah, ki po zakonitih predpisih in po drugih predpisih podjetja spadajo v pristojnost delavskega sveta združenega podjetja;
voli in razrešuje:
—	člane kolegijskih izvršilnih organov združenega podjetja;
—	predsednika in namestnika delavskega sveta združenega podjetja;
—	člane odborov in komisij delavskega sveta združenega podjetja;
imenuje in razrešuje:
—	individulane izvršilne organe združenega podjetja;	, .
—	generalnega direktorja združenega podjetja;
—	del članov notranje arbitraže;
—	člane mešane arbitraže;
—	volilno komisijo za volitve članov v delavski svet združenega podjetja;
—	člane razpisne komisije za imenovanje direktorjev organizacij združenega podjetja in samostojnih organizacij združenega dela — pravnih oseb;
—	člane razpisne komisije za imenovanje generalnega direktorja;
—	člane v Poslovni svet Iskra-Commercc, Poslovni svet Zavoda za avtomatizacijo, Strokovni odbor Centra za avtomatsko obdelavo podatkov in Poslovni svet Iskra-Turist;
daje soglasje:
—	k sklepom delavskih svetov organizacij v zvezi s spremembo poslovanja;
—	k poroštvu v skladu z 12. členom statuta združenega podjetja;
—	k sklepom delavskih svetov organizacijskih enot v zvezi z najetjem kreditov za investicije, ki presegajo 1/4 knjižne vrednosti osnovnih
! sredstev, soglasje pa ne pomeni prevzem po-
1 roštva ali subsidiarne odgovornosti združenega podjetja za najeti kredit;
—	k splošnim pravilom o organizaciji dela in poslovanju strokovnih služb združenega podjetja;
razpravlja:
—	o zaključnih računih delovnih organizacij, katerih ustanovitelj je združeno podjetje;
—	o delu kolegijskih in individualnih izvršilnih organov;
—	o delu posameznih odborov in komisij (delavskega sveta) združenega podjetja;
daje:
—	obvezno tolmačenje statuta združenega podjetja in ostalih splošnih aktov, katere je sprejel.
Predsedstvo delavskega sveta združenega podjetja
55.	člen
Delavski svet ima svoje predsedstvo, člani predsedstva so:
—	predsednik delavskega sveta združenega po*
jetja
—	namestnik predsednika delavskega sveta združenega podjetja
—	predsedniki odborov delavskega sveta združenega podjetja.
Predsedstvo skrbi in odgovarja za organizacijo in delo delavskega sveta združenega podjetja.
56.	člen
Delavski svet združenega podjetja je sklepčen, če je na zasedanju navzoča večina njegovih članov.
Sklepe sprejema z večino navzočih članov, razen če se ne zahteva po zakonitih predpisih, po tem statutu in drugih splošnih ajetih združenega podjetja, da odloča o posameznih vprašanjih posebna večina.
Odnosi organov upravljanja In izvršilnih org« nov v združenem podjetju
57.	člen
Sklepi delavskega sveta združenega podjetja iz pristojnosti, ki so mu dane po zakonu, pa tem statutu ,aH ki so jih prenesle nanj vse organizacijske enote združenega podjetja, so za vse organizacijske enote obvezni.
58.	člen	!
Delavski svet združenega podjetja ima pravico, da na predlog poslovnega odbora združenega podjetja razveljavi ali odpravi sklepe organov upravljanja in izvršilnih organov organizacijskih enot združenega podjetja, ki so v nasprotju a sprejetimi interesi in cilji združenega podjetja; na predlog generalnega direktorja združenega podjetja pa, če so v nasprotju z zakonom, statutom ali splošnimi akti združenega podjetja, kolikor prizadeta organizacijska enota združenega podjetja ni svoj akt predhodno umaknila.
Delavski svet združenega podjetja mora biti pred odločitvijo seznanjen s stališčem organa upravljanja prizadete organizacijske enote.
59.	člen
Delavski svet združenega podjetja ima pravloo razveljaviti in odpraviti vsak akt kolegijskega izvršilnega organa združenega podjetja, če je ta v nasprotju z zakonitimi predpisi, statutom in splošnimi akti združenega podjetja in sklepi delavskega sveta združenega podjetja.
60.	člen
Delavski svet združenega podjetja lahko zahteva sklicanje organov upravljanja organizacijskih enot združenega podjetja v določenem roku, na katerem morajo obravnavati in zavzeti svoja stališča do predloženih zadev.
61.	člen
O sklepih delavskega sveta združenega podjetja, ki se nanašajo na uresničevanje poslovnih smotrov, zaradi katerih je združeno podjetje ustanovilo delovne organizacije, morajo organi teh delovnih organizacij razpravljati in poročati delavskemu svetu združenega podjetja o svojih odločitvah.
9
Kolegijska IzvrSIIfia organa irtružencga 'pod-Jetja
62.	člen
Kolegijska izvršilna organa združenega podjetja sta:
1.	Poslovni odbor
2.	Odbor za kadrovske zadeve
Sestav kolegijskih izvršilnih organov
63.	člen
Poslovni odbor ima 11 Članov. Odbor za kadrovske zadeve ima 7 članov.
Volitve članov kolegijskili izvršilnih organov
64.	člen
Predlog za kandidate poslovnega odbora in odbora za kadrovske zadeve in predlog Za njihovo razrešitev daje sindikalni odbor združenega podjetja.
65.	člen
Člani kolegijskih izvršilnih organov nimajo svojih namestnikov.
Varianta
člani kolegijskih izvršilnih organov imajo svoje namestnike.
66.	člen
če je generalni direktor izvoljen v poslovni odbor, je njegov predsednik, drugače pa opravlja to dolžnost član, ki ga izvoli poslovni odbor.
Predsednika odbora za kadrovske zadeve volijo člani odbora za kadrovske zadeve med svojimi člani.
Varianta
Generalni direktor združenega podjetja je po svojem položaju član poslovnega odbora in njegov predsednik.
67.	člen
Kolegijska izvršilna organa morata o svojem delu vsake tri mesece poročati delavskemu svetu Združenega podjetja.
68.	člen
Mandatna doba članov kolegijskih izvršilnih organov traja dve leti.
69.	člen
Kolegijska izvršilna organa sprejemata sklope z večino glasov svojih članov.
70.	člen
Odločitve kolegijskih izvršilnih organov, ki temeljijo na sklepih delavskega sveta združenega podjetja, so obvezne za vse organizacijske enote združenega podjetja.
»
71.	Člen
Način dela kolegijskih izvršilnih organov je določen v Poslovniku o delu organov upravljanja in izvršilnih organov združenega podjetja.
Pristojnosti kolegijskih izvršilnih organov združenega podjetja
72.	člen
Pristojnosti poslovnega odbora so 2lasti naslednje:
— vodi poslovanje združenega podjetja in koordinira dejavnosti posameznih organizacij;
—. nmavnava in premaga delavskemu svetu združenega podjetja v odločanje vse zadeve, za katere je delavski svet pristojen, oziroma organu. katerega je pooblastil delavski svet združenega podjetja;
—	skrbi ih odgovarja za izvajanje sprejetih sklepov delavskega Sveta združenega podjetja;
—	v smislu smernic delavskega sveta združenega podjetja odloča o koriščenju sredstev za razvojno raziskovalno dejavnost in marketing dejavnost;
—	imenuje in razrešuje stalne in občasne komisije;
—	imenuje predstavnike združenega podjetja v zbornice, v organe upravljanja združenj in v razne druge organizacije;
—	opravlja druge pristojnosti, ki jih določajo zakoniti predpisi, statut in splošni akti združenega podjetja.
73.	Člen
Pristojnosti odbora za kadrovske zadeve so zlasti naslednje:
—	predlaga delavskemu svetu združenega podjetja načela in ukrepe, ki urejajo osnove kadrovske politike združenega podjetja;
—	odloča o vseh vprašanjih iz pristojnosti odnosov združenega dela ki predstavljajo izvrševanje splošnih odločb in sklepov delavskega sveta združenega podjetja;
—■ opravlja ostale posle v smislu tega statuta, splošnih aktov združenega podjetja, zakonitih predpisov in sklepov delavskega sveta Združenega podjetja.
Varianta
Predlaga se, da je pri združenem podjetju kot kolegijski izvršilni organ le posloviti odbor, ki prevzame vse pristojnosti odbora za kadrovske zadeve in bi tako odbor za kadrovske zadeve kot kolegijski izvršilni organ odpadel.
POSLOVNA SVETA ISKRA-COMMERCE IN ZAVODA ZA AVTOMATIZACIJO
Poslovni svet Iskra-Commcrce
74.	člen
Organizacija združenega podjetja Iskra-Com-merce ima poslovni svet.
Poslovni svet ima 7 članov; 6 članov imenuje na predlog poslovnega odbora združenega podjetja delavski svet združenega podjetja med člani delovne skupnosti združenega podjetja; direktor Iskra-Commerce pa je član poslovnega sveta po svojem položaju.
Predsednik poslovnega sveta se voli med člani poslovnega sveta.
Pristojnosti poslovnega sveta Iskra-Commcrce
75.	člen
Naloge in pristojnosti poslovnega sveta Iskra Commerce so:
—	daje stališča pri oblikovanju poslovne politiki in poslovnih Ciljev organizacije in nadziri uresničevanje te politike;
10
■r daje stališča pri določanju osnov politike o
delitvi dohodka in osebnih dohodkov v tej orga-, nizaoiji in skrbi za usklajevanje le-teh s stanjem v združenem podjetju;
—	daje pristojni komisiji v organizaciji stališča o imenovanju in razrešitvi delavcev na vodilnih delovnih mestih v organizaciji;
—	daje stališča k statutu, gospodarskemu planu, zaključnemu računu ter k drugim splošnim aktom organizacije;
—	daje stališče komisiji za imenovanje in razrešitev direktorja te organizacije.
Direktor Iskra-Commerce je dolžan mnenje
poslovnega sveta predložiti organom upravljanja ter izvršilnim organom te organizacije.
76.	člen
Mnenje sprejema poslovni svet Iskra-Commer-ce z absolutno večino glasov članov sveta.
77.	člen
Mandatna doba članov poslovnega sveta traja 2 leti.
78.	člen
Poslovni svet Iskra-Commerce je dolžan vsakih šest mesecev poročati o svojem delu delavskemu svetu združenega podjetja.
Poslovni svet Zavoda za avtomatizacijo
79.	člen
Zavod za avtomatizacijo ima poslovni svet. Poslovni svet ima 7 članov; 6 članov imenuje na predlog poslovnega odbora združenega podjetja delavski svet združenega podjetja med člani delovne skupnosti združenega podjetja; direktor Zavoda za avtomatizacijo pa je po svojem položaju član poslovnega sveta.
Predsednik poslovnega sveta se izvoli med člani poslovnega sveta.
Pristojnosti poslovnega sveta Zavoda za avtomatizacijo
80.	člen
Naloge in pristojnosti poslovnega sveta Zavoda za avtomatizacijo so.
—	daje stališča pri oblikovanju poslovne politike in poslovnih ciljev Zavoda za avtomatizacijo ter nadzira njihovo izvajanje in uresničevanje;
—	daje stališča pri določanju osnov politike o delitvi dohodka in osebnih dohodokov Zavoda za avtomatizacijo;
—	daje stališča pristojni komisiji v Zavodu za avtomatizacijo o imenovanju in razrešitvi delavcev na vodilnih delovnih mestih v Zavodu za avtomatizacijo;
—	daje stališča k statutu, gospodarskemu planu, zaključnemu računu ter k drugim splošnim aktom Zavoda za avtomatizacijo;
—	daje stališča komisiji k predlogu za imenovanje in razrešitev direktorja te organizacije. Direktor Zavoda za avtomatizacijo je dolžan
stališča poslovnega sveta predložiti ustreznim organom upravljanja ter izvršilnim organom te organizacije.
81.	člen
Stališča sprejema poslovni svet Zavoda za avtomatizacijo z absolutno večino glasov članov sveta.
82.	člen
Mandatna doba članov poslovnega sveta traja 2 leti.
83.	člen
Poslovni svet Zavoda za avtomatizacijo je dolžan vsakih šest mesecev poročati o svojem delu delavskemu svetu združenega podjetja.
Strokovni odbor Centra za avtomatsko obdelavo podatkov
84.	člen
Center za ■avtomatsko obdelavo podatkov ima strokovni odbor. Strokovni odbor sestavljajo predstavniki organizacij, organizacijskih enot združenega podjetja in drugih organizacij, ki imajo sklenjene pogodbe o poslovnih odnosih s Centrom za avtomatsko obdelavo podatkov. Direktor Centra za avtomatsko obdelavo podatkov je po svojem položaju član strokovnega odbora.
Predsednika strokovnega odbora Centra za avtomatsko obdelavo podatkov ‘izvolijo člani strokovnega odbora Centra za avtomatsko obdelavo podatkov izmed članov delovnih kolektivov ustanoviteljev Centra.
Pristojnosti strokovnega odbora Centra za avtomatsko obdelavo podatkov
85.	člen
Pristojnosti strokovnega odbora so naslednje:
—	načrtuje organizacijo priprav za uvajanje avtomatske obdelave podatkov;
—	nadzira potek, organizacijo priprave in organizacijo avtomatske obdelave podatkov;
—	daje soglasje k poslovni politiki Centra za avtomatsko obdelavo podatkov;
—	daje soglasje k sistemizaciji delovnih mest;
—	daje soglasje k predlogom za nove investicije;
—	daje soglasje pri določanju osnov politike delitve dohodka in osebnega dohodka in skrbi za usklajevanje s stanjem Združenega pod-jetja;
—	daje soglasje k splošnim pravilom in ostalim splošnim aktom Centra za avtomatsko obdelavo podatkov;
—	daje stališča k predlogu za imenovanje in razrešitev direktorja Centra za avtomatsko obdelavo podatkov in vodilnih delavcev Centra za avtomatsko obdelavo podatkov.
Direktor Centra za avtomatsko obdelavo podatkov je dolžan stališča strokovnega odbora predložiti organom upravljanja te organizacije.
86.	člen
Sklepe sprejema strokovni odbor Centra za avtomatsko obdelavo podatkov z absolutno večino glasov članov strokovnega odbora.
87.	člen
Mandatna doba članov strokovnega odbora traja dve leti.
11
88.	člen
Strokovni odbor je dolžan vsakih Sest mesecev poročati o delu strokovnega odbora Centra za avtomatsko obdelavo podatkov delavskemu svetu združenega podjetja.
Poslovni svet Iskra-Turlst
89.	člen
Iskra-Turist ima poslovni svet.
Poslovni svet šteje 7 članov; 6 članov imenuje na predlog poslovnega odbora združenega podjetja delavski svet združenega podjetja. Direktor Iskra-Turist je po svojem položaju član poslovnega sveta.
Predsednik poslovnega sveta se izvoli med člani poslovnega sveta.
Pristojnosti poslovnega sveta
90.	člen
Naloge in pristojnosti poslovnega sveta Iskra-Turist so:
—	načrtuje rekreacijsko dejavnost in oblike oddiha;
—	nadzira poslovanje Iskra-Turist;
•— daje soglasje k poslovni politiki Iskra-Turist;
—	daje soglasje k sistemizaciji delovnih mest;
—	daje soglasje k predlogom za nove investicije; •— daje soglasje pri določanju osnov politike
delitve dohodka in osebnega dohodka in skrbi za usklajevanje le-teh s stanjem v združenem podjetju;
■— daje soglasje k splošnim pravilom in ostalim splošnim aktom Iskra-Turist;
—- daje stališča k predlogu za imenovanje in razrešitev direktorja in vodilnih delavcev Iskra-Turist.
Direktor Iskra-Turist je dolžan sklepe poslovnega sveta predložiti organom upravljanja te organizacije.
91.	člen
Sklepe sprejema poslovni svet Iskra-Turist z absolutno večino glasov članov poslovnega sveta.
92.	člen
Mandatna doba članov poslovnega sveta traja dve leti.
93.	člen
Poslovni svet je dolžan vsakih šest mesecev poročati o delu poslovnega sveta Iskra-Turist delavskemu svetu združenega podjetja.
Varianta I.
Predlaga se, da se pri pristojnostih poslovnega sveta Iskra-Commerce in Zavoda za avtomatizacijo namesto 1. alineje vstavi:
—	soodloča pri oblikovanju poslovne politike in , poslovnih ciljev Iskra-Commerce in Zavoda
za avtomatizacijo in nadzira njihovo izvajanje in uresničevanje;
I Varianta II.
Predlaga se, da pri Iskra-Commerce in Zavodu za avtomatizacijo ne bi obstajala poslovna sveta. S tem bi odpadle ustrezne določbe predlojga •tatuta.
Varianta III.
Predlaga se, da pri Iskra-Commerce in Zavodu ea avtomatizacijo ne bi obstajala poslovna sveta,
1?
ter bi te pristojnosti, ki so navedene v predlogu
statuta prevzel poslovni odbor združenega podjetja. Glede na to bi bilo potrebno ustrezne določbe v predlogu statuta spremeniti.
Varianta IV.
Po tej varianti Iskra-Commerce in Zavod za avtomatizacijo nimata poslovnih svetov.
Predlaga se, da delavski svet združenega podjetja na predlog kandidatne liste, ki jo sestavi poslovni odbor združenega podjetja izvoli določeno število (5) članov v poslovni odbor Iskra-Commerce oz. Zavoda za avtomatizacijo.
V tem primeru morata statuta obeh naštetih organizacij vsebovati ustrezne določbe.
Ustrezne določbe predloga statuta odpadejo ali pa se ustrezno spremenijo.
Odbori in komisije organov upravljanja in kolegijskih izvršilnih organov
94.	člen
Delavski svet združenega podjetja lahko ustanovi odbore, kolegijski izvršilni organi pa komisije.
95.	člen
Odbori in komisije so pomožna telesa organa, ki jih je ustanovil, če z zakonom, statutom, splošnim aktom in sklepom organa ni drugače določeno.
96.	člen
Odbori in komisije pomagajo pri delu organom, ki jih ustanovijo in so njim odgovorni za svoje delo.
97.	člen
Odbori in komisije so lahko stalni ali občasni.
98.	člen
Sestav odborov in komisij ter njihove naloge se določijo s sklepom organa, ki jih ustanovi.
99.	člen
Člane odborov delavskega sveta združenega podjetja imenuje in razrešuje delavski svet združenega podjetja iz vrst članov delavskega sveta združenega podjetja in članov delovne skupnosti združenega podjetja.
člane komisij kolegijskih izvršilnih organov imenuje in razrešuje kolegijski izvršilni organ iz vrst članov kolegijskih izvršilnih organov združenega podjetja in članov delovne skupnosti združenega podjetja in izmed priznanih strokovnjakov izven podjetja.	,
100.	člen
Način dela odborov in komisij ureja Poslovnik o delu organov upravljanja in izvršilnih organov združenega podjetja.
Individualni izvršilni organ
Individualni izvršilni organ združenega podjetja je generalni direktor združenega podjetja
101.	člen
Generalni direktor ima zlasti naslednje obveznosti:
—	zastopa združeno podjetje ter pooblašča posameznike za zastopanje združenega podjetja;
—	skrbi za zakonitost poslovanja združenega podjetja;
—	v imenu združenega podjetja sklepa pogodbe
u v okviru določil statuta združenega podjetja;
—	organizira m vodi delo strokovnih služb združenega podjetja;
—	odgovarja za izvajanje sklepov kolegijskih izvršilnih organov;
—	izdaja organizacijske predpise združenega podjetja v smislu sklepov delavskega sveta združenega podjetja in izvršilnih organov združenega podjetja;
—	izdaja odločbe na osnovi sklepa delavskega sveta združenega podjetja in kolegijskih izvršilnih organov;
—	usmerja in usklaja delo direktorjev organizacij;
—	poroča kolegijskim izvršilnim organom o svojem delu in o delu strokovnih služb združenega podjetja;
—	vodi stalno evidenco o sklepih delavskega sveta združenega podjetja, kolegijskih izvršilnih organov, o njihovem izvrševanju ter ustrezno ukrepa za njihovo izvrševanje;
—	opravlja druge zadeve, ki jih določajo zakoniti predpisi; statut in ostali splošni akti združenega podjetja ter splošni akti strokovnih služb združenega podjetja.
102.	člen
Odnos generalnega direktorja do direktorjev organizacijskih enot je koordinativnega značaja, naredbodajalno funkcijo ima le tedaj, kadar gre za izvajanje sklepov delavskega sveta združenega podjetja in kolegijskih izvršilnih organov združenega podjetja.
103.	člen
Generalni direktor je samostojen pri delu in je za svoje delo osebno odgovoren delavskemu svetu združenega podjetja, kolegijskim izvršilnim organom in delovni skupnosti združenega podjetja.
104.	člen
Generalni direktor skrbi za to, da delovne organizacije, katerih ustanovitelj je združeno podjetje, s celotnim poslovanjem uresničujejo namene, zaradi katerih so bile ustanovljene, in da je njihova poslovna politika usklajena s poslovno politiko združenega podjetja. Nadalje skrbi in odgovarja za to, da se izpolnjujejo določbe pogodb o medsebojnih pravicah in obveznostih med združenim podjetjem in temi delovnimi organizacijami. V ta namen ima pravico, da daje kolegijskim izvršilnim organom ustrezne predloge in jih je dolžan obvestiti o ukrepih.
105.	člen
Ce generalni direktor spozna, da neki akt ali sklep delavskega sveta združenega podjetja nasprotuje zakonitim predpisom, statutu podjetja ali drugim splošnim aktom, opozori delavski svet združenega podjetja.
Če delavski svet kljub opozorilu vztraja pri svoji odločitvi, mora generalni direktor poslati predlog Skupščini občine Kranj, da ta akt zadrži. Ta akt se do odločitve pristojnih organov ne sme izvršiti.
106.	člen
Ce generalni direktor spozna, da neki akt kolegijskih izvršilnih organov združenega podjetja nasprotuje zakonitim predpisom, statutu in splošnim aktom podjetja, opozori na to ta kolegijski
Ce ta kolegijski Izvršilni organ kljub temu vztraja pri odločitvi, mora zadevo predložiti v odločitev delavskemu svetu združenega podjetja.
Dokler ni sprejet sklep delavskega sveta združenega podjetja, se sklep, ki ga je sprejel kolegijski izvršilni organ, ne more izvršiti.
107.	člen
če generalni direktor spozna, da neki akt ali sklep organa upravljanja ali izvršilnih organov organizacijskih enot združenega podjetja nasprotuje statutu združenega podjetja ali splošnim aktom združenega podjetja, opozori na to organ, ki je tak akt ali sklep sprejel.
Dokler ni sprejet sklep delavskega sveta združenega podjetja, se sporni akt ali sklep ne more izvršiti.
Ce ta organ kljub temu vztraja pri tem aktu ali sklepu, predloži generalni direktor združenega podjetja celotno zadevo s svojim stališčem v odločitev delavskemu svetu združenega podjetja.
108.	člen	t
Oseba, ki kandidira za delovno mesto generalnega direktorja, mora izpolnjevati poleg pogojev, predpisanih z zakonom, še naslednje:
—	visokošolska izobrazba, ekonomske, tehnične ali pravne smeri,
—	najmanj 10-letne delovne izkušnje na odgovornih delovnih mestih v gospodarstvu z ustvarjenim osebnim ugledom za uspešno delo,
—	znanje enega svetovnih jezikov.
109.	člen
Generalnega direktorja imenuje delavski svet združenega podjetja na predlog razpisne komisije po javnem razpisu.
Mesto generalnega direktorja združenega podjetja razpiše in razpis opravi razpisna komisija združenega podjetja. Razpisna komisija šteje 6 članov, ki jih delavski svet združenega podjetja imenuje izmed članov delovne skupnosti združenega podjetja.
Razpisna komisija sklepa o kandidatih za generalnega direktorja z večino glasov.
Glasovanje o imenovanju generalnega direktorja združenega podjetja je tajno.
Za generalnega direktorja je izbran tisti kandidat, za katerega je glasovalo več kot polovica vseh članov delavskega sveta združenega podjetja.
Generalni direktor združenega podjetja se imenuje za štiri leta, ista oseba se po istem postopku lahko znova imenuje.
Podrobnejša določila o postopku imenovanja generalnega direktorja združenega podjetja vsebuje Poslovnik o delu organov upravljanja in Izvršilnih organov združenega podjetja.
Razrešitev generalnega direktorja pred pretekom mandatne dobe proti njegovi volji
110.	člen
Generalnega direktorja lahko delavski svet združenega podjetja s svojim sklepom razreši (odstavi), še preden preteče čas, za katerega je bil imenovan:
1.	če s svojim delom huje prekrši ali večkrat prekrši predpise, ki se nanašajo na delo podjetja ali njegovo odgovornost, statut ali druge splošne akte podjetja, če neutemeljeno noče izvrševati sklepov organov upravljanja ali če ravna očitno pjim nasprotno;
13,
2.	če s svojim nevestnim an nepravilnim tic-lom prizadene podjetju ali družbeni skupnosti večjo škodo ali če bi zaradi njegovega nevestnega ali nepravilnega dela taka škoda lahko nastala;
3.	če zaradi neizvrševanja ali malomarnega izvrševanja dolžnosti podjetje ni moglo izvrševati svojih temeljnih nalog ali je bilo njihovo izvrševanje znatno otežkočeno;
4.	v drugih primerih, ki jih določa zakon.
111.	člen
O razrešitvi generalnega direktorja združenega podjetja odloča delavski svet združenega podjetja na predlog komisije za presojo zahteve za razrešitev generalnega direktorja. Ta komisija se
imenuje na enak način kot razpisna komisija.
112.	člen
Zahtevo za razrešitev generalnega direktorja združenega podjetja lahko poda delavskemu svetu združenega podjetja:
—	najmanj 1/3 članov delavskega sveta združenega podjetja,
—	Poslovni odbor združenega podjetja,
—	več kot polovica delavskih svetov organizacijskih enot združenega podjetja.
113.	člen
Komisija za presojo zahteve za razrešitev generalnega direktorja združenega podjetja presodi utemeljenost zahteve in da svoje mnenje delavskemu svetu združenega podjetja.
Preden da mnenje delavskemu svetu združenega podjetja, je komisija dolžna omogočiti direktorju, da se izjavi o navedbah iz zahteve.
114.	člen
Ce komisija za presojo zahteve za razrešitev generalnega direktorja meni, da je zahteva utemeljena, delavski svet združenega podjetja odloči, da se generalni direktor razreši, ali pa zavrne zahtevo za razrešitev.
Ce komisija meni, da zahteva ni utemeljena, jo delavski svet združenega podjetja zavrne.
Delavski svet združenega podjetja obvesti o sklepu tistega, ki je zahteval razrešitev.
115.	člen
Generalni direktor se razreši, če je za razrešitev glasovalo več kot polovica članov delavskega sveta združenega podjetja.
116.	člen
Glasovanje o razrešitvi generalnega direktorja združenega podjetja je tajno.
Sporazumna razrešitev generalnega direktorja (zaupnica)
117.	Člen
Generalni direktor združenega podjetja je lahko razrešen tudi s svojo privolitvijo.
V primeru iz prejšnjega odstavka odloči delavski svet združenega podjetja z večino glasov vseh članov delavskega sveta združenega podjetja. Glasovanje je tajno.
Imenovanje In razrešitev direktorjev organizacijskih enot združenega podjetja
118.	člen /
Direktorja organizacijske enote imenuje po javnem razpisu delavski svet organizacijske enote
'na predlog razpisno Komisije za imenovanje direktorja.
Razpisna komisija ima šest Članov. Tri člane imenuje delavski svet združenega podjetja, tri pa delavski svet organizacijske enote.
Razpisna komisija sklepa o kandidatih z večino glasov.
119.	člen
Pogoji za imenovanje direktorjev organizaoij-skih enot združenega podjetja so določeni v statutih in splošnih pravilih organizacijskih enot.
120.	člen
V	primeru razrešitve direktorja organizacijske enote združenega podjetja proti nejgovi volji odloča delavski svet organizacijske enote na predlog komisije za presojo zahteve za razrešitev direktorja, katera se imenuje na enak način kot razpisna komisija.
Za delo te komisije veljajo vsebinske določbe, ki urejajo delo komisije za razrešitev generalnega direktorja združenega podjetja.
121.	člen
Mandatna doba direktorjev organizacijskih enot je štiri leta.
122.	člen
Natančnejša določila o imenovanju in razrešitvi direktorja organizacijske enote združenega podjetja vsebujejo statut in splošni akti organizacijskih enot združenega podjetja.
Vodilna delovna mesta v združenem podjetju
123.	člen
V	združenem podjetju so vodilna delovna mesta:
—	generalni direktor
—	direktorji organizacij združenega podjetja
Odgovornost v. združenem podjetju
124.	člen
V	združenm podjetju so vsi člani delovnt skupnosti osebno odgovorni za svoje delo. Obsej odgovornosti je odvisen od položaja, ki ga posa mezniki imajo v celotni strukturi samoupravnega sistema in od obsega delovnih dolžnosti.
125.	člen
Organizacija dela v združenem podjetju mora biti urejena tako, da je možno zoper vsakogat uveljaviti odgovornost.
126.	člen
Za uspešno poslovanje združenega podjetja in vseh organizacijskih enot so predvsem odgovorni organi upravljanja, izvršilni organi, vodilni do lavci združenega podjetja ter organi upravljanja, izvršilni organi in vodilni delavci organizacijskih
Član organov upravljanja ter izvršilnih organov združenega podjetja je dolžan:
—	da redno prihaja na sejo organov, katerih član je;
—	da vestno proučuje materiale, o katerih se na sejah razpravlja;
—	da s svojim obnašanjem na seji ne moti red;
14
—• da v teku seje ne ?nli drugega člana ali kakega delavca delovne skupnosti združenega
podjetja;
—	da sc na seji zavzema za zakonito rešitev vprašanja, ki sc obravnava;
—	da med člane delovne skupnosti združenega podjetja nc razširja nepravilne irt neresnične Vesti o kateremkoli vprašanju iz poslovanja združenega podjetja;
—	da ne odkloni izvršitev sklepov ali odločb organov, katerih član je;
—	da ne poskuša s popiočjo neresničnih in demagoških izjav pridobiti ali povečati popularnost pri članih organov upravljanja in članih delovne skupnosti združenega podjetja;
—	da lle zlorablja in da vestno Opravlja funkcijo člana V organu, katerega član je, ih hc prizadene škode podjetju ali delu podjetja;
—	da pri sprejemanju sklepov upošteva interes združenega podjetja ih posameznih enot /(Irm ženega podjetja;
—	da čuva poslovilo tajnost;
—	da objektivno obvešča člane delovne skupnosti združenega podjetja v enoti, iz katere je izvoljen, o delu združenega podjetja.
128.	člen
Člani poslovnega odbora združenega podjetja pa so zlasti odgovorni;
za uspešno poslovanje združenega podjetja;
—	za izvajanje sklepov delavskega sveta združenega podjetja;
—■ za uspešno koordinacijo poslovanja posameznih dejavnosti združenega podjetja; '
—	za strokovno pripravo predlogov delavskemu svetu združenega podjetja;
—	za oblikovanje poslovne politike združenega podjetja;
—	za pravočasno pripravo načrtov in programov razvoja .združenega podjetja;
—da zavzemajo svoja stališča do vseh problemov, katere poslovnemu odboru predložijo organizacijske enote združenega podjetja ali drugi organi v podjetju;
—	da nc prekoračijo svojih pristojnosti, ki jim jih delegira delavski svet združenega podjetja, ta statut in ostali splošni akti združenega podjetja;' /
—	da spremljajo izvajanje sklepov poslovnega
odbora.
Predsednik poslovnega odbora je še odgovoren za organizacijo delu poslovnega odbora in za poročanje poslovnega odbora delavskemu svetu združenega podjetja.
129.	člen
Člani odbora za kadrovske zadeve so zlasti
odgovorni:
—	za strokovno pripravo predlogov, načel in ukrepov združenega podjetja v zvezi S kadrovsko politiko;
—	za uresničevanje načel in ukrepov, sprejetih na delavskem svetu združenega podjetja v zvezi s kadrovsko politiko združenega podjetja;
—	za skrbno in objektivno proučitev gradiva in odločanje v kadrovskih zadevah, ki so mu dane v pristojnost.
Prcdsedhik odbora za kadrovske zadeve je odgovoren za organizacijo dela odbora za ka-
drovstce zadeve in za poročanje odbora za kadrovske zadeve delavskemu svetu združenega podjetja.
130.	člen
Predsednik delavskega sveta združenega podjetja je odgovoren:
—	da »pravočasno sklicuje seje delavskega sveta in zagotovi ustrezno pripravo gradiva;
—	da vodi Sejo delavskega sveta v skladu s poslovnikom organov upravljanja in izvršilnih organov;
—	da usmerja razpravo na delavskem svetu in pri tem zahteva objektiven in konstruktiven
način razprave;
-	— da formulira sklepe delavskega sveta;
—	da organizira delo delavskega sveta tako, da bo delavski svet imel možnost razpravljati O vseh temeljnih vprašanjih poslovne politike združenega podjetja Iskra in o zadevah, ki sodijo v njegovo pristojnost;
—	da predloži ha dnevni red zasedanja delavskega sveta določene zadeve, za katere meni, da mora o njih razpravljati delavski svet.
Iste dolžnosti ima tudi namestnik predsednika delavskega sveta združenega podjetja v primerih, ko nadomešča predsednika delavskega sveta.
131.	člen
Generalni direktor združenega podjetja je odgovoren:
—	za izvršitev sklepov delavskega sveta združenega podjetja ih kolegijskih izvršilnih organov;
—	za zakonitost poslovanja v združenem pod-
jetju;	I
__Za organizacijo dela poslovnega odbora, če
je njegov prcdsedhik;
—	za organizacijo dela ih uspešno poslovanje strokovnih služb združenega podjetja;
—	za izdajanje organizacijskih predpisov združenega podjetja na osnovi sklepov^ delavskega sveta združenega podjetja in kolegijskih izvršilnih organov;
__za ustrezen kadrovski sestav strokovnih
služb združenega podjetja;
—	da predlaga temelje poslovne politike, strategijo in načrt kratkoročnega in perspektivnega razvoja združenega podjetja;
—	da tekoče spremlja in analizira poslovanje organizacijskih enot združenega podjetja in o tem poroča poslovheinu odboru in delavskemu svetu združenega podjetja in predlaga pravočasno ustrezne ukrepe;
—	za pripravo gradiva za zasedanje delavske-
ga sveta in kolegijskih izvršilnih organov zdru-žehega podjetja;	.....
—	da posreduje predloge organizacijskih enot združenega podjetja organom upravljanja in kolegijskim izvršilnim organom združenega' podjetja.
Ukrepi in postopek zoper člane organov upravljanja in kolegijskih izvršilnih organov
132.	člen
Ukrepi zoper člane organov upravljanja in kolegijskih izvršilnih organov so:
1.	Opomin
2.	Javni opomin
3.	Predlog za odpoklic iz organa.
15
133. člen
Predlog za uvedbo postopka zoper člane delavskega sveta združenega podjetja poda lahko:
—	predsednik delavskega sveta združenega podjetja
—	1/3 članov delavskega sveta združenega podjetja.
134.	člen
Predlog za uvedbo postopka zoper člane kolegijskih izvršilnih organov lahko poda:
—	predsednik kolegijskega izvršilnega organa
—	kolegijski izvršilni organ, katerega član je
—	1/3 članov delavskega sveta združenega podjetja.
135.	člen
Pripravljalni postopek zoper člane delavskega sveta združenega podjetja in kolegijskih izvršilnih organov izvede odbor delavskega sveta združenega podjetja.
136.	člen
Ukrepe zoper člane delavskega sveta in kolegijskih izvršilnih organov izreka delavski svet združenega podjetja z večino glasov navzočih članov.
Razrešitev predsednika delavskega sveta združenega podjetja
137.	člen
Predsednika delavskega sveta združenega podjetja lahko Iz utemeljenih razlogov razreši delavski svet združenega podjetja na predlog:
—	1/3 članov delavskega sveta združenega podjetja.
Predsednik delavskega sveta združenega podjetja je razrešen, če je za razrešitev glasovalo več kot polovica navzočih članov delavskega sveta , združenega podjetja. Po razrešitvi se izvoli novega predsednika delavskega sveta združenega podjetja.
Ista določila se uporabljajo za razrešitev namestnika predsednika delavskega sveta združenega podjetja.
Razrešitev kolegijskih Izvršilnih organov združenega podjetja
138.	člen
Predlog za razrešitev celotnega kolegijskega izvršilnega organa poda lahko iz utemeljenih razlogov delavskemu svetu združenega podjetja:
1.	več kot polovica članov delavskega sveta združenega podjetja,
2.	sindikalni odbor združenega podjetja.
Kolegijski izvršilni organ je razrešen, če je
za njegovo razrešitev glasovala večina članov delavskega sveta združenega podjetja.
139.	člen
Ce je podan predlog za razrešitev celotnega kolegijskega Izvršilnega organa združenega podjetja, je podana hkrati tudi nezaupnica generalnemu direktorju združenega podjetja, če je član poslovnega odbora.
Kolikor ne pride do razrešitve generalnega direktorja, na njegovo zahtevo ali sporazumno, lahko začne delavski svet združenega podjetja po 110. členu postopek za razrešitev generalnega direktorja.
140.	člen
Ob razrešitvi elanov kolegijskih izvršilnih organov delavski svet tudi odloči o uvedbi postopka o disciplinski in materialni odgovornosti.
Postopek o ugotovitvi disciplinske in materialne odgovornosti članov kolegijskih izvršilnih organov se ureja s poslovnikom o delu organov upravljanja in izvršilnih organov združenega podjetja.
Odpoklic
141.	člen
Vsaka volilna enota ima pravico odpoklicati člane delavskega sveta združenega podjetja iz svoje volilne enote.
O tem začne postopek in odloči delavski svet volilne enote. Takoj po odpoklicu se mora v volilni enoti izvesti volitev novega člana v delavski svet združenega podjetja.
Odpoklicani član ne more ponovno kandidirati v delavski svet združenega podjetja zaporedoma za dve mandatni dobi.
Ukrepi in postopek zoper generalnega direjc. torja y
142.	člen
Generalni direktor se lahko proti njegovi volji razreši po 110. členu tega statuta.
Istočasno ko delavski svet združenega podjetja odloči o razrešitvi generalnega direktorja, lahko odloči tudi o uvedbi postopka za disciplinsko in materialno odgovornost.
Odgovornost organov upravljanja organizacijskih enot
143.	člen
Odgovonjost organov upravljanja in izvršilnih organov organizacijskih enot združenega podjetja so dolžne organizacijske enote združenega podjetja urediti s svojimi statuti in splošnimi akti organizacije.
Ukrepi in postopek zoper direktorje organi-zacijskih enot združenega podjetja
144.	člen
Direktorji organizacijskih enot združenega podjetja so za izvajanje sklepov delavskega sveta in kolegijskih izvršilnih organov združenega podjetja odgovorni tudi delavskemu svetu združenega podjetja.
145.	člen
Ukrepi zoper direktorja organizacijske enote so zaradi neizvajanja sklepov delavskega sveta združenega podjetja in kolegijskih izvršilnih organov lahko naslednji:
—	opomin
—	javni opomin
—	predlog za uvedbo postopka za razrešitev.
146.	člen
Predlog za uvedbo postopka zoper direktorja organizacijske enote združenega podjetja lahko poda:
—	poslovni odbor združenega podjetja
—	1/3 članov delavskega sveta združenega podjetja.
147.	člen
Pripravljalni postopek zoper direktorja organizacijske enote združenega podjetja izvede odbor delavskega sveta združenega podjetja.
UGOTAVLJANJE IN POKRIVANJE IZGUBE
148.	člen
Ukrep iz 145. člena zoper direktorja organizacijske enote združenega podjetja izreče delavski svet združenega podjetja z večino glasov članov delavskega sveta združenega podjetja.
VI.
NOTRANJI ODNOSI V ZDRUŽENEM PODJETJU
UGOTAVLJANJE CELOTNEGA DOHODKA
IN DOHODKA
149.	člen
Delovni ljudje v združenem podjetju Iskra pridobivajo dohodek in razpolagajo z njim kot z rezultatom svojega in družbenega dela. V svojem in skupnem interesu delijo delovni ljudje dohodek po načelu delitve po delu in solidarnosti, v skladu s tem statutom, drugimi splošnimi akti, z zakonitimi predpisi in samoupravnimi dogovori.
Celotni dohodek je vrednost, katero ustvarijo organizacijske enote združenega podjetja s svojim poslovanjem.
Celotni dohodek združenega podjetja je formalni seštevek celotnega dohodka organizacijskih enot združenega podjetja.
Dohodek ugotavlja organizacijska enota združenega podjetja tako, da odbije od celotnega dohodka materialne stroške poslovanja in amortizacije.	’
Dohodek združenega podjetja je seštevek dohodka organizacijskih enot združenega podjetja.
Organizacijske enote združenega podjetja razporejajo doseženi dohodek na del, namenjen za kritje pogodbenih in zakonskih obveznosti ter osebnih dohodkov v višini, ki odgovarja najmanj doseženi realizaciji, ter na del, namenjen za razširitev materialne osnove poslovanja za rezervne sklade in za zadovoljevanje skupnih potreb delovnih ljudi v skladu z njihovimi letnimi gospodarskimi načrti ter v skladu s statuti in drugimi splošnimi akti organizacij združenega podjetja.
Osnove in merila za to delitev se določijo s statuti in splošnimi akti organizacij združenega podjetja in samoupravnimi dogovori.
150.	člen
Pri odločanju in delitvi dohodka delovnim ljudem v organizacijskih enotah združenega podjetja so vodilo njiliovi trajni posamični in skupni interesi ter potrebe po nenehnem razširjanju materialnih osnov združenega dela, zaradi česar morajo upoštevati zlasti naslednja osnovna izhodišča:
1.	zagotoviti plačilo anuitet in ostalih obveznosti organizacij,
2.	zagotoviti vlaganje sredstev v razširjenje materialne osnove za nadaljnji gospodarski razvoj organizacij,
3.	zagotoviti sredstva za razvoj in dvig družbenega standarda zaposlenih.
151.	člen
Delavski svet združenega podjetja sprejema osnovna izhodišča za politiko osebnih dohodkov v organizacijskih enotah združenega podjetja z gospodarskim planom ali drugim splošnim aktom.
Izguba
152.	člen
Organizacijska enota združenega podjetja posluje z izgubo, če se ugotovi v posameznem obračunskem obdobju, da je dosegla tak poslovni rezultat, ki ga Temeljni zakon o ugotavljanju in delitvi dohodka v delovnih organizacijah smatra kot izgubo.
Slabo gospodarjenje
153.	člen
Vsaka organizacijska enota združenega podjetja mora smotrno uporabljati družbena sredstva, da doseže kar največji poslovni učinek za sebe, združeno podjetje in za družbeno skupnost.
Da organizacijska enota združenega podjetja ne posluje v smislu prejšnjega odstavka, to je, da slabo gospodari, se meri po tem, če ne more plačati dospelih anuitet iz ostanka dohodka oziroma'na j več do višine 50 % obračunane amortizacije po zakonitih predpisih.
Ukrepi v primeru ugotavljanja izgube
154.	člen
Ce je posamezna organizacijska enota v posameznem obračunskem obdobju poslovala z ia-; gubo, mora delavski svet te enote takoj sprejeti
enega izmed navedenih ukrepov:
1.	program sanacije te organizacije,
2.	redno likvidacijo,
3.	predlog za uvedbo stečajnega postopka.
Program sanacije in uvedba redne likvidacija
se sprejme v soglasju z delavskim svetom združenega podjetja.
V času sanacije lahko uvede delavski svet združenega podjetja v tej organizacijski enoti začasno upravo.
155.	člen
Organizacijska enota združenega podjetja si v primeru izgube lahko pridobi sredstva za pokrivanje izgube iz rezervnega sklada združenega podjetja ali iz druge organizacijske enote v združenem podjetju.
Sredstva iz rezervnega sklada združenega podjetja se lahko dajo na temelju pogodbe kot kredit.
Ukrepi v primeru slabega gospodarjenja
156.	člen
Ce poslovni odbor združenega podjetja na temelju poročila generalnega direktorja ali druge zainteresirane organizacijske enote združenega podjetja ugotovi, da neka organizacijska enota slabo gospodari ali če obstaja nevarnost izgube, lahko predlaga delavskemu svetu združenega podjetja naslednje ukrepe:
1.	vsi sklepi'o novih investicijah v tej organizacijski enoti, tako za osnovna sredstva kot za sredstva iz sklada skupne porabe, se lahko sprejmejo le v soglasju z delavskim svetom združenega podjetja. O tem sklepu se obvesti pristojno podružnici Službe družbenega knjigovodstva:
2.	omejitev izplačila osebnrh dohodkov na določeno višino;	■
3.	izdelava sanacijskega' programa;
4.	delavski svet združenega podjetja lahko na predlog poslovnega odbora nad tako organizacijsko enoto uvede začasno upravo.
17
157.	člen
Združeno podjetje ima rezervni sklad.
158.	člen
Osnove za formiranje rezervnega sklada združenega podjetja so za organizacije združenega podjetja po tretjinah naslednje:
a)	vse organizacije združenega podjetja v enakih deležih;
b)	poprečna vložena poslovna sredstva po realizaciji preteklega leta;
c)	višina izplačanih osebnih dohodkov v preteklem letu.
Varianta
Zaradi posebnega pomena in položaja Iskra-Commerce v poslovanju in razvijanju združenega podjetja, ter posebno njegove odgovornosti do združenega podjetja in organizacijskih enot združenega podjetja se pri izračunu prispevka za rezervni sklad združenega podjetja obveznost Iskra-Commerce izračuna dvojno za vse tri osnove.
159.	člen
Višina sredstev rezervnega sklada se določi za vsako leto z gospodarskim planom združenega podjetja, ki mora biti v skladu s perspektivnim planom združenega podjetja.	v
160.	člen
Kolikor organizacija združenega podjetja nc izpolni svojih obvez ali jih ne izpolni pravilno do rezervnega sklada, plačuje zamudne obresti, katerih višina je določena v letnem gospodarskem planu združenega podjetja.
Sredstva iz rezervnega sklada združenega podjetja za izvajanje sanacijskega' programa organizacijskih enot združenega podjetja se dajo kot kredit.
Skupni skladi
161.	člen
Pri združenem podjetju se lahko formirajo poslovni in ostali skupni skladi na osnovi pogodb med združenim podjetjem in organizacijskimi enotami združenega podjetja.
Način vlaganja in razpolaganja s temi skladi pri združenem podjetju se določi s pbgodbami med združenim podjetjem in organizacijskimi enotami.
Interna banka
162.	člen
Delavski svet združenega podjetja lahko ustanovi pri združenem podjetju interno banko. Istočasno s sklepom sprejme tudi njen poslovnik.
Posojilo
163.	člen
Delavski svet združenega podjetja lahko razpiše posojilo v skladu z zakonitimi predpisi.
Amortizacija
164.	člen
Sredstva amortizacije se oblikujejo in uporabljajo na ravni organizacijskih enot po zakonitih in internih predpisih.
18
165.	člen
Organizacijske enote združenega podjetja najamejo kredite za investicije v skladu s členom 54 in 72 statuta.
Organizacijske enote združenega podjetja lahko ostale kredite najamejo samostojno.
V primeru, da dajalec kredita zahteva poroštvo združenega podjetja za investicijske kredite ali ostale kredite iz tega člena, lahko delavski svet združenega podjetja izda poroštvo le do 1/4 višine razpoložljivih sredstev rezervnega sklada združenega podjetja, letna obveznost za najete - kredite pa ne sme presegati letnega priliva, v rezervni sklad.
S	soglasjem vseh delavskih svetov organizacij združenega podjetja pa delavski svet združenega podjetja lahko da poroštvo za celotno višino.
Vzdrževanje, zavarovanje in promet s sredstvi
166.	člen
Organizacijske enote združenega podjetja same skrbijo za zavarovanje, varnost, pravilno uporabo in vzdrževanje sredstev, s katerimi razpolagajo po načelu dobrega gospodarja.
Organizacijske enote združenega podjetja — pravne osebe same odločajo o prometu s premičnimi in nepremičnimi osnovnimi sredstvi, s katerimi razpolagajo, sklepajo ustrezne pogodbe in predlagajo glede nepremičnin vpis v zemljiško knjigo, pri čemer morajo imeti pri prometu z nepremičninami soglasje delavskega sveta združenega podjetja.
Organizacijske enote združenega podjetja brez statusa pravne osebe opravljajo promet iz prejšnjega odstavka v soglasju sklepov delavskega sveta združenega podjetja.
Pri prodaji osnovnih sredstev imajo organizacijske enote združenega podjetja predkupno pravico pod enakimi pogoji.
Tehnična dokumentacija
167.	člen
Glede prometa s tehnično dokumentacijo analogno veljajo člen-168 in splošni predpisi.
Pri odločanju o odtujitvi tehnične dokumentacije iz združenega podjetja mora organizacij? upoštevati določila splošnih aktov o varovanju ponovnih tajnosti.
Pravica industrijske lastnine
168.	člen
Organizacijske enote združenega podjetja — pravne osebe same —• odločajo o prometu s pravicami industrijske lastnine (patenti, licence, znamke, vzorci, modeli, tehnična dokumentacija, tehnološki postopki, konstrukcijska in upravljalna tajnost) in sklepajo ustrezne pogodbe ob upoštevanju zakonitih predpisov in internih predpisov o poslovni tajnosti.
Kadar gre za promet s sredstvi industrijske lastnine z inozemstvom, sklepa pogodbe organizacijska enota združenega podjetja — pravna oseba v soglasju z združenim podjetjem
Cene
169.	člen
Organizacijske enote združenega podjetja izračunavajo nabavno ceno, formirajo lastno ceno, prodajno in izvozno prodajno ceno. Cene so lahko planske, dejanske ali stalne.
Cene določajo organizacijske enote združenega podjetja samostojno.
Prodaja med organizacijskimi enotami združenega podjetja
170.	člen
Promet med organizacijskimi enotami združenega podjetja se opravlja na osnovi medsebojnih pogodb.
Organizacijske enote združenega podjetja so dolžne v medsebojnem poslovnem prometu držati se načela največjih ugodnosti.
Notranje poslovanje z devizami
171.	člen
Organizacijske enote združenega podjetja, ki z izvozom izdelkov in storitev dosežejo presežek deviznih sredstev, so dolžne najprej po splošnih, zakonitih in poslovno-ekonomskih pogojih ponuditi odkup deviz organizacijskim enotam znotraj združenega podjetja.
Kolikor ne pride do realizacije odkupa znotraj združenega podjetja, organizacijske enote ta sredstva v skladu z zakonitimi predpisi tudi lahko odprodajo zunaj združenega podjetja.
Medsebojna poslovna razmerja v združenem podjetju
172.	člen
Organizacijske enote združenega podjetja same odločajo, ali se bodo in v kakšnem obsegu posluževale storitev Iskra-Commerce in Zavoda za avtomatizacijo.
173.	člen
Organizacijske enote opravljajo izvozno in nabavno dejavnost iz inozemstva prek Iskra-Commerce. S soglasjem poslovnega sveta Iskra-Commerce pa je možno tudi direktno ali prek drugega posrednika skleniti izvozni ali uvozni posel, če je za organizacijske enote ugodnejši.
Varianta
S soglasjem poslovnega odbora združenega podjetja pa je možno tudi direktno ali prek drugega posrednika skleniti izvozni ali uvozni posel, če je za organizacijsko enoto ugodnejši.
174.	člen
Splošna tehnična dejavnost in bazična raziskovalna dejavnost se financira s sredstvi, ki se zbirajo v združenem podjetju v breme stroškov poslovanja organizacij.
S temi sredstvi se financira tudi te dejavnosti v Zavodu za amortizacijo. Z njimi razpolaga poslovni odbor združenega podjetja po smernicah delavskega sveta združenega podjetja.
175.	člen
Zavod za avtomatizacijo nudi svoje storitve prvenstveno organizacijskim enotam združenega podjetja.
Proste kapacitete lahko nudi tudi zunanjim poslovnim partnerjem po predhodnem soglasju poslovnega odbora združenega podjetja.
176.	člen
Osnove za zbiranje sredstev za splošno tehnično dejavnost po organizacijah združenega podjetja in Centra za avtomatsko obdelavo podatkov so naslednje:
—	30 % sredstev po enakih delih,
—	70 % v odnosu na ostvarjeni dohodek v predzadnjih 3 letih.
177.	člen
Osnove za zbiranje sredstev za bazično raziskovalno dejavnost so naslednje:
—	bazično raziskovalno dejavnost financira tista organizacija združenega podjetja, za katero se izvaja program raziskav (plačilo za storitev!).
178.	člen
Višina prispevkov organizacij združenega podjetja za splošno tehnično dejavnost in bazično raziskovanje se določi z letnim gospodarskim planom.
179.	člen
Marketing dejavnost v združenem podjetju se financira s sredstvi iz prispevkov organizacij združenega podjetja v breme stroškov njihovega poslovanja, ki se zbirajo v združenem podjetju.
180.	člen
Osnove za zbiranje sredstev za marketing dejavnost so:
—	iz prispevkov organizacij združenega podjetja v odvisnosti od planirane eksterne realizacije (za eksterno realizacijo se ne šteje prodaja blaga in storitev Iskra-Commerce),
—	iz lastnih fakturiranih storitev (konkretne raziskave po naročilu organizacij združenega podjetja.
181.	člen
Višina prispevkov organizacij združenega podjetja se določi z letnim gospodarskim planom združenega podjetja za marketing dejavnost.
182.	člen
Osnove za zbiranje sredstev za osvajanje tujih tržišč v organizacijah so naslednje:
—	1/3 po enakih delih,
•— 1/3 v razmerju do planiranega dohodka,
—	1/3 v Tazmerju do planiranega izvoza.
183.	člen
Višina prispevkov organizacij združenega podjetja se določi z letnim gospodarskim planom združenega podjetja za osvajanje tujih tržišč.
184.	člen
S sredstvi iz členov 176, 180 razpolaga poslovni odbor združenega podjetja po smernicah delavskega sveta združenega podjetja.
Strokovne službe združenega podjetja
185.	člen
Sredstva za dejavnost strokovnih služb združenega podjetja se zbirajo iz prispevkov organizacij združenega podjetja v breme njihovih stroškov poslovanja.
Osnove za pokrivanje stroškov strokovnih služb so naslednje po četrtinah:
—	vsaka organizacija v združenem podjetju po enakem delu
—	vsaka organizacija v združenem podjetju v odnosu na angažirana sredstva v preteklem letu
19
—	vsaka organizacija v združenem podjetju v odnosu na ¡izplačane vsote osebnih dohodkov v preteklem letu
—	vsaka organizacija združenega podjetja na ostanek dohodka ob upoštevanju predpisane amortizacije v preteklem letu.
186.	člen
Višina prispevkov organizacij združenega podjetja za strokovne službe se določi z letnim gospodarskim planom.
11 Varianta
Predlaga se, da se za strokovne službe, inarketing dejavnost ter za osvajanje tujih tržišč uporabijo iste osnove za zbiranje sredstev kot so predvidene za strokovne službe.
Temu ustrezno se spremenijo odgovarjajoči členi statuta združenega podjetja.
'L Plačevanje prispevkov
t •	187. člen
Sklep o načinu plačevanja prispevkov za sredstva, Id se zbirajo pri združenem podjetju, sprejme poslovni odbor združenega’ podjetja in je tfcveacn za vse organizacije združenega podjetja.
188.	člen
Kolikor posamezne organizacije združenega podjetja ne poravnajo svojih obveznosti iz naslova prispevkov, ki se zbirajo v združenem podjetju ali jih ne poravna pravilno, plačajo obresti, katerih višina je določena v letnem gospodarskem planu.
189.	člen
Organizacijska enota, ki se na novo vključi v združeno podjetje, je lahko s sklepom delavskega sveta združenega podjetja oproščena plačila v rezervni sklad združenega podjetja in plačila ostalih prispevkov, ki se zbirajo pri združenem podjetju in to deloma ali v celoti, vendar najdalj za dobo 2 leti po pripojitvi v združeno podjetje.
Poslovni odnosi s Centrom za avtomatsko obdelavo podatkov ta Iskra-Turistom
190.	člen
Poslovni odnosi organizacijskih enot združenega podjetja s Centrom za avtomatsko obdelavo podatkov se opravljajo na osnovi pogodb.
191.	člen
Poslovni odnosi organizacijskih enot združenega podjetja z Iskra-Turistom se opravljajo na osnovi pogodbe.
Urejevanje poslovnih odnosov
192.	člen
Poslovni odnosi organizacijskih enot združenega podjetja med seboj ter organizacijskimi enotami in združenim podjetjem se urejajo s pogodbami.
Pogodbene stranke imajo pravico do medsebojnega vpogleda v dokumentacijo, ki zadeva pogodbene odnose.
Planiranje
193.	člen
S planiranjem se konkretizira poslovna politika združenega podjetja, usklajujejo medseboj-
20
til interesi in razmerja znotraj združenega podjetja in odnosi do zunanjih poslovnih udeležencev in družbeno političnih skupnosti.
194.	člen
Perspektivni plan razvoja združenega podjetja pomeni konkretizacijo razvojne politike združenega podjetja in obsega obdobje 5 let in je razčlenjen po obdobjih 1 leta s stalnim pomikom za eno leto.	*
195.	člen
Tekoči poslovni plan razvoja poslovanja združenega podjetja obsega obdobje 1 leto in se imenuje letni gospodarski plan.
196.	člen
Delavski svet združenega podjetja sprejme na predlog poslovnega odbora združenega podjetja vsako leto do 1.8. — osnovna izhodišča za gospodarski plan združenega podjetja za naslednje leto.
Na osnovi teh izhodišč sestavijo organizacijske enote združenega podjetja svoje letne gospodarske plane do 30. 11. za naslednje leto.
Združeno podjetje sestavi vsako leto do 31. 12. za naslednje leto gospodarski plan združenega podjetja na osnovi gospodarskih planov iz prejšnjega odstavka.
197.	člen
Natančnejšo metodologijo enotnih kazalnikov za sestavljanje planov organizacijskih enot in združenega podjetja določa poslovni odbor s posebnim aktom.
Obveščanje
198.	člen
Poslovni odbor je dolžan, da tekoče spremlja izvajanje tako perspektivnih kot tekočih planov podjetja, poroča o doseženih rezultatih delavskemu svetu združenega podjetja ter v primerih neizpolnjevanja predlaga ustrezne ukrepe.
Poslovni odbor je dolžan prek internega glasila združenega podjetja obveščati člane delovne skupnosti v združenem podjetju o izpolnjevanju perspektivnega plana in tekočih planov združenega podjetja.
Organi upravljanja v organizacijskih enotah združenega podjetja imajo prav tako dolžnost tekoče obveščati člane svoje delovne skupnosti o izpolnjevanju njegovih perspektivnih in tekočih planov organizacijskih enot.
Pospeševanje izumov ta tehničnih izboljšav
199.	člen
Združeno podjetje in njegove organizacijske enote skrbijo za razvoj in pospeševanje izumiteljske in novatorske dejavnosti. Zagotavljajo materialne osnove za razvoj teh dejavnosti in na ustrezen način stimulirajo delavce za čimvečjo prizadevnost na področju izumov, tehničnih izboljšav in koristnih predlogov.
Postopek za ugotavljanje in priznanje izumov in tehničnih izboljšav, določanje višine odškodnine oz. nagrade, določanje medsebojnih pravic in obveznosti združenega podjetja oz. organizacijske enote in avtorjev določa Pravilnik o izumih in tehničnih izboljšavah združenega podjetja, ki ga sprejme delavski svet združenega podjetja.
Reševanje sporov
200.	člen
Spore v zvezi s sklenitvijo in izvrševanjem pogodb med organizacijami združenega podjetja in med organizacijami združenega podjetja in združenim podjetjem ter spore iz poslovnih razmerij med njimi rešuje notranja arbitraža združenega podjetja. Notranja arbitraža ima 6 članov in predsednika.
člane arbitraže za združeno podjetje imenuje delavski svet združenega podjetja. Za posamezni primer določi arbitre predsednik delavskega sveta združenega podjetja izmed arbitrov, ki jih je i imenoval delavski svet združenega podjetja.
Za odločanje o sporih med organizacijami sestavljajo arbitražo po 2 člana, ki ju imenuje delavski svet združenega podjetja, in po dva člana, ki ju imenuje delavski svet organizacij, med katerima je nastal spor.
Za odločanje o sporih med združenim podjetjem in organizacijami združenega podjetja sestavljajo arbitražo 3 člani, ki jih imenuje delavski svet združenega podjetja, in 3 člani, ki jih imenuje delavski svet’ organizacije, ki je z združenim podjetjem v sporu.
Predsednika arbitraže imenujejo sporazumno njeni člani kot sedmega člana, če pa se ne morejo sporazumeti, ga imenuje predsednik Okrožnega gospodarskega sodišča v Ljubljani, izmed znanih strokovnjakov na področju gospodarskega prava, ki niso člani delovne skupnosti Združenega podjetja Iskra.
Odločitev arbitraže je dokončna ter ima moč izvršilnega naslova.
Odločitev arbitraže izvrši pristojno gospodarsko sodišče.
Postopek pred arbitražo ureja poseben splošen akt, ki ga sprejme delavski svet združenega podjetja.
VIL
STATUSNE SPREMEMBE
Ustanavljanje novih delovnih organizacij in
Združevanje sredstev
201.	člen
Združeno podjetje lahko samo ali z drugimi pravnimi ali fizičnimi osebami ustanovi podjetje doma ali v tujini v skladu z zakonitimi predpisi.
Združeno podjetje lahko v skladu z zakonitimi predpisi združuje z drugimi organizacijami sredstva.
Sklep po tem členu sprejme delavski svet združenega podjetja v skladu s tem statutom.
202.	člen
Organizacije združenega podjetja lahko same ali skupaj z drugimi pravnimi ali fizičnimi osebami ustanavljajo podjetje doma ali v tujini v skladu z zakonitimi predpisi.
Organizacije združenega podjetja lahko v skladu z zakonitimi predpisi združujejo sredstva z drugimi organizacijami združenega podjetja in drugimi delovnimi organizacijami.
Odločitve iz prvega in drugega odstavka tega člena sprejme delavski svet organizacije združe-
nega podjetja. Pred odločitvijo mora imeti tudi soglasje poslovnega odbora združenega podjetja«
Ce so vložena sredstva v eni izmed organizacij združenega podjetja, ali pa je organizacija združenega podjetja vlagatelj, mora biti z ustrezno pogodbo podana odgovornost le za obveznosti, ki izvirajo iz skupnega poslovanja enote, v katero so ta sredstva vložena. Omejitev odgovor-nosti mora biti vpisana v pristojni register.
Ustanavljanje organizacij združenega podjetja
203.	člen
Položaj organizacije združenega podjetja lahko dobi posamezna enota:
a)	s pripojitvijo drugega podjetja ali njihove enote,
b)	enota v združenem podjetju.
204.	člen
Položaj organizacije združenega podjetja dobi lahko le enota iz prejšnjega člena, če so podani:
1.	pogoji po ustreznih zakonitih predpisih,
2.	ekonomsko tehnična utemeljenost, ki je obdelana v posebnem elaboratu.
205.	člen
Postopek za ustanavljanje organizacije združenega podjetja se izvede v skladu z zakonitimi predpisi.
206.	člen
Glede izločitve organizacije- iz združenega podjetja, spojitve dveh ali več organizacij združenega podjetja v eno, pripojitve ene organizacije k drugi, ali glede prenehanja organizacije v sestavu združenega podjetja, se uporabljajo zakoniti predpisi.
Ustanavljanje samostojnih organizacij zdru-ženega dela — pravne osebe
207.	člen
Položaj samostojne organizacije združenega dela — pravne osebe združenega podjetja lahko dobi organizacijska enota, če so podani:
1.	pogoji po ustreznih zakonitih predpisih,
2.	ekonomska tehnična utemeljenost, ki je obdelana v posebnem elaboratu.
O tem odloči delavski svet združenega podjetja na predlog poslovnega odbora.
Ustanavljanje trgovinskih poslovnih enot in zastopništev
208.	člen
Iskra-Commerce organizira svojo lastno prodajno mrežo tako, da v važnejših gospodarskih centrih ustanavlja filiale.
V sestav posamezne filiale praviloma spadajo: trgovinsko predstavništvo, industrijska prodajalna, veleprodajno skladišče ter montažni in servisni obrat.
Iskra-Commerce ustanavlja enote za inženiringe, postavlja delegate za prodajno dejavnost v inozemstvu ter sklepa pogodbe o zastopstvu z inozemskimi firmami.
Iskra-Commerce lahko samostojno ali v sodelovanju z drugimi organizacijami v sestavu združenega podjetja ali drugimi podjetji in fizičnimi
21
osebami ustanavlja podjetje v državi ali v tujini. Lahko pa vloži kapital v inozemsko podjetje (udeležba v inozemskih podjetjih).
Izguba svojstva samostojne organizacije združenega dela — pravne osebe
209.	člen
Samostojna organizacija združenega dela — pravna oseba pa izgubi lahko svojstvo pravne osebe v naslednjih primerih:
1.	če ne izpolnjuje nalog na podlagi zakona, tega statuta in ostalih splošnih aktov združenega podjetja, ali sklepa organov upravljanja ali izvršilnih organov združenega podjetja ali pogodbe med združenim podjetjem in to organizacijo,
2.	če leto zaključi z izgubo,
3.	na osnovi utemeljenih finančno ekonomskih razlogov.
Poleg navedenih razlogov lahko organizacijska enota združenega podjetja Center za avtomatsko obdelavo podatkov izgubi svojstvo pravne osebe, če tako sklene 2/3 organizacijskih enot, ki poslujejo prek Centra za avtomatsko obdelavo obdelavo podatkov.
O tem odloča delavski svet združenega podjetja na predlog poslovnega odbora združenega podjetja. «
VBIL
f
SPLOŠNE IN TEMELJNE DOLOČBE O DELOVNIH RAZMERJIH
MEDSEBOJNA DELOVNA RAZMERJA
Urejevanje medsebojnih delovnih razmerij v združenem podjetju
210.	člen
Delovne skupnosti v organizacijskih enotah združenega podjetja imajo pri urejevanju vseh vprašanj iz medsebojnih delovnih razmerij vse pravice in dolžnosti. Medsebojna delovna razmerja urejujejo s svojimi statuti (splošnimi pravili) in ostalimi splošnimi akti.
211.	člen
Glede na določila prejšnjega člena, morajo izjemoma organizacijske enote združenega podjetja v svojih statutih (splošnih pravilih) in ostalih splošnih aktih določiti iz področja delovnih razmerij naslednje:
1.	Cas, ko mora delavec od dneva, ko pristojnemu organu delovne skupnosti pismeno sporoči svoj namen, da bo prenehal z delom in izstopil iz delovne skupnosti in čas, ko ima delavec pravico ostati na delu, potem ko mu je delovna skupnost sporočila sklep, da mu preneha delo v delovni skupnosti. Ta pa znaša:
a)	za vodilne delavce in za delavce
z visoko strokovno izobrazbo	3 mesece
b)	za delavce z višjo ali srednjo
strokovno izobrazbo in delavce z višjo ali visoko kvalifikacijo	2 meseca
c)	za kvalificirane delavce in ostale 1 mesec
2.	Delavec samovoljno preneha delati v delovni organizaciji če:
a)	neopravičeno izostane z dela najmanj 3 in največ S delovnih dni. Točno število delovnih dni določi organizacijska enota s svojim statutom ali drugim splošnim aktom.
22
b)	da delovna SKupnosti na neuvoumen način razumeti, da samovoljno zapušča delo in ga ne bo več na delo.
Izobraževanje
212.	člen
šolski center združenega podjetja Iskra, kot samostojna pravna oseba izven združenega podjetja Iskra, skrbi za strokovno izobraževanje in usposabljanje oseb pred sprejemom na delo in članov delovne skupnosti združenega podjetja, zlasti pa posveča skrb:
a)	rednemu šolanju poklicnih delavcev elektromehanske, kovinske in elektronske stroke in šolanju srednjetehniških kadrov elektrotehniške in strojne stroke in elektronske stroke;
b)	izrednemu šolanju zaposlenih v poklicnih, srednjih, višjih in visokih šolah;
c)	dopolnilnemu izobraževanju zaposlenih delavcev na splošnem in strokovnem področju v skladu s predpisi splošnih aktov organizacij v sestavi združenega podjetja in enote strokovnih služb v združenem podjetju.
Vse organizacijske enote združenega podjetja same organizirajo način priučevanja delavcev na delovna mesta, pri čemer se lahko poslužijo uslug šolskega centra.
Pri Šolskem centru združenega podjetja lahko organizacijske enote združenega podjetja na osnovi pogodb formirajo razne sklade za izobraževanje kadrov.
Medsebojne odnose, način razpolaganja s sredstvi in ostalo, uredijo organizacijske enote in Šolski center v pogodbi.
213.	člen
Pripravništvo v združenem podjetju urejujejo organizacijske enote združenega podjetja same v skladu s splošnimi akti podjetja, z obstoječimi zakonitimi predpisi. x
STATUT IN SPLOŠNI AKTI
214.	člen
Združeno podjetje ima naslednje splošne akte:
L Statut združenega podjetja kot Temeljni Splošni akt
2.	Temeljni pravilnik o poslovni tajnosti
3.	Temeljni pravilnik o štipendiranju
4.	Temeljni pravilnik o izumih in tehničnih izboljšavah
5.	Ostale splošne akte v skladu z določili statuta, zakonitimi predpisi in sklepi delavskega sveta združenega podjetja.
Postopek pri sprejemanju statuta
215.	člen
Predlog statuta združenega podjetja sestavi posebna komisija, katero imenuje poslovni odbor združenega podjetja in ga predloži poslovnemu odboru združenega podjetja.
216.	člen
Poslovni odbor združenega podjetja o njem razpravlja, nato pa ga da v obravnavo članom delovne skupnosti združenega podjetja; da o njem povedo svoje mnenj* in da dajo v roku svoje pripombe.
217.	člen
Rok za razpravo določi poslovni odbor združenega podjetja in traja najmanj 15 dni.
218.	člen
Poslovni odbor združenega podjetja po opravljenem postopku iz prejšnjega člena obravnava pripombe in predloge, izdela na njih podlagi dokončni predlog statuta združenega podjetja in ga predloži delavskemu svetu združenega podjetja v obravnavo in sprejem.
Istočasno s svojimi stališči mora poslovni odbor združenega podjetja predložiti tudi pripombe članov delovne skupnosti delavskemu svetu združenega podjetja.
219.	Člen
Pred dokončnim sprejemom mora delavski svet združenega podjetja predložiti statut združenega podjetja v obravnavo Skupščini občine Kranj, katera lahko poda v 30 dneh od dneva, ko je sprejela predlog statuta združenega podjetja, svoje pripombe in priporočila. Delavski svet združenega podjetja jih je dolžan vzeti v obravnavanje in o svojem stališču obvestiti Skupščino občine Kranj.
Ce Skupščina občine Kranj ne da v 30 dneh pripomb in priporočil, poslovni odbor združenega podjetja o tem obvesti delavski svet združenega podjetja, ki sprejme dokončni statut.
220.	člen
Statut združenega podjetja je sprejet, če je zanj glasovalo večina vseh članov delavskega sveta združenega podjetja.
221.	člen
Statut združenega podjetja se razglasi tako, da se njegovo besedilo objavi v glasilu delovne
skupnosti združenega podjetja Iskra.
222.	člen
Statut združenega podjetja prične veljati
8.	dan po objavi v glasilu delovne skupnosti združenega podjetja Iskra.
223.	člen
Določbe vseh splošnih aktov združenega podjetja in organizacijskih enot združenega podjetja, ki nasprotujejo statutu združenega podjetja, se ne uporabljajo.
224.	člen
Avtentično tolmačenje statuta združenega podjetja in skladnost 6plošnih in ostalih aktov združenega podjetja in vseh organizacijskih enot združenega podjetja s tem statutom, spsejema delavski svet združenega podjetja z večino glasov članov delavskega sveta združenega podjetja.
Spremembe In dopolnitve statuta
225.	člen
Spremembe In dopolnitve statuta združenega podjetja se lahko sprejme po enakem postopku, kot velja za sprejemanje statuta združenega podjetja.
226.	člen
Obrazloženi in primerno utemeljeni pismeni predlog za spremembe in dopolnitve statuta združenega podjetja se podajo poslovnemu odboru združenega podjetja. Predlagatelj je lahko vsak član delovne skupnosti združenega podjetja,
delavski svet združenega podjetja, organi upravljanja organizacijskih enot združenega podjetja, poslovni odbor združenega podjetja in družbenopolitične organizacije.
Ce poslovni odbor združenega podjetja odkloni postopek za spremembe in dopolnitve statuita združenega podjetja, obvesti o tem delavski svet združenega podjetja.
Delavski svet združenega podjetja lahko naroči poslovnemu odboru združenega podjetja, da začne postopek za spremembe in dopolnitve statuta združenega podjetja.
Postopek pri sprejemanju splošnih aktov
227.	člen
Predlog splošnega akta združenega podjetja sprejme poslovni odbor, katerega da v obravnavo članom delovne skupnosti združenega podjetja, da povedo svoja mnenja in da dajo v roku o njem pripombe.
Rok za obravnavo določi poslovni odbor zdm-ženega podjetja.
228.	člen
Poslovni odbor združenega podjetja po opravljenem postopku iz prejšnjega člena obravnava predloge in pripombe ter izdela na podlagi zakonitih predpisov splošni akt združenega podjetja ter ga predloži delavskemu svetu združenega podjetja v obravnavo in sprejem.
Istočasno mora poslovni odbor združenega podjetja s svojim stališčem tudi predložiti delavskemu svetu združenega podjetja tiste pripombe članov delovne skupnosti združenega podjetja, katerih ni sprejel.
229.	člen
Splošni akt združenega podjetja je sprejet, če je zanj glasovala večina navzočih članov delavskega sveta združenega podjetja.
230.	člen
SpldSni akti združenega podjetja se objavijo tako, da se njihovo besedilo objavi v glasilu delovne skupnosti združenega podjetja Iskra.
231.	član
Splošni akti združenega podjetja pričnejo veljati 8. dan po objavi v glasilu delovne skupnosti združenega podjetja Iskra, kolikor delavski svet združenega podjetja pri sprejemu ne določi drugačen rok.
232.	člen
Avtentično tolmačenje splošnih aktov združenega podjetja in skladnost s statutom združenega podjetja in vseh organizacijskih enot s temi splošnimi akti sprejema delavski svet združenega podjetja z večino navzočih članov delavskega sveta združenega podjetja.
Veljavnost statuta in splošnih aktov
233.	člen
Statut in splošni akti združenega podjetja pričnejo veljati po objavi v roku, ki je določen v tem statutu.
23
Gospodarski plan združenega podjetja in aictl
združenega podjetja, ki so izdani za njegovo Izvrševanje, se uporabljajo za čas, za katerega je izdan gospodarski plan.
234.	člen
Statut in splošni akti organov upravljanja združenega podjetja morajo biti izdelani v slovenskem in hrvatsko-srbskem jeziku.
, Akti organizacijskih enot združenega podjetja
235.	člen
>' 1. Organizacije združenega podjetja imajo:
a)	statut (splošna pravila),
b)	ostale splošne akte, ki so jih dolžne sprejeti v skladu s tem statutom, splošnimi akti združenega podjetja in zakonitimi predpisi;
2.	Samostojne organizacije združenega dela — pravne osebe imajo:
a)	splošna pravila o organizaciji in poslovanju,
b)	ostale splošne akte, ki so jih dolžne sprejeti v skladu s tem statutom, splošnimi akti združenega podjetja in zakonitimi predpisi;
3.	Samostojne organizacije združenega dela imajo:
a)	splošna pravila o organizaciji in poslovanju,
b)	ostale splošne akte, ki so jih dolžne sprejeti v skladu s tem statutom, splošnimi akti združenega podjetja in zakonitimi predpisi:
4.	Organizacije združenega dela imajo:
a)	splošna pravila o organizaciji in poslovanju,
b)	ostale splošne akte, ki so jih dolžne sprejeti v skladu s tem statutom, splošnimi akti združenega podjetja in zakonitimi predpisi;
5.	Organizacije združenega dela, ki opravljajo storitve članom delovne skupnosti imajo:
a)	splošna pravila o organizaciji in poslovanju,
b)	ostale splošne akte, ki so jih dolžne sprejeti v skladu s tem statutom, splošnimi akti združenega podjetja in zakonitimi predpisi;
Medsebojne pogodbe med združenim podjetjem in organizacijami v sestavu združenega podjetja
236.	člen
Med združenim podjetjem in organizacijami združenega podjetja so sklenjene statusno-orga-nizacijske pogodbe za konkretiziranje določb statuta združenega podjetja, ki morajo temeljiti na določbah tega statuta in biti z njimi v soglasju.
X.
PREHODNE DOLOČBE
237.	člen
Obveznosti združenega podjetja Iskra, ki so aastale do 31. decembra 1968, ki se dajo ugotoviti, katero organizacijsko enoto bremenijo, se prenesejo na to organizacijsko enoto.
24
uoveznosu v zaruzenem poajetju, ki so nastale do 31. decembra 1968 in za katere se ne da ugotoviti, katero organizacijsko enoto bremenijo, se prenesejo na organizacijske enote združenega podjetja po ključih, ki jih bo sprejel delavski svet združenega podjetja po predlogu poslovnega odbora združenega podjetja.
To pa ne velja za organizacijo RIZ, za obveznosti združenega podjetja v skladu s sklepom
9.	10. 1. zasedanja delavskega sveta združenega podjetja z dne 8. maja 1968.
Kolikor organizacijska enota v združenem podjetju ali združeno podjetje iz naslova do 31. 12. 1968 veljavne subsidiarne obveznosti plača na račun druge organizacijske enote določen znesek, ima ta organizacijska enota regresno pravico za plačani znesek.
Prizadeta organizacijska enota pa ima tudi pravico, da zahteva sodelovanje v organih uprav-1 ljanja tiste organizacijske enote, na račun katere je bilo realizirano plačilo, za čas, da lahko uveljavi regresno pravico. Ta organizacijska enota lahko izbere pravioo, da plačani znesek smatra kot vložena sredstva v to organizacijo ter regulira s to organizacijo poslovni odnos v skladu s predpisi o združevanju sredstev. Medsebojni odnosi se uredijo s pogodbo.
238.	člen
Volitve delavskega sveta združenega podjetja po tem statutu se opravijo v aprilu 1971.
239.	člen
Volitve kolegijskih izvršilnih organov združenega podjetja' po tem statutu se opravijo na
1.	seji po tem statutu na novo izvoljenega delavskega sveta združenega podjetja.
240.	člen
S tem preneha veljati statut združenega podjetja, ki ga je sprejel delavski svet združenega podjetja dne 28. 12. 1965 z vsemi njegovimi spremembami, dopolnitvami, amandmaji, kakor tudi vsi sklepi in ostali akti, ki so v nasprotju z določili tega statuta.
241.	člen
Pogodbe med združenim podjetjem in organizacijami združenega podjetja je treba uskladiti najkasneje v roku 6 mesecev po sprejetju tega statuta.
242.	člen
Organizacijske enote morajo določbe svojih statutov in splošnih aktov prilagoditi določbam tega statuta v roku 3 mesecev od dneva, ko je pričel veljati ta statut.
243.	člen
Marketing dejavnost je do konca leta 1971 v sestavi Iskra-Commerce, po tem času pa preide v sestav strokovnih služb združenega podjetja, če delavski svet združenega podjetja ne sklene drugače.
2.	junija 1970.
Odbor za poslovno politiko ZP Iskra Kranj Predsednik Vladimir Logar L r.