Skrbela bo za uspešno crpanje evropskih sredstev Podžupanja Nuša Repše Trije dogodki v enem Sejem v znamenju sprememb in obletnic Portret meseca: 10-letnica Društva Šola zdravja Trzinci med prvimi prepoznali koristi redne vadbe Mladi o mladih: Maja Vinko Baletni ceveljci in saksofon Ne prezrite vpisa v gledališke abonmaje Cesto preckaj šele, ko se ustavijo vsi avtomobili. Kuža Pazi varuje, kuža Pazi svetuje! Izplacilo zavarovalnine 10% popust že med prek spleta zdravljenjem Nezgodno zavarovanje Pazi name 20% popust za veliko družino Ugodnosti lahko izkoristite v casu trajanja prodaje Nezgodnega zavarovanja Pazi name, ki poteka od 1. 6. 2019 do 31. 10. 2019. 20 % popust za veliko družino se prizna ob hkratni sklenitvi vsaj 3 Nezgodnih zava­rovanj Pazi name prek spleta, pri zavarovalnem zastopniku oz. na naših prodajnih mestih. Vec na triglav.si. Vse bo vredu. www.triglav.si Dacia Sandero že za 8.400 € *Ob nakupu vozila preko Dacia financiranja prejmete podaljšano jamstvo za 5 let ali 100.000 km, karkoli se zgodi prej, brezplacno osnovno kasko zavarovanje za prvo leto zavarovanja ter redno 5 LET JAMSTVA* 1 LETO BREZPLACNEGA OSNOVNEGA 3 LETA VZDRŽEVANJA* Dacia. Zanesljiv partner GRZS. KASKO ZAVAROVANJA* Podana cena (MPC = maloprodajna cena) je neobvezujoca priporocena cena in vkljucuje 22-odstotni DDV in DMV. www.dacia.si vzdrževanje vozila za 3 leta oziroma 60.000 km, karkoli se zgodi prej. Pogoj za pridobitev omenjenih ugodnosti je obnova avtomobilskega zavarovanja v naslednjem letu preko Dacia Financiranja. Poraba pri mešanem ciklu: 4,338–6,699 l/100 km. Emisija CO2: 114–151 g/km. Emisijska stopnja: EURO6Dt. Emisija NOx: 0,0209–0,0364 g/km. Emisija trdnih delcev: 0,00018–0,00222 g/km. Število delcev (x1011): 0,1–0,4. Vrednosti meritev porabe in emisij ustrezajo novemu standardu meritev WLTP. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroca globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k cezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Vec informacij o ponudbi, nakupu in pogojih nakupa je na voljo na dacia.si. Slika je simbolna. Renault Nissan Slovenija, d.o.o., Dunajska 22, 1511 Ljubljana. Avtohi a Malgaj d.o.o., PSC Ljubljana, Tra ka 108, 1000 Ljubljana, Nova vozila Tel. 01 20 00 560, Rablje na vozila Tel. 01 20 00 560, Servis Tel. 01 20 00 570, -mail: prodaja .renault.lj@malgaj.com , www.avtohisamalgaj.si Kolofon Uvodnik Odsev, glasilo obcine Trzin . Na naslovnici »Goreca« potica velikanka s sejemskega praznovanja 20-letnice Turisticnega društva Kanja Trzin Fotografija: Peter Hudnik, Hood Foto Glavna in odgovorna urednica: Tanja Bricelj, trzin.odsev@gmail.com Uredništvo: Tanja Jankovic, Miha Pavšek, Dunja Špendal, Barbara Kopac, Nina Rems, Peter Hudnik Redni avtorji prispevkov: Nataša Pavšek, Brigita Ložar, Žana Babnik, Katja Rebolj, Matjaž Erculj, Janez Gregoric, Andrej Grum, Boštjan Gucek, Marko Kajfež, Dušan Kosirnik, Jožica Trste­njak, Milica Erculj, Saša Hudnik, Valentin Orešek Avtorji fotografij: Zinka Kosmac, Tanja Jankovic, Miha Pavšek, Barbara Kopac, Peter Hudnik in drugi Lektoriranje: Mirjam Furlan Lapanja Tehnicno urejanje, prelom, priprava za tisk in tisk: IR IMAGE, d. o. o. Oglasno trženje: IR IMAGE, komunikacijska agencija, d. o. o., Medvedova ulica 25, 1241 Kamnik Telefon: 01/ 83 96 400, Faks: 01/ 83 96 411 E-mail: info@ir-image.si Glasilo izhaja enkrat mesecno v nakladi 1.500 izvodov. Brezplacno ga prejmejo vsa gospodinjstva v Trzinu. ISSN 1408-4902 Gradivo za oktobrsko številko oddajte najpozneje do sobote, 5. oktobra. Prispevke pošljite v elektronski obliki na naslov uredništva: trzin.odsev@gmail.com. V skladu z uredniško politiko in glede na razpoložljivost prostora v glasilu Odsev si pridržujemo pravico do objave ali neobjave ter krajšanja in preoblikovanja prispevkov. Obcina Trzin Spletna stran: www.trzin.si e-pošta: info@trzin.si Telefonske številke: 01/ 564 45 43 01/ 564 45 44 01/ 564 45 50 Faks: 01/ 564 17 72 Uradne ure: Ponedeljek: 8.00–14.00 Sreda: 8.00–13.00 in 14.00–18.00 Petek: 8.00–13.00 Informacije o prireditvah in dogodkih v obcini Trzin so na voljo tudi v obcinskem informativnem središcu na Ljubljanski cesti 12/f oz. na telefonski številki 01/ 564 47 30. Dva popotnika Ko sem se pred leti priselila v Trzin, sem bila navdušena nad števil­nimi možnostmi, ki jih kraj ponuja za kakovostno življenje. Še po­sebno so me navdušili njegovi prebivalci: otroci, ki na poti v šolo še pozdravljajo, prijazna lekarnarka, neznanci, ki na ulici poklepetajo, pa obcina, kjer imajo posluh za krajane, in številni posamezniki, ki so me, prišlekinjo, radi sprejeli medse. Tako je Trzin prav hitro postal tudi »moj«, zato mi je delo urednice Odseva še prav poseb-no v cast. Ob tem sem se spomnila na zgodbo o modrecu in dveh popotnikih. Ne spomnim se vec, kje sem jo prebrala, a naj jo na tem mestu nekoliko po spominu delim z vami, dragimi bralkami in bralci Odseva. Modrec je sedel pred mestnimi vrati, ko je mimo prišel popotnik. –Kakšni ljudje živijo v tem mestu? –Kakšni ljudje pa živijo v kraju, od koder prihajaš? –Tam, od koder prihajam, živijo jezni, zlobni in zamerljivi ljudje. Opravljajo soseda, zavistni so in zanima jih le nji­hova korist. –Kaj res!? Prav taki živijo tudi v tem mestu. … Popotnik je nadaljeval svojo pot po prašni cesti. Cez cas je mimo prišel dru­gi popotnik. –Kakšni ljudje živijo v tem mestu? –Kakšni ljudje pa živijo v mestu, od koder prihajaš ti? –Oh, tam, od koder prihajam, živijo prijazni, veseli in zadovoljni ljudje. Radi pomagajo socloveku, sodelujejo in si skupaj prizadevajo za to, da gre mestu dobro. –Kaj res!? Prav taki živijo tudi v tem mestu. … In popotnik je zavil proti mestnim vratom in vstopil. O takih ljudeh in o takem mestu pišemo tudi v Odsevu. O pri­zadevnih organizatorjih trzinskega sejma in folklornega festivala, o skrbnih geolovcih, o uspešnih mladih in zadovoljnih starejših, o neverjetno živahnemdruštveneminkulturnemživljenju ... Tokratni Odsev smo ustvarili z nekoliko osveženo vsebino in nekaj novimi sodelavci, prav posebno pa me veseli, da so v sodelovanje privolili tudi dosedanji avtorji. Verjamem, da bomo tvorno sodelovali in vam prinašali vsebine, ki jih boste z veseljem brali predstavniki vseh generacij. In kakšni ljudje živijo v vašem kraju? Tanja Bricelj, Glavna in odgovorna urednica Skupna obcinska uprava obcin Trzin, Komenda, Lukovica, Mengeš, Moravce, Vodice Medobcinski inšpektorat in redarstvo Mengeška cesta 9, 1236 Trzin e-pošta: inspektorat@trzin.si Telefonska številka: 01/564 47 20 Faks: 01/564 47 21 Uradne ure: Ponedeljek: 9.00–11.00 Sreda: 9.00–11.00 Obcinske novice Likovniki in fotografi – do 24. oktobra lahko sodelujete na natecaju »Zgodbe naših mokrišc« Mokrišca imajo s svojo biotsko raznovrstnostjo pomembno vlogo v našem okolju. Tega se zavedamo tudi v obcini Trzin, zato skupaj z obcinami Mengeš, Medvode in Vodice sodelujemo v projektu »Zgodbe naših mo­krišc«, ki poteka pod okriljem Lokalne akcijske skupine LAS za mesto in vas. Del projekta sta dva natecaja, fotografski in likovni, s katerima želimo ujeti najlepše, najzanimivejše, najskrivnostnejše ali drugace posebne trenutke iz lokalnih mokrišc in jih deliti z drugimi. K sodelovanju na natecaju ste vabljeni vsi (ljubiteljski) likovniki in fotografi, ki poznate ali boste med natecajem spoznali dragocena mokrišca na obmocju teh štirih obcin. Mokrišca obiskujte odgovorno, cim manj motite naravo, v objektive in na slikarske podlage pa lahko lovite tako živalstvo in rastlinstvo kot tudi pokrajino. Po koncanem natecaju bosta sledili razstavi izbranih likovnih in fotografskih del, ki bodo v januarju ali februarju prihodnjega leta na ogled v vsaki od obcin. Najboljša dela bodo nagrajena. Cilj projekta »Zgodbe naših mokrišc« je povecati ozavešcenost o pomenu in bogastvu lokalnih mokrišc ter pripomoci k dolgorocnemu ohranjanju teh redkih in posebnih stvaritev narave. Podrobne infor­macije o obeh natecajih (kriteriji, ocenjevalna komisija …) ter prijavni-ca za natecaj in izjava, ki ju morajo avtorji obvezno priložiti poslanim delom, so objavljene na spletnih straneh obcine http://www.trzin.si/ sl/publications/fotonatecaj-na-temo-zgodbe-nasih-mokrisc.html. Za dodatne informacije se lahko obrnete na Viko Kreca (vika.kreca@trzin.si) ali Andrejo Škvarc (andreja.skvarc@zrsvn.si). Obcina Trzin Rok za oddajo likovnih in fotografskih del: 24. oktober 2019 Likovni natecaj Tehnika: risba, slika, grafika, mešane tehnike; format: 30 x 40 cm oziroma A3 (297 × 420 mm) oz. najvec 50 x 70 cm z okvirjem, opremljenim s sistemom za obešanje. Vsak avtor lahko odda eno delo, in sicer osebno ali po pošti na naslov Obcina Trzin, Mengeška cesta 22, 1236 Trzin, s pripisom »Ne odpiraj! – LIKOVNI natecaj«. Fotografski natecaj Tehnika: samo barvne fotografije v formatu jpg, poslane po spletu v digitalni obliki. Vsak avtor lahko odda do najvec pet fotografij, ki morajo biti poimenovane s poljubnimi šestmestnimi številkami brez imena in priimka avtorja; velikost: 30 x 40 cm, 300 dpi, ne manj kot 2 MB in ne vec kot 5 MB; oddaja na e-naslov zgodbe. mokrisc@mail.com preko WeTransferja. Kar štiri otroška igrišca v novem sijaju Do jeseni prihodnjega leta bodo v Trzinu štiri otroška igrišca do-bila novo podobo. Dela so že koncana v Reboljevi ulici, trenutno pa potekajo na igrišcu v IOC-ju Trzin. Pozneje se jim bosta pridru­žili še igrišce med bloki T-3 in pri ŠRP-u Mlake. Za urejanje otro­ških igrišc je obcina uspešno pridobila del nepovratnih evropskih sredstev, in sicer je skupaj z obcino Vodice iz sredstev Evropskega kmetijskega sklada prejela slabih 50.000 evrov, za katere je kan­didirala v okviru delovanja LAS-a za mesto in vas. Gre za operacijo Evropa investira v podeželje, ki prispeva k oživlja­nju vaških in mestnih jeder z razvojem infrastrukture in programskih vsebin. Cilj je razširitev oz. dopolnitev rekreativno-športne ponudbe predvsem za ranljive skupine, torej otroke. Skupna vrednost projekta za obe obcini je nekaj manj kot 92 tisocakov, pri cemer obcini prispe­vata 42.206 evrov lastnih sredstev. Osvežena otroška igrišca bodo opremljena z novimi certificiranimi igrali in varnostnimi podlogami, ki bodo zagotavljali vecjo varnost igre. Zanimivost ob projektu je še to, da bo obcina s pomocjo šole, društev in animatorjev pripravila dve enodnevni delavnici, na katerih bo vsem uporabnikom, predvsem pa otrokom predstavljena varna uporaba igral, staršem pa bo pred­stavljen pomen druženja in ohranjanja osebnih stikov v vaških jedrih. Izpeljali bomo tudi dneve iger, ko bodo otroci obiskali otroška igrišca v sosednji obcini partnerici in spoznavali znamenitosti obcine Vodice. Tanja Bricelj Foto: Matjaž Erculj Sofinanciranje vozovnic IJPP za dijake in študente Obvešcamo vas, da Obcina Trzin tudi v šolskem letu 2019/20 sofinancira vozovnice IJPP za dijake in študente iz obcine Trzin, in sicer 15 % cene me- secne, polletne ali letne vozovnice. Subvencijo je mogoce uveljavljati pri nakupu vozovnice samo na prodajnih mestih družbe Arriva Kam-bus d. o. o.: Avtobusna posta­ja Kamnik, Maistrova 18, Kamnik, in poslovalnica Arriva Alpetour – Turisticna poslovalnica Domžale, Ljubljanska 82, Domžale. Dijaki in študenti, ki bodo vozovnico kupili na drugih prodajnih mestih ali na spletu, lahko subvencijo uveljavijo pozneje, in sicer v mesecu, v katerem so kupili vozovnico. Vec informacij: https://arriva.si/novice/subvencionirane-enotne--ijpp-dijaske-vozovnice-2019-2020-zacetek-predprodaje/ Obcina Trzin Obcinske novice Po novem Trzin tudi s podžupanjo Od julija je obcinska uprava okrepljena za novo moc: podžupanu Radu Gladku se je na sorodni funkciji pri­družila podžupanja Nuša Repše. Ker v Trzinu do zdaj nismo imeli dveh podžupanov, smo za pojasnilo prosili župana in seveda tudi novo podžupanjo. Župan Peter Ložar je pojasnil, da je bilo za imenovanje podžu­panje vec razlogov. Kot enega izmed njih je navedel tudi za­stopanost žensk v vodstvu ob­cine. »Najpomembneje pa je, da ima Repšetova veliko izku­šenj pri prijavljanju projektov na razpise. Lotili smo se namrec lastnih projektnih prijav, in sicer predvsem za projekte Lokalne akcijske skupine LAS Za mesto in vas ter za sredstva zahodne kohezijske regije, kamor spada projekt kolesarskih poti,« je po­vedal Ložar in dodal, da bi že pri tem projektu morali najeti nekoga, ki bi vzpostavil stik s približno 80 lastniki, razkropljenimi po vsej Sloveniji. »Pri LAS-ovih projektih bi bilo treba najeti zunanje strokovnjake, za kar so potrebna precej vecja sredstva, kot ce za to poskrbimo z lastni-mi kadri. Nuša Repše bo pri projektih skrbela za vsebinski vidik, ki je pri prijavah izjemnega pomena. Izredno zahtevno je namrec uskladiti tako imenovano zgodbo projekta in cilje, ki jih želimo s tem projektom doseci, tako da ustrezajo evropskim izhodišcem in ukrepom,« je še povedal Ložar in pojasnil, da so pri pridobivanju sredstev uspešni tisti projekti, ki jim to najbolje uspe. Nušo Repše sicer poznamo kot obcinsko svetnico in prostovoljko Turisticnega društva Kanja, tokrat pa smo želeli izvedeti, kakšna bo njena glavna naloga v prihodnjem skoraj štiriletnem obdobju. »Moje glavne naloge v tem mandatu so izvedba projekta za ureditev kolesarskih poti, ki bodo omogocale trajno mobilnost, torej kolesarsko povezavo od Kamnika do Ljubljane. Skrbela bom za pripravo in izved­bo dveh projektov, s katerima kandidiramo za sredstva LAS-a. Prvi je muzej na prostem, s katerim bi radi nadgradili Jefacnikovo domacijo. Gre za ureditev toplerja v Jemcevi ulici, ki ga želimo restavrirati in vanj namestiti muzejsko zbirko starih kmeckih orodij, v muzeju naj bi izva­jali tudi delavnice za otroke na temo ohranjanja kulturne dedišcine: od žetve ajde, rezbarskih delavnic do vezenja iz slame ipd. Drugi je ureditev prostora v novem DZiR-u za Društvo upokojencev Trzin. Po-vezujemo se s Centrom aktivnosti Trzin (CAT). Delavnice, ki jih opra­vlja CAT, bi lahko lažje in bolje izvajali z opremo, za katero upamo, da jo bomo uspešno pridobili s prijavljenim projektom,« je pojasnila Nuša Repše in dodala, da bo v prihodnjem mandatu skrbela tudi za urejanje trzinskih vsebin na portalu MojaObcina.si in da še vedno ostaja na voljo obcanom za njihove pobude. Tanja Bricelj Celotne Mlake in Ulica za hribom »cona 30« Obcina Trzin obvešca obcane in obcanke, da je bilo v poletnih mesecih v naselju Trzin Mlake uvedeno obmocje ome­jene hitrosti, na katerem je najvišja dovoljena hitrost omejena na 30 km/h, oziroma tako imenovana »cona 30«. V naselju Trzin Mlake se zacenja obmocje omejene hitrosti ob: uvozu s štiripasovnice v Kidricevo ulico, uvozu s štiripasovnice v Mlakarjevo ulico od križišca z Ljubljansko cesto in uvozu z Ljubljanske ceste v Ulico pod gozdom. Prav tako se je v poletnih mesecih na obmocju starega dela naselja Trzin obmocje omejene hitrosti, na katerem je najvišja dovoljena hitrost omejena na 30 km/h, oziroma »cona 30«, podaljšalo z Jemceve ceste preko Habatove ulice in Ulice za hribom do križišca z Ljubljansko cesto. Uvedena obmocja »cone 30« so oznacena na sliki z rdeco barvo. Spre­membi sta bili uvedeni za povecanje prometne varnosti vseh udeležen­cev v prometu. Na teh obmocjih so do zdaj že bila »cone 30« ter obmo-cja z omejitvijo hitrosti do 30 km/h. Pri slednjih velja, da se omejitev hi-trosti iznici s križišcem, zato je bilo na obmocju Mlak veliko teh znakov. »Cona 30« se je podaljšala oziroma razširila z namenom, da se zago­tovi enotna prometna ureditev za smiselno zakljucena obmocja, kar zmanjšuje kolicino prometnih zna­kov in voznikom ne povzroca dvo­mov. Obcanke in obcane prosimo, da upoštevajo spremenjeno pro-metno signalizacijo. Obcinska uprava Obcina Trzin vas v sodelovanju z Zavodom RS za varstvo narave OE Kranj, lokal­nimi naravovarstvenimi strokovnjaki in drugimi partnerji pri projektu LAS Zgodbe naših mokrišc vabi na predavanje Invazivne vrste in mokrišca v cetrtek, 10. oktobra 2019, ob 18. uri v Dvorani Marjance Rucigaj, CIH na Ljubljanski c. 12/f v Trzinu. Na predavanju se boste seznanili s projektnimi dejavnostmi in invazivnimi vrstami na mokrišcih. Predavali bodo strokovnjaki s tega podrocja. Spoštovani obcani, cenjene obcanke, lju­bitelji narave in njenih lepot, veselilo nas bo, ce se nam boste lahko pridružili. Obcina Trzin, župan Peter Ložar Obcinske novice Zbranih 139 starih trzinskih hišnih imen V okviru projekta Stara hišna imena, v katerem sodelujejo obcine Komenda, Medvode, Mengeš, Trzin in Vodice, so bila letos raziskana hišna imena v Trzinu. Na podlagi zgodovinskih zapisov v franciscejskih katastrih in župnijskih knjigah, obstojece literature ter s pomocjo do-macinov, ki so sodelovali na srecanjih, je bilo v Trzinu zbranih 139 sta­rih hišnih imen. Pri zbiranju imen in predvsem zanimivosti, povezanih z njimi, so sodelovali tudi ucenci OŠ Trzin, ki so tako obogatili znanje o svojem domacem kraju. Z odkrivanjem kulturne dedišcine se bolj zavedamo svoje identi­tete v prostoru in casu, v katerem živimo. V podeželskih okoljih imajo hišna imena pomembno vlogo pri prepoznavanju ljudi med seboj. Poleg ljudi zaznamujejo tudi vso drugo lastnino neke hiše – polja, gozd, živino. Prav za hišna imena je znacilno, da razen v redkih primerih ostajajo enaka kljub menjavi priimka ali lastnika pri hiši. Danes so ta imena predvsem v naseljih, ki so spremenila svojo podeželsko podobo, podvržena pozabi in izginjanju. Z namenom ohranitve in oživitve rabe hišnih imen so bili lastniki hiš s hišnimi imeni povabljeni k podaji soglasja za oznacitev domacije. La-stniki, ki so soglasje podali, so table s hišnimi imeni že prejeli. Na tablah so imena izpisana v domaci narecni obliki, pri cemer se uporablja tudi znak e , ki se prebere kot polglasnik. Lastniki domacij, ki se za oznacitev domacij do zdaj niso odlocili, še vedno lahko prejmejo brezplacno tablo s hišnim imenom. Za vec informacij se lahko obrnejo na Razvojno agen­cijo Zgornje Gorenjske, telefonska številka 04 581 34 16 ali e-pošta klemen.klinar@ragor.si. V okviru projekta je bila izdana knjižica s seznamom zbranih hišnih imen, ki je domacinom brezplacno na voljo na Obcini Trzin in v Cen­tru Ivana Hribarja Trzin. Imena so umešcena tudi na skupni spletni portal gorenjskih hišnih imen www. hisnaimena.si, kjer so na voljo še po­datki o navedbah hišnega imena v zgodovinskih virih in o takratnih gospodarjih. Projekt Stara hišna imena poteka v okviru LAS Za mesto in vas in ga financirajo Obcina Trzin, druge sodelujoce obcine in Evropska uni­ja preko Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP: Evropa investira v podeželje). Klemen Klinar Novi prikazovalnik hitrosti v Ulici za hribom že opozarja Agencija za varnost prometa je avgusta na podlagi javnega razpisa v brezplacni desetmesecni najem podelila prikazovalni­ke hitrosti »Vi vozite«. Med 30 izbranimi ob­cinami je tudi obcina Trzin. Prikazovalnik je Mesec skupnega branja tudi v Trzinu Trzin kot branju prijazna obcina se tudi letos pridružuje nacionalne-mu mesecu skupnega branja (NMSB), ki je del evropske bralne kam­panje Evropa bere (EURead). NMSB 2019 poteka od 8. septembra (mednarodni dan pismenosti) do 13. oktobra (konec tedna otroka). Vec informacij o skupni akciji najdete na spletni strani NMSB 2019 na povezavi: https://nmsb.pismen.si/, kjer je na voljo tudi seznam dogodkov in projektov na temo branja. V tem casu ste še posebno vabljeni, da na licne policke pred Knjižnico Tineta Orla v Centru Iva-na Hribarja oddate ali z njih vzamete katero od »knjigobežnic«. Gibanje Evropa bere povezuje obstojece bralne dejavnosti po vsej Evropi ter ozavešca o pomembnosti izobraževanja in pismenosti v zgodnjem otroštvu. Skupni cilj kampanje je dati vsakemu državljanu možnost postati bralec in polno sodelovati v evropski družbi. Eden od ciljev pobude Evropa bere je tudi vsakodnevno cetrturno branje, zato vas skupaj z gibanjem NMSB pozivamo, da se nam pridružite pri 15 minutah branja na dan. Obcina Trzin Pojasnilo V junijski številki Odseva smo v Portretu meseca pri pogovoru z Rajkom Podobnikom zapisali: »Rajko Podobnik že vec kot pet deset let deluje kot prostovoljni gasilec, v Društvo pa je prvotno stopil zaradi oceta, ki je bil tedaj poveljnik PGD Trzin. Bil je tudi prvi poklicni gasilec v Trzinu, kar petindvajset let pa je deloval kot tovarniški gasilec v Leku.« Zapis nehote zavaja, zato objavljamo pojasnilo. Delo poklic nega gasilca in tovarniškega gasilca v Leku je opravljal Rajkov oce in ne Rajko, kot je razumljeno iz sestavka. Uredništvo se za nejasnost opravicuje vsem vpletenim in hkrati Rajku Podobniku vnovic izreka cestitke za vse dosedanje uspehe. po novem namešcen v Ulici za hribom, in si­cer pred prehodom za pešce pri parkirišcu pri Osnovni šoli Trzin iz smeri Habatove ulice. Prikazovalniki hitrosti so se že v preteklosti izkazali za ucinkovito sredstvo za takojšnje zmanj­šanje povprecnih hitrosti. Prehitra vožnja je kljub pogostim preven­tivnim akcijam in opozarjanju vseh institucij, ki delujejo preventivno, še vedno najpogostejši vzrok prometnih nesrec z najhujšimi posledi­cami. Omejitev hitrosti pa je predvsem v naseljih kljucnega pomena. Agencija za varnost prometa je v sodelovanju s podjetjema Inter-matic in Sipronika letos že deveto leto zapored podelila prikazoval­nike hitrosti. S prikazovalniki želijo v Agenciji spodbuditi voznike k strpnejši in bolj umirjeni vožnji ter tako pripomoci k vecji varnosti vseh udeležencev v cestnem prometu. Agencija obenem želi obcine spodbuditi, da bi uporabljale prikazovalnike hitrosti, saj so ti doka­zano ucinkovit kratkorocni ukrep za zmanjšanje povprecnih hitrosti v naseljih in zunaj njih. Prikazovalniki hitrosti zbirajo tudi podatke o izmerjenih hitrostih, na podlagi zbranih podatkov pa je mogoce pripraviti analize in predloge za izvedbo razlicnih infrastrukturnih ukrepov na cestah, kar dodatno izboljšuje prometno varnost. Obcina Trzin V našem kraju Projektu za ohranitev trzinskih mokrišc so se pridružili tudi geolovci Vec kot 350 kilogramov uspešno odstranjene invazivne rastline, ki v trzinskih mokrišcih izpodriva avtohtono rastje, tri cišcenja mokrišca na Mlakah in 44 parov pridnih geolovskih rok - to je kratek povzetek rezultatov projekta MARJA – Mala barja. Obcina Trzin se je lani pridružila naravovarstvenemu projektu Mala barja - MARJA, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Cilj štiriletnega pro-jekta je izboljšanje razmer za rast avtohtonega rastlinja, ki uspeva na desetih posebnih ohranitvenih obmocjih v osrednji Sloveniji in na Gorenjskem, kjer prevladujejo nizka in prehodna barja ali mokrotni travniki. Ogrožata jih prevelika raba (osuševanje, prepogosta košnja mokrotnih travnikov ali gnojenje) ali opušcanje rabe in posledicno ne­ustrezno zarašcanje. Na takšnih površinah se namrec hitro razrašca­jo invazivne tujerodne rastline, ki krcijo življenjski prostor avtohtonim - nekaterim grozi celo izumrtje, in jih je zato treba odstraniti. Projektu so se poleg Trzina pridružili tudi obcini Bled in Logatec ter Zavod PARNAS (Zavod za kulturo in turizem Velike Lašce), dejavnosti pa ko­ordinira Zavod RS za varstvo narave. Vec na spletnih straneh: https:// www.malabarja-marja.si. V okviru projekta MARJA so za ohranitev trzinskega mokrišca na naši obcini naprej odkupili nekaj zasebnih zemljišc, ki so del varstvenega obmocja »Natura 2000«, od drugih lastnikov pa pridobili soglasje za vzpostavitev prvotnega stanja mokrišca na gozdnem obmocju Mlak. V nadaljevanju se je projektu na podlagi prijave na razpis pridružilo društvo »Slovenski GeoCaching klub« iz Ljubljane, ki bo prihodnja tri leta na omenjenem obmocju odstranjevalo invazivno tujerodno zlato rozgo (kanadsko in orjaško). Invazivke so odstranjevali trikrat Geolovsko društvo so ustanovili leta 2012 in šteje 120 clanov raz­licnih starosti in poklicnih profilov pretežno iz osrednje Slovenije, med njimi je tudi nekaj Trzincev. Pod strokovnim vodstvom naše naravo­varstvenice Maje Brozovic so slovenski geolovci z mokrišca na Mlakah letos zlato rozgo odstranjevali trikrat. Na prvi akciji 10. junija jih je 15 zacelo delo na severnem obrobju travnika, na katerem je raslo vec skupkov rumenocvetoceinvazivke,in nadaljevaloodstranjevanjevvse smeri. V treh urah so s koreninami vred izpulili 270 kg te sicer zdravil­ne rastline, ki pa ni del avtohtonega mocvirskega rastja. Devet dni pozneje je 18 clanov nadaljevalo odstranjevanje na osre­dnjem delu travnika in okoli jelševja. Drugo akcijo so organizirali kot CITO-dogodek (geolovsko srecanje v obliki prostovoljnega družbeno koristnega dela, ki je usmerjeno v ohranjanje okolja), zato se jim je pridružil tudi geolovec iz Avstrije, ki je po nakljucju gostoval v Ljubljani. Zadovoljno ugotovili, da je rozgo nadomestil šaš V prvi polovici avgusta so si ogledali rezultate svojega dela in zado­voljno ugotavljali, da so bili uspešni. Travnik je namrec lepo ozelenel, na odstranjenih rastišcih zlate rozge pa se je razrasel šaš (trava z ostrim robom, ki uspeva predvsem v mocvirjih, vlažnih gozdovih in na mokrotnih travnikih). Tako je na zadnji akcij 30. avgusta enajst geo­lovcev odstranilo zgolj 70 kg zlate rozge, vecinoma majhne novozrasle poganjke in nekaj vecjih. Vso odstranjeno zlato rozgo so sproti odla­gali v PVC-vrece, ki so jih po koncu vsake akcije odpeljali na unicenje na deponiji Dob. V prihodnjih mesecih bodo geolovci spremljali stanje na odstra­njenih rastišcih, spomladi pa nadaljevali odstranjevanje novih mla­dih poganjkov. Tako bodo omogocili razrast redkih in ogroženih vrst avtohtonega mocvirskega rastja, med katerim je tudi redka orhideja Loeselova grezovka, ki jo bodo, ce bomo budno skrbeli za naša mo­krišca, lahko obcudovali še prihodnji rodovi. Besedilo in fotografija: Tanja Jankovic Kaj je geolov? Geolov je zabavna in pustolovska igra za vso družino, pri kate ri geolovci z uporabo satelitske navigacije išcejo razlicne skrite zaklade. Ideja se je razvila na prelomu tisocletja, ko so v Ameriki hoteli preveriti natancnost novopostavljenega GPS sistema. Po zneje se je razrasla v igro in se razširila po vsem svetu. Kako poteka igra? Nekdo skrije »zaklad« (to je škatla z doloceno vsebino) in na svetovnem spletu objavi njeno lokacijo z zemlje pisno širino in dolžino, drugi geolovci pa gredo v lov. Ko najdejo zaklad, se vpišejo v njegov dnevnik. Poleg tega svojo najdbo vpi šejo tudi na spletno stran, na kateri so našli informacijo in koor dinate zaklada. Trenutno je v Sloveniji postavljenih vec kot pet tisoc zakladov, na svetu pa vec kot tri milijone. Najbolj razširjena spletna stran iskalcev zakladov je www.geocaching.com, spletna stran slovenskega društva geolovcev pa je www.geocacher.si. Kakšni so zakladi? Škatle zakladov so razlicnih vrst in velikosti. V manjših je le dnevnik, v vecji pa so poleg dnevnika in pisala tudi razlicni predmeti, namenjeni menjavi. Velja pravilo: ce ne kaj vzameš iz škatle, moraš v njej nekaj tudi pustiti. Izjema so sledljivi popotniki oz. sledljivcki. Zakladi pa so lahko tradicionalni (škatla z dnevnikom), vecstopenjski (skriti na vec lokacijah), skriv nostni (reševanje zapletene uganke), zemeljski (pripeljejo do na ravne znamenitosti: jezero, slap, izvir …), dogodkovni (udeležba na srecanju) ali CITO dogodkovni (poišci zaklad, odnesi smeti, ko geolovci pomagajo pri cišcenju narave). Ne glede na velikost ali vrsto pa nas iskanje zakladov veckrat popelje na številne kraje, ki jih sicer nikoli ne bi obiskali, ali pa nas seznani o številnih za nimivostih, za katere nismo še nikoli slišali ali pa smo nanje že zdavnaj pozabili. V našem kraju DVAJSET LET SEJMA V TRZINU, MEDNARODNI FOLKLORNI FESTIVAL IN DVAJSET LET TURISTICNEGA DRUŠTVA KANJA TRZIN Tokratni sejem v znamenju jubilejev in novosti Tudi letos je dogajanje v Trzinu popestril vsakoletni sejem, nekdaj poimenovan Florjanov, letos Sejem v Trzinu. Sejemskemu dogajanju smo price že dvajseto leto zapored, tokrat prvic ob vstopu v jesen. Do zdaj smo ga bili namrec vajeni v maju, ker pa nam letos po­mladno vreme ni bilo naklonjeno, smo ob stojnicah, živi glasbi in dobri družbi lahko uživali »šele« tik pred zacetkom novega šolskega leta. Poleg spremenjenega casovnega okvira nas je letos pricakalo še nekaj presenecenj. Sejemskemu dogajanju sta se pridružila še 18. Mednarodni folklorni festival in 20-letnica delovanja Turisticnega društva Kanja Trzin. Dvodnevni dogodek je v soboto odprl Mešani pevski zbor Žerjavcki, sle­dila pa sta nagovora predsednice Turisticnega društva Kanja Trzin Dunje Špendal in župana Obcine Trzin Petra Ložarja, ki sta pozdravila zbrane in uradno odprla slavnostni dan. Nagovoroma je sledil nastop ucencev Glasbene šole Lartko, ki je vrocemu dopoldnevu dodal glasbeno noto. Obcina Trzin in Turisticno društvo Kanja Trzin sta poskrbela za razlicne stojnice, na katerih so obiskovalcem ponujali raznovrstne izdelke in sto­ritve, manjkali pa nista niti okusna hrana in pijaca. Dogodek že vec let sooblikujejo tudi otroci, ki samoiniciativno postavijo svoje improvizirane stojnice. Letos so med drugim pripravili okusno limonado z limeto in odli-cen metin napitek, izdelovali so zapestnice, prodajali igrace in spominke in se ob tem odlicno zabavali. Njim so bile namenjene tudi otroške delavnice, na primer poslikava ob-raza, pa nastopa mladih igralcev iz Mini dramske šole zavoda Azum in Show skupine iz KUD-a Franc Kotar. Manjkali niso niti plesni nastopi in igre, denimo nastop akrobatske skupine Leaders Unified, Kotalkarske-ga kluba Zvezda ter otroška predstava Cebelici Tinka in Tonka. Poveselili smo se lahko tudi ob zvenu godalnega orkestra Mihaelove strunce ter harmonik iz Kluba harmonikarjev Stopar in harmonikarskega orkestra Mihaelov sejem. Popoldne je dogajanje z atraktivnimi nastopi popestril 18. mednarodni folklorni festival, ki ga je napovedal sprevod s Trzinskimi mažoretkami in koracnicami veteranov Mengeške godbe. Med programsko barvito in zanimivo prireditvijo se je zavrtelo skoraj sto plesalcev iz šestih folklornih skupin, med katerimi sta kot gostiteljici nastopili tudi domaci zasedbi, ve­teranska in clanska folklorna skupina Turisticnega društva Kanja Trzin, za atraktivnenastopepasoposkrbelišeplesalciFS-aKamnik,KUD-aJanu­ševec in SKPD-ja Sveti Sava ter plesalca flamenka iz PKD-ja CoraViento. Zvecer je sledilo slavje ob dvaj­setletnici delovanja Turisticnega društva Kanja Trzin, ko je predse­dnica društva Dunja Špendal iz rok Borisa Pirca, clana upravne­ga odbora Turisticne zveze Slo­venije, prejela bronasto plaketo za uspešno dvajsetletno delo­vanje, župan Peter Ložar pa je društvusšopkomizrekelcestitke in zaželel še mnogo uspehov. Be-seda je pripadla tudi dolgoletni predsednici Jožici Valencak, brez katere si uspeha TD-ja Kanja ne moremo predstavljati. Cešnja na torti je bila tudi tokrat petmetr-ska potica velikanka, vsakoletni zašcitni znak sejma, ki sta jo s skupnimi mocmi razrezala pred­sednica društva in župan, nato pa je kos potice lahko okusil vsak obi-skovalec dogodka. Po razrezu potice se je zabava nadaljevala ob ritmih narodno-zabavne glasbe, katere toni so zveneli še pozno v noc. Nedeljsko dopoldne se je zacelo z nastopom carovnika Joleta Coleta, ki je poleg otrok dodobra nasmejal tudi odrasle, nadaljevalo pa se je s kulturnim programom za otroke in odrasle, ki so ga sooblikovali ucen- V našem kraju ci diatonicne harmonike Stopar, citrarke in kitaristi skupine Lipa Domžale ter skupni nastop Ženskega pevskega zbora Trzinke in Moškega pevskega zbo­ra Radomlje, saj Trzinke menda od nekdaj rade pogledujejo za fejst fanti. Ženska vokalna skupi­na Civke v okviru KUD-a Franc Kotar je navdušila obiskovalce, saj je z njihovim nastopom zavel svež veter v vrocem ne­deljskem popoldnevu. Obiskovalci so si na šolskem igrišcu lahko ogledali še ledeno dirko, na stojnicah pa rokodelska in kmecka opravila, medtem ko se je pod šoto­rom razživela zabava. Obilo smeha in velik aplavz je doživel tudi nastop KUD-a Mlin iz Radomelj z izseki nekaterih najbolj priljubljenih muzikalov iz njegove produkcije. Navdušili so zlasti z odlomkom iz muzikala Pepelka, v katerem maceha predstavi svoji »obetavni« hceri. Trzinci smo ponosni, da je režiser in predsednik društva prav naš obcan Nejc Lisjak, ki je ob nastopu napovedal še premiero novega muzikala Drušcina. Obiskovalci so lahko ob pestrem dogajanju res dobro izkoristili še poslednji dan šol­skih pocitnic. Barbara Kopac, Dunja Špendal Ledena dirka razgrela obiskovalce Stari Trzinci so bili znani po tem, da so pripravljali in lomili led, ga prodajali in razvažali do mesarjev in ledenic po vsej Kranjski. Trzinski ledarji so nekdaj poplavili travnik ob Pšati, in ko je voda zmrznila, so led prekrili s slamo, da se ni talil. Vcasih so v led zamrznili tudi meso. Ta led so potem z vozovi vozili po deželi in pri tem naleteli na številne ovire, ki jih je bilo treba premagati. Po zgledu trzinskih ledarjev poteka tudi naša ledena dirka, ki je rezultat skupnega dela Športnega društva in KUD-a Franc Kotar Trzin, njen idejni oce pa je Andrej Zupanc. Prvotno je dirka potekala ob reki Pšati, zdaj pa se izvaja na šolskem igrišcu, in sicer obicajno v casu Trznfesta, a ker na letošnjem Trznfestu dirke zaradi slabega vremena ni bilo mogoce izpeljati, smo jo izvedli na 20. Sejmu v Trzi-nu. Nastopilo je 17 parov razlicnih starostnih kategorij. Zmagala je ekipa Športnega društva Trzin, drugo mesto je zasedla ekipa Smrk-ca, tretje pa sta si delili ekipi A je to! in Olivija. Vse ekipe so prejele bon za pico v Piceriji Olivija in sok. Ekipam se za udeležbo na dirki zahvaljujemo in se vidimo prihodnje leto v še vecjem številu. Robert Matijevic Zahvala K uspešni izvedbi dogodka so pripomogli številni prostovoljci, tr zinska društva, donatorji in sponzorji, ki se jim TD Kanja na tem mestu še enkrat iskreno zahvaljuje! Obcina Trzin, ŠD Trzin, JKP Prodnik, E vizija Renata Podržaj, Dim Tech Martin Šlebir, Kotany, Orbico, Cvetlicarna Anaeva, Muc Caffe, Frizerski studio Petra, Slikarska delavnica TD Kanja, Gostilna Naro be, Arboretum Volcji Potok, Saje Trzin, Simp'S, Telma, Petrol servis Trzin, Lepotni studio Klavdija Tretjak, Picerija Olivia, Kozmeticni studio Biona, Avtokleparstvo Pancur, AS Domžale, Orodjarstvo Re pše, Uni&Forma, NLB, Motorino, Grilcek, Biring, Avtoservis Tavcar, POP TV, Lalum, The Old London Pub, Pekarna Pecjak, Narayana, Viplam, Fe Go, Deloitte, Radio Center, Z&Z, Elpan, Kozmeticni stu dio Nia in Društvo Pot srca. Povprašali smo: Kako ocenjujete letošnji Sejem v Trzinu? Miha Demšar: »Opazil sem, da je nekoli­ko manjša ponudba za otroke, lunapark in podobno, je pa bil odlicen nastop carovnika, ki je nasmejal tudi odrasle. Sicer se mi zdi približno enako kot lani: diši po okusni hrani, ljudje so dobre volje, otrokom se dogaja … In to je pomembno!« Andreja Mucibabic: »Nov termin je pac po sili razmer zaradi majskega slabega vremena, zdi pa se mi, da je manj dnev­nih obiskovalcev. Morda še lovijo zadnje lepe dneve pocitnic. Lokacija se mi zdi v redu, le otroci so pogrešali avtomobilcke. Stojnic je sicer manj kot lani, a jih niti ne pogrešam. Pogrešam pa javno dolocen prostor za otroški bolšji sejem in da bi to navedli tudi na letaku. Zvecer je bilo tudi luštno in kar nekaj doga­janja pod šotorom, vendar smo se usedli zunaj, ker je bilo v šotoru preglasno. Škoda, da sejem ni povezan s Florjanovo nedeljo, saj ta v Trzin privabi mnogo ljudi tudi od drugod. Obiska je mogoce manj tudi zato, ker je vsak konec tedna toliko dogajanja, da mora clovek prav izbirati, kam se bo odpravil. Vendar pa je ob vsaki spremembi potrebnega nekaj casa, da se ljudje nanjo navadijo. Vcasih se nam ob spremembi kakšna stvar zdi slaba, cez cas pa ugotovimo, da je pravzaprav bolje kot prej.« Marija Šuštar: »Na se­jem sva prišla na povabilo prijateljev Trzincev, midva pa sva iz Dravelj in sva na trzinskem sejmu redna gosta. Prišla sem poslu­šat pevske nastope, ker tudi sama pojem v zboru. Zelo sem zadovoljna s sejmom, saj je dobro organiziran, organiza­torji se res potrudijo.« France Šuštar: »Vsakic ko prideva, nama je všec, tako da niti ne razmišljava o tem, kaj je drugace kot prejšnje leto, pomembno je, da je prijetno v danem trenutku. Tudi letos je tako in midva bova še prišla.« Besedilo in fotografije: Tanja Bricelj V našem kraju Proslavili državni praznik Že osemindvajseto leto zapored smo 25. junija po vsej državi izobesili zastave v poklon samostojni Sloveniji. V Trzinu je za praznovanje dneva državnosti tudi letos poskrbelo Društvo upokojencev Žerjavcki. Dogodek je potekal v Kulturnem domu, povezovala pa ga je Helena Ogorelec. Dogodek je s himno slavnostno zacel Mešani pevski zbor Žerjavcki, ki ga je na citrah spremljala Neli Zidar Kos. Sledili so napevi Po jezeru, Sinoci sem na vasi bil, Sem deklica mlada, vesela in Slovenec sem. V na­daljevanju sta nas navdušili Hana Šinko in Zala Kolenc, ucenki Osnovne šole Trzin, ki sta ob spremljavi kitare zapeli pesem Tomaža Domicelja Življenje je lepo in Zgodbo o prijateljstvu skupine Cuki. Slavnostni govornik tokratnega dogodka je bil dr. Tomaž Cas, predse­dnik Zveze policijskih veteranskih društev Sever. Na slavju je vse zbrane nagovoril s spominom na bitko pri Trzinu, ki je potekala 27. junija 1991 in je predstavljala enega od kljucnih mejnikov slovenske osamosvojitve­ne vojne. Kot je povedal govornik, je bila »bitka prikaz enotne, usklajene in izredno drzne bojne akcije tedanje milice in teritorialne obrambe«. Program je nadaljeval Barjanski kvartet s pesmimi iz narodno-zabav­nega repertoarja, sledil pa je recital recitatork Olge Stopar, Ade Lovše Mušic in Jelke Moravec, ki so obcinstvo z izbranimi besedili popelja­le v pristno domovinsko razpoloženje. Glasbena šola Lartko je zatem predstavila mlada ustvarjalca, Majo Vinko in Luka Debelica, ki sta pou­stvarila My Way Franka Sinatre, za konec pa je skupaj s pevci Žerjavcki nastopila Pihalna godba Bežigrad. Praznicni vecer so obiskovalci na­daljevali še na pogostitvi. S tem dogodkom je tudi obcina Trzin zazna­movala še eno leto samostojne domovine. Slovenija, še na mnogo let! Besedilo in fotografija: Barbara Kopac Letošnja generacija prvošolckov Šolske novosti manj številna od prejšnjih Šola ima z letošnjim šolskim letom ograjeno šolsko kolesarnico s kontrolo pristopa, s cimer bodo lahko zagotovili vecjo varnost shra­njevanja koles, motornih koles, skirojev in rolerjev. Poleg tega so vse zunanje vhode v šolo opremili z elektronskim nacinom zaklepanja, ki prav tako zagotavlja kontrolo pristopa in predvsem vecjo varnost. Poleg tega pa so na obrobje športnega parka OŠ Trzin postavili mize s klopcami kot neke vrste ucilnico na prostem. Vec v prihodnji šte­vilki Odseva. Besedilo in fotografija: Tanja Jankovic Trzinski osnovnošolci so po zasluženih pocitnicah 2. septembra spet prestopili šolski prag. Med njimi je bilo tudi 37 prvošolckov, ki so se s svojimi starši ob 9. uri zbrali v vecnamenskem prostoru šole. Po uvodnem pozdravnem nagovoru ravnateljice Matejke Chvatal so jim osnovnošolci predstavili nekaj interesnih dejavnosti, ki potekajo na šoli: zaplesali so šolske mažoretke in plesalci Miki plesne šole, predstavili sta se plesalki navijaške skupine Sovice. Najmlajšim šo­larjem so s pesmima Prvic v šolo (Janez Bitenc) in Svet je tvoj (Nina Pušlar) pod vodstvom Mateje Košir zaželeli dobrodošlico še pevci Cici otroškega pevskega zbora, spoznali pa so tudi pomocnico ravnateljice Jano Klopcic in vodjo šolske svetovalne službe Ksenijo Rojs Viskovic. Ko sta razrednicarki Sara Rode in Irena Uljancic poklicali svoje ucen­ce, so skupaj z drugo uciteljico Nancy Vake in uciteljico podaljšanega bivanja Manco Bernot pogumno odkorakali v svoji maticni ucilnici. Prvo šolsko uro so nadobudni prvošolcki spoznavali sošolce ter šol-ski red in pravila. Medtem pa je ravnateljica staršem predstavila pro-fesorico Vanjo Jovicevic, ki je na kratko orisala program NTC-ucenja (ucenje z igro po metodi dr. R. Rajovica), ki se mu je šola pridružila že prejšnje šolsko leto, in Nino Mlakar iz društva Sprememba, ki je spre­govorila o pomenu krepitve custvenih in socialnih vešcin pri otrocih. Po koncanem uvodnem delu so se starši pridružili svojim najmlajšim v ucilnicah. Ti so se takrat že sladkali s torto, ki jim jo je tudi letos poda­rilo Društvo prijateljev mladine Trzin. In povem vam, prav v slast jim je šla! Naj bo prehod v šolo in nov delovni ritem za vse cim manj stresen! Besedilo in fotografija: Tanja Jankovic V našem kraju Naš novi vrt Nestanovitna vremenska napoved, ki bi bila bolj primerna za muhasti april kot pa za poletni avgust, nas ni odvrnila od tega, da ne bi izpeljali prireditve na prostem ob uradnem odprtju novourejenega vrta ob trzin­skem domu starejših. Skoraj vseh 57 stanovalk in stanovalcev trzinske enote Doma pocitka nam je uspelo privabiti na plano, da so skupaj z drugimi obcani zapolnili prav vse koticke vrta. pridobitev za vse stanovalce in njihove svojce, saj smo z njim pridobili dodaten prostor za sprošcanje, športne dejavnosti in druženje. Vrt, opremljen z novimi klopcami, mizicami, visoko gredo in zelenimi po­vršinami, pomeni vecjo možnost za stik z naravo, saj ga zaradi ume-šcenosti doma sredi naselja sicer primanjkuje. Da bi vrt dobro služil svojemu namenu in se na njem ne bi dogajale neželene nesrece, je trzinski župnik Boštjan Gucek nadenj in nad navzoce priklical tudi božji blagoslov. Seveda pa nismo pozabili na naše želodce – vsi zbrani so dobili kozarcek penine in kos socne torte iz domske kuhinje, vse to ob zvokih razigranega tria Frenki. Žal nam z vsem naštetim ni uspelo povsem pregnati nevihtnih obla­kov, ampak so nas sredi veselega razpoloženja pregnali pod streho. V skupnem prostoru doma smo ob zvokih harmonike, kitare in kontra­basa nadaljevali praznovanje in postregli še sladoled, ki je poleti tudi med starejšimi nepogrešljiva sladica. Verjamemo, da bo naš vrt, ki je bil urejen na pobudo stanovalcev in zaposlenih ter ga je sofinancirala obcina, dobro obiskan in izkorišcen. Katarina Pezdirc, socialna delavka v Domu pocitka Mengeš Obnova cerkve in povabilo Verjetno ste že brali, da smo se v marcu srecali z županom in svetniki Obcine Trzin. Skupaj smo si ogledali cerkev in se temeljito pogovorili o njej. Lah­ko recem, da smo vsi menili, da je potreben korak v smeri obnove. Strinjali smo se, da bo treba to izpeljati vzajemno. V tem casu smo pridobili kulturnovarstvene pogoje ZVKDRS-a, ki smo jih že predali restavratorju, zdaj cakamo njegov elaborat. Pripravlja se še elaborat potrebnih del in analize materialov. V tem letu pa bomo op-ravili tudi natancne laserske meritve cerkve. Vse to je podlaga za realno in koncno oceno stanja in iz tega izhajajoce potrebne obnove stavbe, ki je najstarejša kulturna dedišcina na obmocju naše obcine. Nekateri ste opazili, da se za cerkvijo vreme jasni in sije sonce, da so delavci podrli drevesa na župnijskih parcelah za cerkvijo. Poseg je bil nujen iz vec razlogov. Osnovni razlog je gotovo varnost, saj bi ob vetru in nalivih, kakršnim smo price zadnje case, lahko kaj zgrmelo na spodnje hiše ali cerkev. Z odstranjevanjem lesa bodo namrec odstranili tudinekajnevarnih skal. Drugirazlog jebolj gozdarsko-biološke narave. Drevesa jesena se namrec sušijo zaradi bolezni in bi jih morali v vsakem primeru odstraniti. Tretji razlog sta zracnost in svetloba za cerkvijo. Dodajamo prošnjo lastnikom gozdov iz Trzina. Gozdar Janez Mušic je pripravljen pomagati in se dogovoriti z lastniki, ki bi bili pripravljeni darovati les za obnovo naše cerkve. Lastniki pri tem ne bi imeli nobenih stroškov ali dela, ker bo vse uredil on. Lastniki, ki bi želeli tako pomagati župniji, se preprosto ja­vite na e-naslov janez.music@zgs.si ali po telefonu na števil­ko 041 657 221 in mu sporocite, koliko lesa bi darovali, morda bo treba do parcele še malo urediti pot in se lahko to naredi spotoma. Janez Mušic odlicno pozna gozdne površine in je strokovnjak na tem podrocju, zato mu z veseljem zaupamo. Boštjan Gucek, župnik Tradicionalni obisk bazilike na Brezjah Stanovalci Doma pocitka Mengeš in enote v Trzinu smo se v cetr­tek, 4. julija, odpravili na Brezje, kamor se že tradicionalno podamo vsaj enkrat na leto. Ceprav vreme ni kazalo najbolje, se nismo pustili pregnati in ob deveti uri smo nekateri z avtobusom in drugi s kombiji krenili na pot proti Gorenjski. Našemu vabilu za spremstvo se je pri­jazno odzval tudi trzinski župnik, gospod Boštjan Gucek. Po pozdravu direktorice doma Lidije Krivec Fugger nas je nagovoril in skupaj smo zmolili molitev za srecno pot. Brez težav smo hitro prispeli na Brezje in se najprej odpravili v baziliko, kjer smo se udeležili redne svete maše, ki so jo darovali trije navzoci župniki. Domaci pater nas je spodbujal, da smo sodelovali tudi s petjem ljudskih cerkvenih pesmi. Po koncu maše so se nekateri sprehodili še okrog Marijinega oltarja, kjer si je mogoce ogledati fotografije in pisma tistih, ki so bili na njeno priprošnjo uslišani v svojih stiskah ali željah. Da pa se ne bi prehitro vrnili nazaj domov, smo si zunaj v pokritem prostoru pred cerkvijo privošcili kavo in se posladkali s kremno rezino. Prijazno nas je pozdravil tudi gvardijan in rektor svetiš-ca, pater Robert Bahcic, in vsakemu namenil nekaj besed. Dobre volje in z lepimi vtisi smo se pocasi vrnili v dom, kjer nas je že cakalo kosilo. Obljubili smo si, da izlet zagotovo ponovimo prihodnje leto. Barbara Vesel Fotografija: Aleša Lenarcic Oglasi Start pri Domu Vegrad na zacetku poti na Sv. Primož (upo rabite lahko parkirišce pri Calcitu), kjer placate simbolicno prijavnino 5 evrov (otroci brezplacno), s katero bomo letos pomagali društvu ASPI, ki je društvo za pomoc odraslim osebam z motnjo avtisticnega spektra (Aspergerjev sin drom). Celoten izkupicek prijavnin gre v dobrodelne namene! +BONUSSTARO ZANOVO*** PREVERICELOTNO PONUDBO PRISVOJEM PRODAJALCU VOZIL NISSANALINANISSAN.SI Kombinirana poraba goriva: 5,3–7,5 l/100 km. misije CO2: 170–139 g/km. misijska stopnja: uro 6d - Temp. misije NOx: 0,0181–0,0553g/km. misije trdnih delcev: 0,0004–0,00091g/km. Št. delcev (x1011): 0,01–0,86. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzro‰a globalno segrevanje. misije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k ‰ezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. *Cena velja ob nakupu novega vozila Nissan Qashqai 1.3 Visia z akcijo CashPlan prekoNissanFinanciranja.**Brezpla‰no7-letnojamstvoveljazNissanFinanciranjeminobsega3letatovarniškegarancijeterpodaljšanojamstvoza4.in5.letopoprogramu“As new”, 6. in 7. leto pa po programu Basic. oz. za 160.000 km, karkolisezgodiprej. ***śeželitezamenjatisvojstariavtomobil,vamobnakupunovegavozilaNissanQashqaipriznamodo1.000€bonusa(veljazavoziloNissanQashqai1.6dCi).Odlo‰itevosprejemu vašega rabljenega vozila v ra‰un je diskrecijska pravica posameznega pooblaš‰enega distributerja. Odobritev bonusa “staro za novo” ni izklju‰no vezana na sprejem vašega rabljenega vozila v ra‰un. Veljaz NissanFinanciranjem.Akcijaveljado30.9.2019. Pooblaš‰eni uvoznik: Renault Nissan Slovenija, d.o.o., Dunajska 22, 1001 Ljubljana. Slika je simbolna. Ve‰ na nissan.si. Avt T ka c. 108, 1000 Ljubljana. Prodaja novih vozil: 01/ 20 00 627, prodaja rabljenih vozil: 01/ 20 00 560, servis: 01/ 20 00 570. E-mail: info@malgaj.com ODPRTO OD PON DO PET: OD 8.00 DO 18.00, SOB: OD 8.00 DO 12.00, NED: ZAPRTO www.malgaj.si 12 | Odsev — Glasilo obcine Trzin V našem kraju Sodni dan nad Trzinom Na televiziji spremljamo, kako divjajo neurja po Sloveniji in po svetu. V juniju se je to zgodilo tudi nam. V petek, 21. junija 2019, se je nad Trzinom razdivjala ne­vihta z mocnim dežjem. Zalivalo je kleti in odkri­valo strehe. Kot edina gasilska enota v obcini Trzin smo iz Re-gijskega centra za obvešcanje (RECO-112) prejeli veliko pozivov. Prvi poziv smo dobili ob 16.58. Takoj zatem smo v pol ure prejeli 16 pozivov in v naslednjih tridesetih minu­tah je številka narasla na 31 pozivov s številke 112. Prvic v zgodovini postavili operativni štab Na pozive smo se takoj odzvali in odpeljali na štiri lokacije hkrati. Na lokacijah smo postavili crpalke in sesalnike in zaceli crpati vodo. Zaradi velikega števila intervencij smo morali v gasilskem domu prvic v zgo­dovini delovanja prostovoljnega gasilskega društva postaviti operativni štab za vodenje vecjih intervencij v izrednih razmerah. Prejete pozi­ve smo beležili po vrstnem redu klicev obcanov na RECO-112 in glede na ogroženost življenj in premože­nja smo na teren pošiljali razpoložljive gasilske enote. Zaradi pomanjkanja tehnike in operativnih gasilcev smo iz štaba zahtevali pomoc sosednjih društev iz Ga-silske zveze Domžale. Odgovor regijskega centra je bil, da so sosednja društva na terenu in ne morejo priti na pomoc, saj se je nad obmocjem Domžal prav tako razbesnelo neurje. Zato smo aktivirali sosednji gasilski zvezi, in sicer GZ Mengeš (PGD Loka pri Mengšu, PGD Mengeš, PGD Topole) in GZ Ljubljana (PGD Crnuce). Vse klicane enote so se odzvale klicu in nam priskoci­le na pomoc pri odpravljanju nastale škode ob neurju, zlasti pri precrpavanju vode in prekrivanju streh. Šest ur in 22 minut Intervencija je potekala šest ur in 22 minut, vendar to ni koncni cas njenega konca, saj je bilo zatem treba vso opremo ocistiti in pripraviti za nova posredovanja. Žalostno pri tem pa je, da se nihce iz obcinskega štaba Civilne zašcite Trzin ni javil vzpostavljenemu štabu. Prejeli smo klic župana Petra Ložarja, ki je po­nudil, kar je bilo v danem trenutku mogoce. V štabu so se zglasili in ponudili pomoc tudi podžupanja Nuša Repše in podžupan Rado Gladek ter nekaj obcanov. Sodelovalo 10 vozil in 64 gasilcev V intervenciji je sodelovalo 24 razpoložljivih pro-stovoljnih gasilcev in gasilk našega društva. Upo­rabili smo tri gasilska vozila, ki jih imamo. Potopne crpalke in sesalnike smo z lokacije na lokacijo vozili z lastnimi osebnimi vozili. Iz sosednjih društev se nam je pridružilo še 40 prostovoljnih gasilcev in gasilk, ki so prišli s sedmimi vozili. Glede na izredne razmere, ki so nastale na obmo-cju Trzina, smo se prostovoljni gasilci na vso moc in z vsemi razpoložljivimi sredstvi trudili pomagati pri­zadetim obcanom v nevihti. Zaradi posledic neurja in nastale škode se nismo mogli odzvati oz. priti na vec krajev hkrati, saj je položaj v takih primerih izredno težak. (Ne)Razumevanje obcanov Ob tej priložnosti se zahvaljujemo obcanom za strpnost in potrpež­ljivost. Žal pa so nas nekateri obcani tudi verbalno napadli, saj so menili, da bi morali najprej crpati pri njih in nato šele drugje, vendar tako razmišljanje obcanov ne vzdrži. Pri tako obsežnih intervencijah je vedno treba dolociti vrstni red pomoci glede na pozive iz RECO-112 oziroma glede na ogroženost in nujnost pomoci. Razumemo njihovo stisko ob ogroženosti njihovega premoženja, vendar morajo razumeti, da za take primere veljajo posebni protokoli ob reševanju. Gasilci se vedno trudimo in delamo po svojih najboljših moceh. Zgodilo se je tudi to, da se je marsikateri gasilec odzval na interven­cijo, ceprav je imel doma zalito klet in je šele pozneje opravil crpanje pri sebi doma. Pri takih izjemnih vremenskih razmerah je treba razu­meti, da voda in podtalnica odteceta, in šele nato je smiselno crpanje efektivno mrtvih prostorov, ki nimajo talnih jaškov. Prilagamo razpredelnico, iz katere je razvidno opravljeno delo. Hišne številke so zakrite zaradi varovanja osebnih podatkov. Marko Kajfež, poveljnik PGD Trzin Portret meseca Portret meseca: 10-letnica Šole zdravja V Trzinu med prvimi prepoznali koristi vadbe »1000 gibov« Zrak je bil jutranje svež in vreme se je še odlocalo, naj bo soncno ali deževno, medtem ko so plošcad na ŠRP-ju Mlake napolnili udeleženci Šole zdravja v žarecih oranžnih majckah. Pod vodstvom dr. Nikolaja Grišina so opravili polurno telovadbo Tisoc gibov in tako proslavili deseto obletnico delovanja Društva Šola Zdravja in z njim trzinske skupine, za katero je dala pobudo Helena Ogorelec. Skupina je nastala osma po vrsti, kar pomeni, da smo Trzinci med prvimi prepoznali koristi vsakodnevne jutranje vadbe. »Po operaciji mi je prav Šola zdravja dala moc in ravnotežje, da sem spet lahko hodila,« je povedala Vera Gutman, ena izmed redno va­decih, potem ko se je dobro razgibala in spila kavico, s katero clane vsako soboto pocrklja Angelca Šon. »Ker tu v bližini ni lokala, kamor bi po vadbi lahko šli na kavo, sem jo nekoc skuhala sama in prinesla na vadbo. To je bilo navdušenja! Od tedaj jo že deset let z veseljem kuham vsako soboto. Ta telovadba je zame naredila ogromno. Pred desetimi leti sem imela operacijo in kemoterapijo, vsakodnevno giba­nje in druženje pa sta mi izredno pomagala,« pove Angelca. Med najstarejšimi in najbolj zgovornimi Polurna vadba, ki poteka ob vsakem vremenu vsak dan, razen ob ne­deljah in praznikih, sploh ni macji kašelj in naj vas starost vadecih ne zavede. Ob doslednem izvajanju se celo veliko mlajši zacnejo pošteno znojiti, kar je na svoji koži obcutil župan, da o spodaj podpisani niti ne govorimo. Dr. Grišin je h gibalnim napotkom dodajal tudi pozive, naj pozdravimo sonce, opazimo lep dan, naj bomo hvaležni in naj se v dan odpravimo z zmagovalno naravnanostjo. Ne nazadnje smo z opravlje-no polurno vadbo ta dan že enkrat zmagali. Zmagovito je tudi vodilo 85-letne Zlate Rajter, ene najstarejših, verjetno pa najzgovornejše vadece. »Kadar sem najbolj zanic, si re­cem: 'Sem mlada, zdrava in zaljubljena!'« hiti smeje se pripovedovat. »Zelo rada povem: 'Hvala bogu, dobro mi je! Lahko še hodim in morda imam glavo še pošlihtano,' … a o tem že nisem vec prepricana,« se na­vihano zasmeji. Nadaljuje v enaki maniri: »Stanujem ob poti na igrišce, in ce zjutraj kdaj izpustim telovadbo, kukam, ko se vracajo, kdo je bil in kdo ne.« Clovek ne more drugace, kot da nekaj njene vedrine pripiše tudi jutranji telovadbi. Trzinci sledijo metodi dr. Grišina v dveh skupinah, poleg te na Mlakah vadijo tudi v Starem Trzinu. Vsaka skupina ima vec clanov, usposoblje­nih za vodenje. Poleg Biserke Cicerov, Alme Šimenko in Vere Gutman je eden izmed njih tudi Silvo Batis, ki se je skupini pridružil pred devetimi leti, kmalu po odhodu v pokoj. Imel je veliko upokojenskih de­javnosti, a je vecino opustil, Šola zdravja pa je ostala. »Drži, to pa zato, ker je pozitivna in ker sem preprican, da je tako gibanje za vsakogar dobro,« je povedal Silvo Batis. Srecanje so clani Šole zdravja koncali s skupinsko fotografijo, predsednica Društva Šola zdravja Zdenka Kat­kic pa je s prakticnimi nagradami nagradila sedem najprizadevnejših clanic trzinske skupine. »Vi ste zgled za redno gibanje« Pred desetimi leti, ko je Zdenka Katkic stopila v cevlje predsednice društva, si verjetno ni predstavlja, v kako množicno gibanje bo to pre­raslo. Njihov cilj je, da bi k rednemu gibanju spodbudili deset odstot­kov starostnikov. »Želimo, da ima Slovenija ne le vrhunske športni­ke, ampak tudi narod, ki je zdrav in se vsakodnevno rekreira doma, v svojem domacem okolju,« poudarja Katkiceva, vadece v Trzinu pa je pospremila z besedami: »Vi ste zgled za redno aktivnost in s svojimi osebnimi zgodbami in zgledom prepricujete tudi veliko mlajše. Ko te­lovadimo z zaposlenimi v podjetjih ali s srednješolsko mladino, ko vidi­jo, kako ste vi gibcni, oni pa ne, se marsikdo zamisli in ga to spodbudi, da postane bolj dejaven.« Društvo sestavlja nekaj manj kot 200 skupin, ki delujejo v 80 obci­nah, želijo pa si biti prisotni v vseh 212 slovenskih obcinah oziroma v vsakem vecjem kraju, da bi lahko vsakdo peš prišel na to preprosto in vsakomur dostopno vadbo. Da je tak pristop ljudem všec, potrjuje podatek, da je v društvo vclanjenih vec kot 4.300 clanov. Izsek iz himne trzinske skupine Šole Zdravja, ki jo je na melodijo Kaj mi nuca planinca priredila Miša Lajovic Vsako jutro, kaj vreme, v krogu zbrani smo vsi, družba naša te vabi, le veselo zacni … Zdenka Katkic uspeh Šole zdravja pripisuje druženju v domacem oko­lju, geslu, da se po jutru dan pozna, in resnici, da je, kot vedno poudarja dr. Grišin, vsak trenutek lahko nov zacetek. Ocitno gre za zmagovito kombinacijo, ki je prepricala pregovorno skepticne Slovence. »Vsa sve­tovna priporocila omenjajo pol ure gibanja na dan kot tisto osnovo, ki je minimalna za dobro delovanje cloveka. Naše ankete poleg tega kažejo, Portret meseca da vec kot 70 odstotkov ljudi prihaja zaradi gibanja na prostem. Ugo-doživljamo pospešen razvoj. Želimo si, da vadbe ne bi izvajali le upoko­tovili smo, da je zlasti za starejše premalo ponudbe za gibanje. V prvih jenci, zato obiskujemo tudi vrtce in šole. Glavno spoznanje je, da ce res letih nas država ni financirala, a se je o nas kljub temu hitro širil dober delaš vaje vsak dan pol ure, pa ceprav samo s 30-odstotno kapaciteto, glas. Zdaj ko naše delovanje sofinancira tudi ministrstvo za zdravje, pa se telo odzove in te nagradi,« je še povedala Zdenka Katkic. Napovedujemo novo rubriko: Iz šolskih klopi Ilustracija: Lana Prostran, Kljucavnica Skirca, eden od prepoznavnih znakov Trzi­na, je posodila ime tudi casopisu, ki ga prip­ravljajo ucenci Osnovne šole Trzin. Lani so izdali pet številk, mladi novinarski upi pa so ob koncu leta za nagrado obiskali casopi­sno hišo Delo in tiskarno. V Odsevu jim bo v prihodnje namenjena rubrika Iz šolskih klo-pi, v kateri bomo objavljali nekatera literar­na in likovna dela trzinskih osnovnošolcev, saj si vec kot zaslužijo pozornost širše, ne le šolske javnosti. V sodelovanju z uciteljico Majo Komjanc, pobudnico, nekdanjo men-torico novinarskega krožka in urednico Skir­ce, smo že izbrali nekaj del, ki jih boste lahko brali v naslednjih številkah, tokrat pa vam za mini-pokušino ponujamo le en prispevek iz zadnje, junijske številke. Tanja Bricelj Med odmori V našem razredu se veliko dogaja, a najvec med odmori. Med glavnimi odmori se radi družimo, igramo klaviaturo, menjamo nalepke in se igramo družabne igre. Veliko se tudi pogovarjamo. Meni odmori hitro minejo, ker so tako zabavni. Zelo rad nas za­bava naš sošolec Dan, ki pripoveduje veliko smešnic, saj je on naš »kralj smešnic«. Radi tudi igramo na našo novo klaviaturo, ki smo jo dobili pred dvema tednoma. Mislim, da so odmori del najlepše­ga dela dneva v šoli. Upam, da so tudi pri vas odmori zabavni in smešni, ce pa še niso, upam, da bodo postali. Ana Polšak Dr. Nikolaj Grišin, avtor metode Tisoc gibov Hotel je pomagati ljudem Clanom trzinske skupine Šole zdravja je bilo še posebno v cast, da jih je s svojim obiskom pocastil avtor metode Tisoc gibov, ruski zdravnik dr. Niko laj Grišin. Izkoristili smo priložnost in mu postavili nekaj kratkih vprašanj. Kaj vas je vodilo, ko ste pripravljali program 1000 gibov? »Vodila me je želja pomagati ljudem. Semzdravniknevro log in manualni te rapevt, imam 35 let izkušenj. Prej sem delal v vojski, ko pa sem vstopil v civilno družbo, sem opazil, da ogromno ljudi potrebuje pomoc. Vendar en par rok ne more pomagati vsem in tudi zdra vstvo ne more narediti cudežev. Ko sem leta 2002 prišel iz Rusije v Slovenijo, sem že v prvem mesecu svojega bivanja pripravil pre davanje, saj sem želel predati koristne nasvete in spodbudo. Ljudje, ki so se zaceli udeleževati programa 1000 gibov, so zaceli drugace gledati na svoje življenje. Postali so soustvarjalci svojega zdravja in posledicno tudi srece, financnega in družinskega stanja. Zdravje je ena najvecji dobrin. Vsi ga potrebujemo in po navadi opazujemo, kako zacne naše telo pešati, se rediti, odpovedovati ali noreti … Po tem pa nenadoma poskušamo narediti nemogoce. Takrat slišimo: Kje si bil prej? Bil sem zaseden. … Delal si druge stvari to se nekje pozna. Moja želja je bila, da pridem na pomoc preprostemu cloveku.« Pri gibanju vkljucujete tudi pozdrav naravi, hvaležnost, pozitivno naravnanost skozi ves dan … »Kar delamo tu, se ne nanaša le na fizicno, ampak tudi na men talno telo, na presnovo … Sam precej drugace obravnavam telo in zdravje in podajam tudi mogoce rešitve. Prvega oktobra nastopam v Cankarjevem domu na Festivalu za tretje življenjsko obdobje, tam bom prikazal 20 glavnih vaj in prijemov samopomoci za izboljšanje vitalnosti in krepitev telesa. Govoril bom o tem, kako je zgrajeno naše telo, saj obstajajo dolocena pravila, ki jih nihce ne uci. Manjka celovit pristop in tega želim zastopati v svojih metodah.« Kako se pocutite, ko obišcete katero od skupin, kot na primer danes našo v Trzinu, ko vidite vse te ljudi, toliko oranžnih majck …? »Zame je to velika cast in tudi ponos. Realno: da je enemu (!) clo veku uspelo narediti nekaj dobrega in da so ljudje to tako množicno sprejeli to je po zakonitostih menedžmenta multiplikacija rezul tata! Tako je, kadar neko nalogo izpelješ dobro. Iz tedna v teden se število skupin povecuje, a to že ni vec moja zasluga. Moja vloga je bila dvigniti kamen in sprožiti plaz, plaz dobrote. Zdaj pa je to že masa. Že v svoji prvi knjigi »Vsak trenutek je lahko nov zacetek« sem opisal pot razvoja projekta po korakih: srecna ona, srecen on, srecna družina, srecna družba. Na srecanju v Velenju nas je bilo že 1200 in to je množica, ki cisto drugace »gori«. Ko obiskujem skupine, številne udeležence na videz poznam, in to ljudem veliko pomeni. To govori, da gre za obojestransko cast in priznanje.« Kaj bi rekli nekomu, ki še ni prišel? Zakaj naj se pridruži Šoli zdravja in izvaja 1000 gibov? »Vedno recem: Vsak trenutek je lahko nov zacetek! Nikoli ni pre pozno. Pridi, poskusi, sam boš našel odgovore. Ce te boli, potem se ukvarjaj s seboj, vztrajaj. Bolecina je ogromna spodbuda za neje verne Tomaže. Ljudje pogosto pridejo zaradi druženja, a vseeno je prvi razlog bolecina. Ljudje opazijo, da postajajo manj gibljivi, da niso sposobni potovati, da ne morejo uživati kot prej … Prepogosto slišimo »Staramo se …« Kot da bi se vdali, a to ni res! Zabave še ni konec! Gremo naprej, z gibanjem.« Tanja Bricelj Fotografije: Zdenka Katkic in Biserka Cicerov Društva Kljub dopustom veliko dejavnosti Za nami je vroce, pa tudi vremensko zelo burno poletje z veliko dogodki. Rdeca nit medgeneracijskega tabora v Izoli je bila »Življenje je kot reka« Izpeljava tabora je eden vecjih vsakoletnih projektov MD Jesenski cvet Domžale. Projektna skupina je zacela priprave tri mesece prej in s programom zapolnila vseh šest junijskih dni bivanja v hotelu Delfin v Izoli. Poleti smo prejeli vec kot štirideset klicev na številko 112. Posredo­vali smo najveckrat v naši obcini, štirikrat pa smo pomagali sosednjim društvom ali zvezam. 20. junija se je popoldne razbesnelo neurje nad Domžalami in Trzi­nom. Tisti dan smo imeli zaradi popravljenih objektov in odkritih streh kar 32 intervencij. Pri odpravljanju posledic neurja nam je prišla na pomoc mengeška gasilska zveza (PGD Mengeš, PGD Loka pri Men-gšu, PGD Topole), ker so bila vsa društva v naši zvezi že zaposlena zaradi dela v Domžalah. 9.junija smo bilo preko Regijskega centra obvešceni, da se pogreša oseba med Crnucami in Trzinom. Med odhajanjem smo dobili sporo-cilo, da so pogrešanega že našli. 15. junija se je v stanovanjski hiši v Mlakarjevi ulici sprožil javljalnik za monoksid. To je zelo nevaren plin, ki nima barve, vonja in okusa in se izredno hitro veže na rdece krvnicke. Pravimo mu tudi tihi ubijalec. Ce se javljalnik sproži, morate takoj zapustiti prostor oz. stavbo. V tem primeru je bilo ugotovljeno, da se je javljalnik sprožil zato, ker pec ni imela dovolj zraka. 3. in 13. julija ter 22. avgusta smo posredovali ob prometnih nesre-cah na trzinski obvoznici. Dvakrat sta bila v nesreci udeležena moto­rista, enkrat pa osebna vozila. Sodelovali smo s CZR-jem Domžale in NMP-om Domžale. Foto: Marko Kajfež 2.julija smo pomagali pri gašenju požara na žagi v Nožicah, 22. ju­lija pa v Mengšu pri gašenju vecjega gospodarskega objekta. 2. julija je zaradi neurja padel elektricni drog na glavno cesto Trzin–Domžale. Cesta ni bila prevozna, zato smo preusmerili promet na Mengeš. Sodelovali smo na treh sektorskih vajah: 15. junija na vaji na žagi v Homcu, 20. julija na vaji v Osnovni šoli Dragomelj in 20. avgusta na vaji na Kmetijskem inštitutu Jable. 24. avgusta je PGD Trzin pripravil piknik v Dolgi dolini za vse clane in njihovedružine. Povabljeni so bili tudi vsi, ki so nam pomagali pri izvedbi gasilske veselice. Za hrano in pijaco smo poskrbeli sami. Bilo je veselo. 5. julija smo ob okrogli obletnici pošpricali našo clanico Marto Mušic. 27. julija pa smo pošpricali našega clana Hermana Bradaca, ki je prazno-val 60 let. V imenu PGD-ja Trzin obema želimo obilo zdravja in veselja. 21. junija in 23. julija smo se v Mengšu poslovili od clanov PGD-ja Mengeš. Z gasilskim pozdravom Na pomoc! Dušan Kosirnik Mladina Tudi v šolskem letu 2019/2020 bo potekal krožek Mladi gasilec. Ga-silske vaje za otroke in mladino bodo potekale vsak ponedeljek ob 17. uri v gasilskem domu. Dobrodošli vsi otroci od 1. razreda dalje. Za do-datne informacije se obrnite na Andrejo Kosirnik (tel. št. 040 351 328). Obvestilo Vse obcane Trzina obvešcamo, da bo 11. oktobra v po­poldanskih urah potekala vecja medobcinska gasilska vaja na obmocju Mlak, Ljubljanske ulice in Ulice za Hri­bom. Promet bo delno oviran. Vse prebivalce prosimo za razumevanje! PGD Trzin. Na avtobus proti Izoli je v Kamniku, Trzinu in Domžalah vstopilo 32 clanov društva. Prvi dan smo se na spoznavnem veceru z žrebom raz­delili v štiri skupine in dobili nalogo, naj nekaj napišemo »skrivnemu prijatelju«. Med taborom smo dneve zacenjali ob sedmih zjutraj s po­hodom ali telovadbo 1000 gibov pred hotelom. Po zajtrku so sledile delavnice. Ob sredah je v hotelu Delfin po novem budnica s pevko Marjetko Popovsko, naše clanice pa so ji pomagale z našimi himnami. V cetrtek dopoldne smo poslušali predavanje mag. Toneta Kladnika in Branke Knific, vaditeljev iz Medgeneracijskega društva Svetilnik v Izoli, v katerem sta strokovno predstavila vprašanja staranja. V casu bivanja smo pripravili tudi plakate, ki so se nanašali na kratki film »Življenje je kot reka«. Ta film prikazuje življenje starejših in ga je že pred leti posnela Zveza društev za socialno gerontologijo Slovenije, društvo pa ga je tokrat predstavilo vsem gostom hotela. Tudi kopali smo se, saj ima hotel notranje bazene s toplo vodo, cudovit zunanji bazen in morje ter dišec in cvetoc Kneippov vrt … V soboto smo koncali bivanje v hotelu Delfin in se za slovo še fo­tografirali. Na poti proti domu smo se ustavili v istrski vasici Košta­boni, se sprehodili skoznjo in se v okrepcevalnici Pr'Malna okrepcali z odlicno enoloncnico. Bil je prijeten dopust za nas stare, bili smo dobra družba in dobili veliko novih prijateljev, zato smo že ob odhodu rezervirali hotel za tabor prihodnje leto. Potekal bo od 17. do 22. junija 2020. Pridružite se nam! Jožica Trstenjak Društva Poletno srecanje clanov Društva Jesenski cvet v Planinskem domu Komenda Prijetno poletno druženje clanov v Planinskem domu v Komendi je potekalo prvega avgusta. V prijetni senci Planinskega društva se nas je zbralo okoli 80, nismo bili samo stari, ampak se nam je pridružilo tudi nekaj vnukov, ki so popestrili in pomladili naše srecanje. Stro­kovna služba je pripravila obširen program in v skupinah smo odgo­varjali na vprašanja. S skupno pomocjo smo poznali vse odgovore: da je predsednica društva Majda Knehtl, da je v društvu 23 skupin v šestih obcinah, da je v trzinskem grbu tulipan žerjavcek in v grbu Lukovice rokovnjac. Znali smo našteti tudi imena skupin, vsaj pet: Naše vezi, Moravška lilija, Korenine iz Korena, Soncni žarek, Veseli ljudje, Naša srecanja in še veliko lepih imen. Po koncanem programu so sledili jedi z žara, prijeten klepet in ka­vica za konec. V Komendi smo bili že drugic, lani smo obiskali kmecki turizem Blaž na Dobenu. Zanimivo je spoznavati kraje v naši okolici, ki jih sami redko obišcemo. Jožica Trstenjak, skupina Naše vezi Trzin Kjer še tišina šepeta – Lemovje Ce še ne veste, kam bi šli konec tedna, vam predla­gam Trento cez prelaz Vršic. Na prelazu se za hip ustavite in si oglejte južno stran Mojstrovke, potem pa pazljivo navzdol mimo spomenika dr. Juliusu Ku-gyju do vasi Soca! Na desni poišcite osnovno šolo in parkirajte. Naša pot se zacne dobrih sto metrov nazaj v smeri Trente. Ob kapelici boste opazili le- sen stebricek z napisom Le- movje. Na pravi poti ste. Str- ma kamnita pot vas ves cas vodi proti Bavškemu Grintav- cu, gozd vas šciti pred vrocim soncem, v dolini šumi mod- rozelena Soca. Po dobri uri stopite iz gozda na prostrane travnike. Presenetita vas tiši­ na in vonj po cvetlicah. Pred vami se med drevjem pri­ kažejo prvi ostanki hiš. To je Lemovje, zapušcena vas na Bovškem na višini 856 metrov nadmorske višine. Sem ne vodi nobena cesta, še pot je široka komaj za enega. Ce bi do vasi vodila cesta, sem preprican, bi tu stalo toliko pocitniških hišic, da bi jih komaj prešteli. Skrb-no zloženi kamniti zidovi, meri jim pravijo domacini, nam govore o trdem življenju na vasi. Drevje pocasi prerašca travnike, ovc ni vec, tudi koz ne pasejo. Le še posamezni kupi kamenja nam govore, da so domacini s cišcenjem in odnašanjem kamenja ustvarili obširne travnike. Vse do leta 1972 je planina še živela, takrat pa jo je zapustila še zadnja družina. Številne hiše so porušene, le tri še kažejo nekaj tipicne trentarske ar­hitekture. Ustavite se in prisluhnite šumenju Soce pod vami, šelestenju mogocnega gozda, in opazujte terase, ki so jih uredili domacini. Tu so gojili predvsem krompir. Nad vasjo je gozdni rezervat, v katerem rastejo 400 let stare bukve. Cez travnike in po lovski poti se spustite v dolino. Pot ni vec tako strma in šum Soce narašca. Ko pridete do ceste, ki vodi na Vršic,se vrnete dober kilometer došole. Kov ocehostajajo slike Lemov­ja, je treba pokusiti tudi trentarsko kuhinjo. Ekološka turisticna kmetija Pri Plajerju bo odlicna, da potolažite želodcke. Trenta sicer kar sama vabi k nadaljnjemu raziskovanju. Prepustite se ji in prisluhnite krajem, kjer še tišina šepeta. Pohodne palice vam bodo prišle zelo prav, pa na fotoapa-rat ne pozabite. Aleksander Cicerov Na Rjavino in po sledeh Triglavskega ledenika Trzinski planinci smo bili tudi poleti dejavni, krona vsega je bil dvodnevni izlet v okviru vodniškega odseka na Rjavino in sosednje Triglavske pode. Prvi avgustovski konec tedna je po najvišjih nadstropjih Julijcev pohajalo kar dvanajst Trzincev. Poleg vzpona na po višini »le« 27. slovenski dvatisocak (najvišji z 2532 metri je najvzhodnejši vrh Rjavine) smo imeli cas tudi za ogled naravne dedišcine na širšem obmocju Triglavskih podov. Ce smo se prvi dan ukvarjali predvsem s premagovanjem vec kot poldrugi kilometer velike višinske razlike, z ostanki bombnika (t. i. letece trdnjave B 24 ali Li-beratorja), kacami in kozorogi ter nekaj sitnimi klini in jeklenicami (na grebenu Rjavine je tudi dvojno naravno okno), je bil drugi dan name-njen naravoslovju, natancneje oblikam površja, ki so povezane s korozi­jo (kemicno raztapljanje) in snegom ter s snežnico oziroma deževnico na apneniški podlagi. Zaceli smo s kotlici (vmes se je »vrinila« belka, ki spada med koconoge kure), brezni, nadaljevali s korozijskimi žlebici, škrapljami, škavnicami, skalnimi mizami, policami in podobnimi obli­kami na skalah in skalnih plošcah ter koncali z osvežitvijo v vhodnem prostoru Triglavskega brezna. Ta ima dva vhoda, ker je bil ob našem obisku zgornji in glavni še zasut s snegom, smo pokukali vanj skozi spodnji stranski vhod, ki je zahodno in le nekaj metrov nižje od prvega. Pogled na ledene ka­pnike in druge zanimive oblike ni pustilravnodušnegapravnikogar od udeležencev, med katerimi je bilo tokrat veliko mladih. Ob tem pa smo na Triglavskih podih vecino casa prepoznavali ostanke nekdaj precej vecjega Triglavskega ledenika, ki je segal vse od roba Stene (pokukali smo tudi v Slovensko grapo), nad ka­terim je celna morena (do tja je segal sredi 19. stoletja), pa do os­tenja Malega Triglava, kamor se je umaknil danes in kjer ga caka skorajšnje izginotje. Za preckanje spodnjega, položnejšega roba ledenika – ta je danes bolj podoben sne­žišcu – zadostuje zdaj le nekaj minut. V enem dnevu videti toliko zani­mivih naravnih oblik in procesov je mogoce le na posebnih krajih, kar Triglavski podi vsekakor so. Zanimivo je, da ob tem sploh nismo opazili silne množice planincev, ki so v tem casu nad nami hitele na Ocaka. Prav tako ni nikogar od dvanajsterice zamikalo, da bi se povzpel na vrh Triglava v razmerah, ki so bolj spominjale na promenado kakor pa na zelo zahtevno planinsko pot. Vendarle pa je vse vec takih obiskovalcev, ki jih zanese pot tudi v ucilnico v naravi na bližnjih Triglavskih podih, in med njimi je bila letošnje poletje cetica trzinskih planincev. Besedilo in fotografiji: Miha Pavšek, vodja izleta Društva Obdaritev bodocih prvošolckov obrazih. Upamo, da smo tudi clani Društva prijateljev mladine Trzin s svojim obiskom v njihova srca prinesli nekaj tega veselja . Z otroki smo se pogovarjali o njihovih željah pred vstopom v šolo, jih seznanili z vsebino dela ter jih obdarili in jim tako pricarali še en prijeten in v srcu topel dan. Otroci so zapeli nekaj pesmic v pozdrav poletju in svojim zadnjim pocitnicam pred vstopom v šolo. Srecni in zadovoljni otroci so naš skupni cilj in želja vseh nas. Zato želimo vsem prvošolckom, ki ob izidu septembrskega Odseva že spo­znavajo novo okolje, uciteljico in svoje nove sošolce, da bi se v razredu pocutili dobro, se razumeli in podpirali ter bili drugim dobri prijatelji. Dobro medsebojno razumevanje je namrec zelo pomembno za lažje lotevanje novih nalog in pozitivno vpliva tudi na željo po novem znanju. Zahvaljujemo se donatorjem, ki so našim prvošolckom podarili nekaj lepih ucnih in igralnih pripomockov. Darovalci so: Assistance CORIS, Zavarovalnica Triglav, Lekarna Ljubljana, Mladinska knjiga, Tining, Enzo grafika, NLB Vita, FOX International. Nataša Gladek in Tatjana Strmljan, DPM Trzin Trzinke prav v teh dneh zaznamujejo rojstni dan Ivana Hribarja Sedemnajsterica pevk Ženskega pevskega zbora Trzinke ocitno ne pozna pocitka. Prvega septembra so nastopile na Trzinskem sejmu, sredi septembra pa so se odpravile na Festival nevladnih organizacij v Ljubljani. V dneh izida Odseva, natancneje 19. septembra, na Jefacni­kovi domaciji pripravljajo Hribarjev vecer, s cimer pocastijo rojstni dan znamenitega Trzinca Ivana Hribarja. Po njem se imenuje tudi društvo, v okviru katerega deluje njihov pevski zbor. Drugega oktobra bodo gostovale na Festivalu za tretje življenjsko obdobje v Cankarjevem domu Ljubljani, kjer jih boste lahko poslušali ob 10.30. Tanja Bricelj Odkritje spominskega znamenja na RTV-oddajniku Domžale kah zavarovati neodvisnost naše komaj rojene države. Malce simbolike si je ob odkritju obeležja privošcila tudi narava. Med osamo­svojitveno vojno so nas napadali z bojnimi letali in raketami, tokrat nam je po­nagajalo neurje z mocnim vetrom in nam onemogo-cilo izvesti slovesnost na prostem. A ker smo še ved-no uporni, smo slovesnost izvedli na rezervni lokaciji – v prostorih Oddajnega centra. Po koncanem ura­ dnem programu so si prisotni ogledali odkrito znamenje, ki so se mu poklonili tudi praporšcaki veteranskih organizacij. Cisto za konec je vecina med prijateljskim druženjem podoživljala cas, ko smo dobili svojo državo in iz naroda postali nacija. Janez Gregoric, predsednik OZVVS Domžale Društva Otroški smeh je po hodnikih osnovne šole odmeval tudi med poletnimi pocitnicami Ceprav so šolski pouk uspešno koncali že v ponedeljek 24. junija, so nekateri ucenci kljub temu zadnji teden v juniju in prvi teden v juliju z nasmehom prihajali v ucilnico 1.B razreda. Kot že nekaj let do zdaj je Društvo prijateljev mladine Trzin na zacet­ku dvomesecnih poletnih pocitnic organiziralo pocitniško varstvo, ki se ga je tudi letos udeležilo lepo število ucencev Osnovne šole Trzin. Ceprav so bili ucenci razlicnih starosti – nekateri bodo letos šele prvic prestopili prag osnovne šole, drugi pa so že koncali peti razred – so med seboj spletli kar nekaj novih prijateljskih vezi, ki jih bodo zagotovo spremljale tudi v novem šolskem letu. V obeh terminih so za odlicne malice in kosila skrbeli kuharji in kuharice Osnovne šole Trzin. Da ni­komur ni bilo dolgcas, sva animatorja Tanja Kobal in Aljaž Chvatal pripravila številne ustvarjalne delavnice in športne dejavnosti. Tako smo prvi teden na dvorišcu 1.B razreda igrali odbojko, s kre­dami pobarvali tlakovce in goljufali med igranjem enke. Ker so bile male žverce polne energije, smo vsak dan obiskali tudi telovadnico, kjer smo iz blazin gradili gradove, imeli tekmovanje v štafetnih igrah, metali na koš ter se spretno izmikali Crnemu možu in žogam pri boju med dvema ognjema. Po kosilu smo malo pocivali, nato pa smo vsak dan razmigali tudi svoje prstke. Skupaj smo narisali vsaj sto slik in risb ter si izdelali hobotnice iz blaga in cisto prave vetrnice, ki zdaj zagotovo krasijo vrtove in balkone udeležencev. Kot se za pocitniško varstvo spodobi, smo se odpravili tudi na izlet. Mahnili smo jo proti gradu Jable in tam iskali skrivni prehod, po katerem so plemici lahko ob napadu pobegnili iz gradu. Pot smo nadaljevali do Dolge doline, kjer smo se osvežili s sokom in posladkali s cokolado. Ko smo se vra-cali proti šoli, smo spoznavali rastline okoli nas, ki so nas tako nav­dušile, da smo pozabili na cas in malo zamudili na kosilo. Vroc petek in zadnji dan prvega termina smo koncali z nasmehi na obrazih in s sladoledom v rokah. Tako kot je bilo v drugem terminu vec udeležencev, je bila med ude­leženci vecja tudi starostna razlika – najmlajša je imela le pet let, najstarejši pa enajst. Ne eno ne drugo nas ni ustavilo, da se ne bi imeli vsaj tako dobro, kot smo se imeli prejšnji termin. Zagotovo je bila uspešnica drugega termina origami – iz papirnatih kvadratkov smo se naucili s pregibanjem ustvariti skoraj vse, kar smo si zamislili; od srckov in klobuckov pa do žabic in labodov. Ce smo že ravno pri rocnih spretnostih, naj se na tem mestu še pohvalimo, da smo skupaj (z veliko smeha in packanja) izdelali dve veliki hobotnici. Tudi v drugem terminu smo se odpravili na izlet – tokrat na drugi konec Trzina. Na trimstezi smo se dobro raztegnili in ogreli, da smo se nato na bližnjem igrišcu lahko brezskrbno igrali. Da je bila zabava popolna, sva z Aljažem udeležencem pripravila cisto pravi lov na skriti zaklad. Ceprav sva zaklad zelo dobro skrila, so ga otroci našli, kot bi mignil. Igra je bila tako kratka, vendar sladka – zaklad so bili namrec okusni bomboni. Telovadnico smo v drugem ter­minu sicer obiskali le enkrat, vendar kljub temu športnih dejavnosti ni manjkalo. Na šolskem igrišcu smo se lovili, kotalkali, plesali, nekateri so z Aljažem celo hodili po rokah! Drugi teden smo koncali drugace: sami smo si pripravili sadno kupo in jo okronali z veliko smetane. Po-leg tega pa smo imeli zadnji dan tudi Talent šov, v katerem nas je vse gladko premagal Tim, ki zna cez kolebnico skakati po eni nogi. Nazaj. In hkrati tudi s prekrižanimi rokami! Ceprav smo se na koncu težko poslovili, smo vsi z nasmehom odšli novim poletnim dogodivšcinam naproti. Nekateri so jo mahnili na morje, drugi v gore, midva z Aljažem pa na zasluženi sladoled, ob katerem sva navdušeno nacrtovala, kaj vse bomo poceli prihodnjic. Tanja Kobal, DPM Trzin Fotografiji: Tanja Kobal in Aljaž Chvatal Za spodbudo vsem staršem, da svoje otroke prijavijo v pocitniško varstvo, dodajamo dve zahvali, ki sta nas zelo razveselili in potrdili naš trud. »Iskreno se vam zahvaljujem za organizacijo in izvedbo poci­tniškega varstva v OŠ Trzin. Naša hci ga je obiskovala v drugem tednu in je bila zelo zadovoljna. Oba animatorja, Tanjo in Alja­ža, so otroci zelo lepo sprejeli in skupnih dogodivšcin ni manjkalo. Upam, da boste takšno varstvo med šolskimi pocitnicami (morda ne samo med poletnimi) še organizirali, saj si ga otroci želijo, star-ši pa ga zaradi omejenih dni dopusta potrebujemo in je cenovno zelo dostopno, ponuja pa celodnevno varstvo, animacijo in toplo prehrano otrokom.« Katarina Zupanc »Zahvaljujem se vam za izvedbo pocitniškega varstva. Vse po­hvale Tanji in Aljažu. Naši dve deklici še nikoli nista s takšnim veseljem zjutraj odhiteli proti varstvu in pozneje z navdušenjem pripovedovali o dnevnih dogodivšcinah in vseh izdelkih, ki so jih ustvarili!« Živa Tory Trzinci - naš ponosMladi o mladih Baletni ceveljci in saksofon Maja Vinko je 15-letna umetnica, ki cas najraje preživlja v baletni dvorani in z igranjem saksofona. Udele­žuje se razlicnih tekmovanj, šolskih proslav in kljub zaposlenosti najde cas še za šolo, druženje s sestro in prijatelji, ki jih povezuje umetnost, ter za svojo psicko. Je obetavna balerina in saksofonistka in o njej bomo v prihodnosti zagotovo še slišali. Kdaj si zacela igrati sa­ksofon in od kod strast do igranja? V drugem razredu osnovne šole sem se vpisala v glasbeno šolo Lartko v Trzinu. V glasbe-no šolo sem se vpisala z željo, da bi postala flavtistka, zato sem prvo leto igrala kljunasto flavto. Imela sem zelo dobrega profesorja, vendar bi ga morala ob koncu leta zamenjati, saj je naprej ucil le saksofon in klari-net. Je namrec klarinetist, ti pa lahko ucijo klarinet, saksofon in kljunasto flavto. Tako sem se v tretjem razredu zaradi odlicne­ga profesorja odlocila za nadalj­nje igranje saksofona in res mi ni žal. Vedno sem se namrec že­lela vpisati v glasbeno šolo, ker sem si želela igrati inštrument in imam glasbo nasploh zelo rada. Imaš morda najljubšega skladatelja ali vzornika ter skladbo? Da, imam, Charlieja Parkerja. Je svetovno znan dober ameriški jazz saksofonist, žal pa je že pokojni. On je moj vzornik in ga res zelo rada poslušam. Njegovih skladb naceloma ne igram, saj je on jazz saksofonist, jaz pa zdaj igram klasicni saksofon, vendar ga poslušam bolj ljubiteljsko. Kakšno, ki ni tako težka, seveda kdaj pa kdaj zaigram. Sicer pa se letos nameravam posvetiti jazz saksofonu in zaigrati tudi nekaj jazz skladb. Od njega nimam najljubše skladbe, ker so vse tako dobre, da mi je všec vsaka po malem. Najljubša skladba pa mi je Summer time, ki je klasicna jazzovska skladba. Kaj te najbolj jezi pri igranju inštrumenta ali pri z njim pove­zanih opravilih? Cišcenje ni ravno zahtevno, saj imam krpico in lepo dvakrat potegnem skozi saksofon. Sicer pa se najtežje spravim k vaji lestvic, saj je to tehnika saksofona in zahteva veliko vaje. Sicer pa imam inštrument tako rada, da mi nic povezano z njim ni težko. Katerih tekmovanj si se udeležila in koliko dnevne vaje so zahtevala? Letos sem se udeležila državnega tekmovanja Temsing, na katero sem se pripravljala pol leta. Pred tekmovanjem sem vadila od dve do tri ure na dan, po tekmovanju pa vsaj eno uro. Teden dni pred tekmovanjem pa sem tudi manjkala v šoli, da sem se lahko res v celoti posvetila saksofo-nu. Pred tremi leti sem se udeležila mednarodnega tekmovanja Svirel in tudi državnega tekmovanja Temsing. Dosegla pa sem tudi dober uspeh, saj sem na Temsingu osvojila srebrno priznanje, prav tako sem dobila srebrno priznanje na mednarodnem tekmovanju Svirel. Letos sem na Temsingu osvojila zlato priznanje. Preden se lahko udeležiš državnega tekmovanja, moraš seveda najprej na regijskem prejeti zlato priznanje. Tekmujem solo, in sicer moram pripraviti petnajst minut programa, kar so tri skladbe, ki jih moram seveda znati na pamet. Eno si lahko izberem sama, ena je dolocena, pri zadnji pa imam na voljo tri skladbe in si mo-ram iz teh treh izbrati eno. Prav tako sem bila letos tudi tretjic najucenka glasbene šole. Glasbena šola izbere nekaj otrok na podlagi napredka in rezultatov, ki so jih dosegli v prejšnjem letu. Izvedela sem, da poleg saksofona tudi plešeš balet, ali bi kaj vec povedala o tem? Zacela sem ga plesati že v vrtcu pri štirih letih, vendar le kot konjicek. Z leti mi je postal zelo všec in sem se odlocila za profesionalno pot na Konservatoriju za glasbo in balet. V prvi razred baleta sem bila sprejeta po zelo strogem sprejemnem izpitu. Tu sem koncala nižjo baletno šolo, ki traja šest let. Vsak dan imam baletni klas (pouk, op. p.), ki traja dve uri, pred tem pa se moram še ogreti in po njem narediti še raztezne vaje. Pred tekmovanji, torej štiri mesece, pa vadim tudi po dvakrat na dan. Pred tremi leti sem se udeležila državnega tekmovanja Temsing, v okviru katerega je tekmovanje za balet, imenovano Baltek. Tekmovala sem solo in prejela zlato priznanje. Nacrti za prihodnost? Da, kot ste lahko že opazili, sem bolj umetniško usmerjena in bom zdaj po koncani osnovni šoli nadaljevala izobraževanje na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani. Zelo se veselim, uresnicile so se mi želje. Nameravam resno nadaljevati balet, vendar pa tudi saksofona ne bom opustila, saj ga res rada igram in uživam v njegovi glasbi. Želim biti pro-fesionalna glasbenica jazz saksofona, imeti svojo skupino in ob vsem tem še plesati balet. Kako ti vse uspe skupaj s šolo? Da, zdaj v osnovni šoli mi je bilo zelo težko, saj nisem imela svojega prostega casa, niti se nisem imela casa sproti uciti. Takoj po pouku sem morala na Konservatorij za glasbo in balet. Že pot tja in nazaj mi je vzela skoraj dve uri, kar pomeni, da sem na dan za balet porabila štiri ure. Nato sem prišla domov okoli sedme ali osme ure zvecer in sem morala vaditi še saksofon. Še sreca, da sosedje niso nic nasprotovali! Potrpežljivo so pre­našali vsakodnevne vaje. Zelo sem jim hvaležna za to. Nato sem pozno zvecer napisala še nalogo ali pa sem jo napisala zjutraj. Tako je bilo iz dneva v dan in res sem bila utrujena. V šoli sem sicer imela status vrhunskega ume­tnika, kar je pomenilo, da imam napovedana spraševanja. To mi je seveda prišlo zelo prav, ven­dar ko sem v šoli manjkala, sem si morala celotno snov razložiti sama, to mi je bilo najtežje. Na koncu sem dosegla odlicen us-peh, kar pomeni, da kjer sta trud in želja, so tudi rezultati. Ali aplavz poplaca ves trud in trdo delo, ki je vloženo v nastope? Da, v bistvu da. Meni sicer že nasploh ples in glasba veliko pomenita, ker zelo rada plešem balet in nastopam, zato po na­stopu že v sebi cutim ogromno zadovoljstvo, aplavz pa to le še poveca. Poleg aplavza pa mi veliko pomenita tudi po­hvala profesorja in dejstvo, da vidi moj trud. Baletni nastop ali nastop s saksofonom, ki se ti je najbolj vtisnil v spomin ... V tretjem razredu osnovne šole, torej ko sem bila tretja pripravnica baleta, smo ime­li avdicijo za otroške vloge v predstavi Hrestac v Ljubljan-ski operi. Enako avdicijo smo imeli tudi za balet Don Kihot, tam sem plesala vlogo Amor­ja. Udeležila pa sem se tudi avdicije za balet Trnuljcica, ko sem bila tudi izbrana. Najbolj me je fasciniralo, da sem va­dila in plesala s profesionalni- mi baletniki in balerinami. Dobila sem tudi svoje prvo simbolicno placilo. Najljubši in tudi najboljši nastop, ki mi bo vedno ostal v spominu pri Mladi o mladih • Kultura baletu, pa se mi je zdel tisti s tekmovanja Baltek v drugem krogu, ker sem dala vse od sebe, odplesala tehnicno natancno in zelo muzikalno ter sem v nastopu res uživala. Pri saksofonu pa letošnji Temsing, prvi krog, ker sem imela obcutek, da sem super odigrala, in je bilo na odru cudovito razpoloženje. Kakšna neprijetna izkušnja med nastopi? Letos, ko smo imeli pri baletu novoletni nastop, sem imela ravno na obeh mezincih zelo velika žulja in sem med nastopom krvavela. Nasto-pale smo v baletnih ceveljckih, kar je bolecino le še povecalo. To je bil najtežji in najbolj neprijetni nastop, saj ko sem se sezula, so bile noge dokaj krvave. V kaj verjameš oziroma kaj je zate vodilo skozi življenje? Dokaj verjamem v sreco, saj sem v cetrtem razredu baleta za en nastop dobila majhno baletno vilo, ki mi od takrat naprej prinaša sreco in mi tudi zelo veliko pomeni. Sreca seveda ni vse. Ce hoceš biti v necem dober, moraš biti temu popolnoma predan in v to vložiti ves svoj prosti cas in energijo, vendar ti sreca lahko zelo pomaga! V življenju se sicer držim vo­dila, katerega avtor je ameriški pisatelj Mark Twain: »Daj vsakemu dnevu možnost, da bo najlepši dan v tvojem življenju.« Nina Rems Fotografije: Nina Rems, Zinka Kosmac in osebni arhiv Lisjakova Drušcina prihaja na radomeljski oder Naš mladi gledališki ustvarjalec Nejc Lisjak, ki že ne­kaj let zelo uspešno ustvarja v KD-ju Mlin Radomlje, se je s svojo mlado ekipo tokrat lotil glasbene kome­dije Drušcina. Lisjak, ki je delo v celoti prevedel, se je tokrat preizkusil v vlogi režiserja in glavnega igralca. Premiera glasbene komedije, s katero so se mladi ustvarjalci na kratko predstavili tudi na 20. trzinskem sejmu, bo v Kulturnem domu Radomlje 27. septembra ob 20. uri, ponovitve pa bodo na sporedu vse do konca novembra. Glede na odmevnost Lisjakovih uprizoritev muzikalov Moje pesmi, moje sanje, Annie, Pepelka in Hello Dolly, ki si jih je v Radomljah ogledalo vec kot 15.000 ljudi z vseh koncev Slovenije in celo iz tujine, ni nobenega dvoma, da lahko tudi tokrat pricakujemo vrhunsko glasbeno-gledališko predstavo. Vstopnico si lahko priskrbite na spletni strani: https://www.mojekarte.si/si/ponudnik/387/kulturno-drustvo--mlin-radomlje.html Tanja Jankovic Mini dramska šola Jeseni spet odpira vrata Prvo junijsko nedeljo se je Kulturni dom v Trzinu zaradi domislic ot­rok, ki obiskujejo Mini dramsko šolo trzinskega zavoda Azum, družbo pa so jim delali tudi mladi igralci iz gledališke skupine Show KUD-a Franc Kotar Trzin, tresel od smeha gledalcev. Otroci in mladi so gledalce od srca nasmejali, pa tudi ganili s svoji-mi gledališkimi domislicami, ki so jih sprošceno in navihano prikazali obcinstvu v trzinski dvorani. Za nekatere je bila to prva izkušnja na »pravem, velikem« odru, drugi pa so že »stari« gledališki macki, vajeni nastopanja. Najmlajši so pod mentorstvom Jasmine Bejtovic nastopili z igrico Prepir v pravljicnem gozdu Slavice Remškar, tisti malo starejši (druga triada osnovne šole) pa so pod vodstvom Saše Hudnik upri­zorili avtorsko predstavo Hiša strahov v svetu pravljic. Ko je na oder stopila improvizacijska skupina Im-praline z mentorico Evo Kralj, so se gledalci naravnost krohotali ob improakrobacijah mladih igralcev. Tudi showovci, ki so med letom z mentorji Sašo Hudnik, Aleksandro Kmetic in Igorjem Razpotnikom ml. pripravili muzikal Alica v cudežni deželi, niso bili od muh in so prikazali popolnoma drugacno verzijo Alice. To je bila neprecenljiva izkušnja za marsikaterega mladega gledališcnika, ponosni obrazi staršev, prijateljev in sorodnikov pa so pricali o res ne­pozabnem dogodku. Marsikateri otrok med gledalci si je zaželel, da bi se pridružil igralcem na odru. Od oktobra dalje bo to mogoce, saj Mini dramska šola spet odpira svoja vrata, tokrat že sedmo leto. Vabljeni, da si na spletni strani https://minidramskasola.wordpress. com/programi_mds/ ogledate programe in poišcete tistega, ki je naj­bolj primeren za vašega otroka, tudi za najmlajše od cetrtega leta dalje. Saša Hudnik, Foto: Hood Foto Kultura Sprostitev, ki jo vsi tako zelo potrebujemo! V sezoni 2019/20 organizatorji domacega KUD-a spet pripravljamo gledališki abonma, sveženj šestih predstav, ki si jih bo mogoce ogledati od oktobra do aprila, z izjemo januarja. V izbor, ki še ni dokoncen, bomo uvrstili le pre­verjeno kakovostne produkcije slovenskih gledališc, vecinoma komedije. Enkrat mesecno si torej rezervirajte vecer za sprostitev ob ogledu predstav, kot je to že v navadi, bo to sobotni vecer. Koliko me to stane? Vabimo vas, da si svoj abonma zagotovite v prednarocilu. Za šest gledaliških poslastic boste odšteli 37 evrov (redni in poslovni abon-ma), dijaki, študenti in upokojenci pa 25 evrov. Nakup znižanega abonmaja je mogoc samo s predložitvijo ustrezne izkaznice. Ta abonma ni prenosljiv, redni abonma pa v primeru odsotnosti lahko odstopite tudi komu drugemu. Abonma lahko tudi podarite. Ce menite, da ne boste mogli na ogled vseh predstav Ce ste v dvomih, ali boste lahko obiskali vse predstave, vam predlaga-mo kontni abonma, s katerim zakupite pet oziroma deset vstopnic, ki jih lahko porabite poljubno. Pri ogledu s partnerjem vam odštejemo dve vstopnici, ce ste trije, tri … – dokler ne porabite zakupljene kvote. Konto vstopnic lahko kupite tudi vec, saj so prenosljive. Konto 5 bo na voljo po enotni ceni 31 evrov, Konto 10 pa po ceni 62 evrov. Abonma za zaposlene v podjetjih Poslovni abonma je možnost, da nagradite svoje zaposlene in izboljša­te vzdušje v podjetju. S tem boste sledili številnim uspešnim podjetjem, ki takšno krepitev tima zunaj službenega casa že izvajajo. Z nakupom abonmajev SDD boste pripomogli k boljšim delovnim uspehom in medsebojnemu razumevanju sodelavcev ter zmanjšali stresne de­javnike v delovnem okolju. Poslovni abonma je na voljo po ceni 37 evrov. Abonentske kartice SDD bodo izdane na ime podjetja in s tem prenosljive. Preprosto (spletno) narocilo Na spletni strani www.kud-trzin.si izpolnite obrazec za narocilo re-dnega/znižanega/konto ali poslovnega abonmaja in poslali vam bomo predracun. Abonentsko kartico prejmete pred prvo predstavo. Za pomoc pri izpolnjevanju smo na voljo tudi na telefonski številki 070 424 878. Pri­javni obrazec je natisnjen tudi na abonmajskih knjižicah, ki jih dobijo vsa gospodinjstva, ki na svojih nabiralnikih nimajo nalepke proti reklamam. Papirnato prijavnico izpolnite in jo pošljite po pošti na naslov KUD Franc Kotar Trzin, Mengeška c. 9, 1236 Trzin, ali oddajte v Pizzeriji in špageteriji Olivija, kjer so na voljo tudi abonmajske knjižice. Abonma bo mogoce kupiti tudi pred vhodom v dvorano kulturnega doma dve uri pred prvo abonmajsko predstavo 5. oktobra, torej od 18. do 20. ure. Opomnik na mobilnik ali elektronski naslov Da ne bi zamudili pomembnih obvestil v zvezi s programom, termini predstav in drugimi dogodki v organizaciji KUD Franc Kotar, se na spletni strani www.kud-trzin.si prijavite na prejemanje novic, abonentom pa ne­kaj dni pred predstavo pošljemo tudi SMS-sporocilo. Ne skrbite, obvestil ni pretirano veliko, zlahka in z užitkom jih boste prebrali. Ce vas z vsem tem še nismo prepricali, pa naj vam povemo še to, da bodo vstopnice po ceni osem evrov za posamezno predstavo na voljo tudi za neabonente. Kulturni pozdrav in na snidenje v našem skromnem teatru z dušo, vaš KUD Franc Kotar Prva gostujoca predstava: Plen V crni komediji »Plen« se priznani angleški dramatik Joe Orton za­bavno, vcasih celo bizarno, a hkrati tudi precej kriticno loti pogleda na smrt ter na sodobno družbo in njene temeljne institucije. V zgodbi spremljamo zabavne prigode prijateljev Hala in Dennisa, ki sta sku­paj oropala banko in pred oblastmi zdaj želita skriti ukraden denar v Halovem stanovanju. Pri tem jima truplo Halove pred kratkim umrle matere nikakor ni v pomoc … Crna komedija bo na sporedu v soboto, 5. oktobra 2019, ob 20. uri v Kulturnem domu Trzin za abonma in izven. Za posamicno vstopnico boste odšteli 8 evrov, abonma šestih predstav pa dobite že za 25 evrov. Kulturno vabljeni! (bl) Kultura Obvezna doza kulture za otroke Od oktobra do marca bo v okviru otroškega abonmaja Franckov živžav na sporedu šest predstav. Letošnja novost je, da se cas vseh predstav premika na 17. uro nedeljskih popoldnevov. V okviru Franc-kovega živžava bodo nastopili gledališcniki z Bleda, iz Prebolda, Lju­bljane in pa kar tri gledališke skupine iz Trzina: Teater Azum, Show skupina KUD Franc Kotar Trzin s svojo novo predstavo in Teater Ci-zamo, ki deluje v okviru KUD-a Cirkuško gledališce. Iz izbora opozarjamo na vse tri »domace« uprizoritve, še posebno pa na februarsko gledališce kamišibaj! Kamišibaj je posebna vrsta uprizarjanja z lesenim kovckom. Ta cudežni kovcek se po odprtju raztegne v oder, v zakulisju katerega se potem menjajo likovne po­dobe. Pripovedovalci ali kamišibajkerji, kot se imenujejo, pa ob tem pripovedujejo zgodbo. Gre torej za nekakšne »analogne prezentaci­je«, ki jih je v Slovenijo pripeljal pionir kamišibaja Igor Cvetko. Cvetka bomo skupaj z Jeleno Sitar videli tudi v Trzinu. Pripravila nam bosta štiri ali pet pravljicnih zgodb, s katerimi se bosta prilagodila obisko­valcem. Nedvomno poslastica letošnjega abonmaja, ki je ne smete zamuditi! Na voljo so znova štiri vrste abonmajev: • Francek 1 vpišete za otroka, ki bo lahko samostojno spremljal predstave, po ceni 25 €; • Francek 2 za enega otroka in enega spremljevalca oz. za dva otroka iz iste družine, po ceni 48 €; • Francek 3 za dva otroka in enega spremljevalca oz. za tri otroke iz iste družine, po ceni 67 €; • ter Francek K, klubski abonma, ki je namenjen udeležencem Mini dramske šole in Show skupine ter njihovim staršem, po ceni 18 €. Abonmaje lahko vpišete vkljucno do 6. oktobra, ko bo na sporedu prva predstava, to pa storite tako, da poišcete prijavni obrazec na spletni strani www.kud-trzin.si, v abonmajski knjižici izpolnite pri­javnico, ki jo izpolnjeno oddate po pošti ali v Pizzeriji in špageteriji Olivija, ali poklicete organizatorje po telefonu 070 424 878. Placilo je mogoce na dan prve predstave ali po racunu na TRR. Prijava bo mogoca tudi 6. oktobra 2019 od 15. do 17. ure pri blagajni Kulturne­ga doma, kjer pa je mogoce le gotovinsko placilo. Naj tudi vaši otroci rastejo s kulturo! Vabljeni! (bl) Pomagajte zajcku najti mamo V nedeljo, 6. oktobra 2019, ob 17. uri si boste v Kul­turnem domu Trzin lahko ogledali otroško predsta­vo »Le kje si, mami?«. Zgodba govori o zajcku, ki so ga odpeljali iz gozda, ko je bil še cisto majhen. Živel je pri fantu, ta pa z njim ni ravnal lepo, zato se je zajcek odlocil, da pobegne. Vrne se v gozd, da poišce svojo družino. Na poti sreca razlicne gozdne živali. Nekatere mu ponudijo pomoc, nekatere pa mislijo samo na svoj želodec ... Zajcku po vseh dogodkih z vašo pomocjo vendarle uspe najti mamico. Besedilo je napisala Marija Petrovec in ga tudi režirala, igrala bo gledališka družina iz Prebolda. Vstopnica vas bo stala 4 evre, komplet vstopnic s še nadaljnjimi šestimi predstavami pa dobite že od 18 evrov dalje. Vec informacij o abonmajih Franckovega živžava je na spletni strani www.kud-trzin. si. Vabljeni, da pomagate zajcku najti mamico! (bl) Šport in šah Ob koncu sezone je košarkarice obiskala tudi Annamaria Prezelj V Ženskem košarkarskem klubu Domžale sezono že tradicionalno sklenemo s piknikom. Tokrat smo ga pripravili v nedeljo, 16. junija, v športnem parku Trzin Mlake. Udeležilo se ga je kar 150 mladih košarkaric, deklic, ki trenirajo v šoli košarke, staršev, prijate­ljev in podpornikov kluba. Z obiskom nas je razveselila tudi slovenska reprezen­tantka Annamaria Prezelj, ki je svojo košarkarsko ka­riero zacela prav v ŽKK-u Domžale. Z veseljem se je odzvala vabilu ter pred svojim odhodom na žensko clanskoevropskoprvenstvo s svojo navzocnostjo na pikniku razveselila naše mlade košarkarice. Z Annamario Prezelj zacenjamo tudi skupni projekt »Košarkarska šola Annamarie Prezelj«. Košarkarska kariera, vrednote, pozitivna energija in prepoznavnost v ženski košarki so tiste prednosti, ki jih želimo skupaj z Annamario izkoristiti za popularizacijo ženske košarke v naši okolici in v ta lepi šport privabiti cim vec deklet. Na dogodku so vsa dekleta iz košarkarske šole prejela priznanja za sodelovanje, dekleta ekipe U11 so prejela zaslužena priznanja Košar­karske zveze Slovenije, dekleta ekipe U13 pa priznanja ŽKK-a Domžale za sodelovanje v ekipi. Podelili smo tudi priznanja in prakticne nagra­de košarkaricam, ki so s svojimi dosežki v minuli sezoni še posebno obogatile naš klub. Priznanja so prejele: Ana Markovic, Zala Bratovž, Tija Cerar Šimenc, Eliza Pintar, Manca Rakun, Zarja Dremel, Klavdija Žibert, Vanja Tajher, Jasmina Hatic, Blažka Hribar, Tina Vavpetic, Ula Dremel in Maja Grintal. #EnaEkipaEnoSrce Bojan Dremel Anže Kosmac uspešen na medna­rodnem turnirju v Subotici Anže Kosmac iz Trzina, sicer clan Težkoatletskega kluba Domžale, je nadvse uspešno nastopil na mednarodnem turnirju v olimpijskem dvi­ganju uteži v Subotici. Gre za turnir s kar 35-letno tradicijo, ki ga prireja Špartak iz Subotice in velja za enega najmocnejših na Balkanu. V konkurenci desetih klubov iz Srbije, Hrvaške, Madžarske in Romunije je Anže osvojil posamicno zelo dobro cetrto mesto. V potegu je dvignil 130 kg, v sunku pa kar 150 kg. O kakovosti tekmovanja prica podatek, da je prvo mesto osvojil Madžar Ferenc Gyurkovic, finalist olimpijskih iger v Atenah, drugo mesto pa Srb Tamaš Kajdoci, bronasti s svetovnega mladinskega prvenstva 2017. Tako je Kosmac potrdil, da so se težki poletni treningi dobro obresto­vali. Po tekmovanju je diplomirani kineziolog pohvalil gostoljubje go-stiteljev Špartaka v Subotici in seveda celotno ekipo Težkoatletskega kluba Domžale. »V zadnjem obdobju sem opravil obsežen cikel priprav za prihajajoci jesenski del sezone. Zelo sem zadovoljen, saj sem trenutno v boljši pripravljenosti, kot sem bil v enakem obdobju lani. Poletje sem iz­koristil za pridobivanje moci, dopust na morju je bil bolj kratek. Predvsem sem se osredinil na sprednji pocep, tako da bom jeseni, ko se bodo po­udarki treningov bolj prevesili na tehniko potega in sunka, imel dovolj moci za napredek.« Valentin Orešek, TAK Domžale 24 | Odsev — Glasilo obcine Trzin Znova za šahovnicami Konec poletnih pocitnic je pri šahistih znova obudil tekmovalni nagon in na ta obcutek se zanašamo organizatorji vsakoletnega turnirja, ki ga v Šaho­vskem klubu Trzin pripravljamo ob koncu avgusta. Dolga leta smo šahiste gostili pod šotorsko streho na dvorišcu nekdanje obcinske stavbe, kar je bila posebnost v slovenskih raz­merah. Odkar pa nam jo je lani zagodlo vreme, smo zamenjali pri­zorišce in se umaknili pod okrilje zanesljivejše strehe. Znova smo se ob razumevanju našega glavnega sponzorja Obcine Trzin preselili v dvorano Kulturnega doma in tako v Trzin 25. avgusta privabili kar 42 šahistov. Tudi udeležba domacinov je bila zadovoljiva, saj nas je nastopilo osem. Zacetek turnirja je minil ob pozdravnem govoru trzinskega župana Petra Ložarja, ki nas je tako kot vedno spodbu­dil k uspešnim dosežkom, nato pa smo pod nadzorom šahovskega sodnika Marjana Butale zaceli igrati. Turnir je potekal v tempu 15 minut za igralca in partijo, kar je v devetih krogih naneslo skoraj pet ur sedenja za šahovnico. Pricakovano so se ob koncu na vrh turnir­ske tabele uvrstili tisti z najvišjimi ratingi. Med udeleženci je bilo namrec kar sedem mojstrskih kandidatov ter po en mojster FIDE in en mednarodni mojster šaha. Po odigranih partijah smo se ok­repcali z izdatno malico iz bližnjega puba Pekos in picerije Olivia. Tako okrepcani smo pozdravili dobitnike nagrad, ki so jih prejeli: 1. mesto: Marjan Kastelic, ŠD Krka Novo mesto, 2. mesto: Leon Mazi, ŠS Tomo Zupan Kranj, za 3. mesto: Evald Ule, ŠK Postojna; najboljši z ratingom do 1900: Džemal Veskovic, ŠD Mengeš – Trzin, najboljši z ratingom do 1800: Vesna Mihelic, ŠD Mengeš – Trzin; najbolje uvr-šceni domacin, Igor Rojs, ŠK Trzin. Besedilo in fotografija: Andrej Grum Osvežili trimstezo V poletnih mesecih so clani Športnega društva Trzin v nekaj udar­niških akcijah zamenjali dotrajane naprave na trimstezi Trzin v tr-zinskem gozdu. Trimstezo je pred vec kot 20 leti domiselno posta­vilo Športno društvo Trzin, zdaj je v upravljanju Obcine Trzin, clani športnega društva pa so jo obnovili z obcinskim denarjem v znesku 2.450 evrov. Postavili so dvovišinski drog, poševno klop za trebuš­njake, hlode za sklece in vaje za hrbtne mišice, popravili so druge naprave, postavili dve klopi, prebarvali vse naprave in postavili nekaj usmerjevalnih tabel. Trimsteza zdaj znova omogoca celostno vadbo. Matjaž Erculj Fotografija: Robert Matijevic Šport Sreco jim je zaželel tudi legendarni Japonec Le kdo ne pozna legendarnega japonskega skakalca Noriakija Kasaija, ki je slovenska srca osvojil s petjem pesmi Planica, Planica! v slovenšcini. Noriaki je »Srecno!« v slovenskem jeziku zaželel tudi mladim smu-carskim skakalcem iz SKK-ja Mengeš, ko so se v Planici udeležili kvalifikacij za nastop na šolskem tekmo­vanju pod okriljem Mednarodne smucarske zveze (FIS). Med njimi sta bila tudi dva trzinska mlada upa, sedmošolca Miha Hocevar in Nik Bergant Smerajc. Zlasti za slednjega je bilo letošnje poletje polno uspehov. Na tekmah, tudi mednarodnih, so mengeški orlici poleti kot po te­kocem traku pobirali zaslužene nagrade. Še ne 15-letni Taj Ekart, ki se z velikimi koraki oziroma dolgimi skoki približuje mladinski repre­zentanci, si je na zacetku nove sezone 2019/20 že štirikrat priskakal stopnicke. V Velenju je na stopnicke skocila tudi tretjeuvršcena Živa Andric (do 15 let). Sledilo je tekmovanje za pokal Tržica, na katerem sta Trzinec Nik Bergant Smerajc (do 14 let) in Alen Pestotnik (do 12 let) slavila zmago, Niku pa je družbo na zmagovalnem odru delal tret­jeuvršceni Timo Šimnovec. Bergant Smerajc je nato vso konkurenco v kategoriji do 13 let preskocil tudi na reviji v Mostecu. Prvo mesto je znova osvojil na pokalu v Zagorju, kjer so varovanci Aleša Selaka in Luke Brnota v konkurenci deckov do 13 let slavili celo trojno zmago, in sicer z drugouvršcenim Timom Šimnovcem in tretje­uvršcenim Alenom Pestotnikom. Za konec se je peterica upov iz mengeškega kluba v Planici udeležila še kvalifikacij za nastop na šolskem tekmovanju konec julija pod okri­ljem Mednarodne smucarske zveze (FIS) v Ruhpoldingu, kamor se je kot najboljši med decki do 13 let zanesljivo prebil Nik Bergant Smerajc. Besedilo in fotografija: Miha Šimnovec Iz narave na krožnik Zakaj detelji pravimo crna? Detelja je zelo zanimiva rastlina. Zakaj le? Res je, da vecina ljudi ob njej najprej pomisli na hrano za zajce in na neužitno travniško rastlino, a odkar obstaja splet, lahko na njem o crni detelji najdemo številne informa­cije predvsem s podrocja znanosti in zdravstva. V crni detelji so namrec odkrili tako imenovane izoflavonoide in njihov zašcitni ucinek pred menopavznimi simptomi in razlicnimi motnjami, vkljucno s srcno-žilnimi boleznimi, rakom, povecanim holesterolom in osteoporozo. Tako je iz detelje nastala cela znanost. Prodajajo jo v vsaki lekarni. Tu pa je spet nastal preobrat. Vcasih so gospe vedele povedati, dajedeteljadobrazaženske in moške, danespav lekarnidobišobcutek, da je dobra le za težave v meni in za ženske v najboljših letih. Pa ni tako. Crna detelja je ucinkovita za zniževanje sladkorja, za želodec in nekate­ra kožna obolenja. Navadno se uporablja za caj, pripravljen iz svežih ali posušenih cvetov in listov. Tu jo uporabljamo namensko kot zdravilo le dolocen cas, saj ima tudi kontraindikacije, predvsem v povezavi s hor­monskimi spremembami. Crna detelja je poimenovanje, ki ga uporabljajo nekateri slovanski jeziki, vecina sveta pa to deteljo v prevodu imenuje rdeca ali travniška detelja. Ime naj bi nastalo zato, ker je polje, posejano z deteljo, od dalec temnejše od drugih poljšcin. Mogoce pa obstaja še kakšna druga razlaga? Detelja je tudi pomembna kolobarna rastlina, za katero dandanes na poljih pogosto zmanjka casa. Njene koreninice segajo celo do dva metra globoko. So odebeljene, posute s pikami, v teh pikah pa prebivajo po­sebne bakterije, ki imajo za nas nadnaravno lastnost: dušik, ki je v zraku, spremenijo v tako obliko, da se z njim lahko hrani tudi detelja. Tako po na­ravni poti gnojijo prst in bogatijo tla. A crna detelja je le ena izmed detelj, ki se zelo razlikujejo in so v ljudski medicini namenjene vsaka svojemu izzivu. Cvetoce rastline privabijo vse sorte živali, ne le cebel in metuljev, ampak še trepetavke, kratkorožke, pipalkarje ... Skupaj povecajo letino in nadzorujejo škodljivce. Zdaj je ravno pravi cas, da crno deteljo naberete in jo morebiti posušite za svojo domaco lekarno. Ker pa jo danes znamo pripraviti tako prisrcno in okusno, je cas, da caj iz detelje zamenjamo kar s pudingom ali celo pudingovo torto. Kako prirocni so naši travniki! Katja Rebolj, katjarebolj.com Puding s crno deteljo Sestavine: • 1,2 l mleka • 3 zavitki vanilijevega pudinga • sladkor po okusu • vanilja v prahu • pest cvetov crne detelje Priprava: V vecji posodi v vrelo mleko zamešamo puding, dodamo vaniljo, sladkor in nekaj osmukanih cvetov crne detelje. Postavimo v hla dilnik za dve uri in nato okrasimo z užitnim cvetjem. Puding lahko vlijemo tudi v model in tako dobimo zanimivo torto. Zdravje in gibanje Po dobro pocutje v domžalski Zdravstveno vzgojni center V Zdravstveno vzgojnem centru ZD Domžale imamo bogato izbiro programov, s katerimi si lahko izboljšate zdravje in svoje pocutje. Za vse z urejenim obveznim zdravstvenim zavarovanjem je udeležba v programih svetovanja za krepitev zdravja brezplacna. V nadaljevanju vam želimo približati naše vsebine in vas povabiti, da o njih povpraša­te svojega osebnega zdravnika ali se obrnete na Zdravstveno vzgojni center ZD Domžale. Temeljne obravnave za krepitev zdravja V programu Zdravo živim udeleženci pridobijo informacije o pome-nu zdravega življenjskega sloga za krepitev zdravja (zdrave prehrane, telesne dejavnosti, nekajenja, opušcanja tveganega pitja alkohola, obvladovanja stresa), informacije o preprecevanju in zdravljenju kro­nicnih bolezni ter s strokovno pomocjo oblikujejo uresnicljiv nacrt za spremembo življenjskega sloga, ki bo pripomogel k izboljšanju njiho­vega pocutja. V obravnavi Dejavniki tveganja udeleženci dobijo informacije o bi-oloških dejavnikih tveganja (zvišan krvni tlak, zvišane mašcobe v krvi, zvišan krvni sladkor), o njihovem vplivu na nastanek kronicnih bolezni in o njihovi povezanosti z življenjskim slogom. Obravnava Ali sem fit? udeležencem omogoca, da pod strokovnim vodstvom opravijo enega izmed treh preizkusov za ugotavljanje teles­ne pripravljenosti (preizkus hoje na 2 km, ali 6-minutni preizkus hoje, ali 2-minutni preizkus stopanja na mestu) in izvedo, kakšna je njihova telesna pripravljenost. Skladno z rezultatom jim strokovnjaki svetujejo o ustrezni telesni dejavnosti za krepitev zdravja. Tehnike sprošcanja so namenjene temu, da udeleženci spozna­jo osnovne znacilnosti sprošcanja in preizkusijo tri razlicne tehnike sprošcanja (dihalne vaje, postopno mišicno sprošcanje, vizualizacijo pomirjujocega kraja), spoznajo njihove prednosti in dobijo navodila, da jih lahko izvajajo tudi sami doma. Poglobljene zdravstveno vzgojne delavnice Na delavnici Zdravo jem udeleženci dobijo informacije o pomenu prehrane za zdravje ter znanje in vešcine za izbiro zdravih živil v pe­stri ponudbi na trgovskih policah, za preprosto sestavljanje zdravih jedilnikov, za zdravo prehranjevanje v razlicnih življenjskih obdobjih ter napotke za postopno uvajanje sprememb v svoje prehranjevanje. Delavnica Gibam se udeležencem omogoca pridobiti poglobljeno oceno svoje telesne pripravljenosti ter znanja in vešcine za varno in ustrezno izvajanje razlicnih vrst in oblik telesne dejavnosti. Skupaj s strokovnjakom oblikujejo individualni program za povecanje in sa­mostojno izvajanje telesne dejavnosti za krepitev zdravja ter izmerijo napredovanje svoje telesne pripravljenosti in gibalnih navad. Zdravo hujšanje je program, v katerem udeleženci dobijo strokov-no podporo in pomoc pri zdravi izgubi telesne teže, znanja in vešcine za spreminjanje nezdravih prehranskih in gibalnih navad ter podporo v procesu hujšanja in vzdrževanju zdravega življenjskega sloga tudi po koncu delavnice. Skupinsko svetovanje za opušcanje kajenja in individualno svetovanje za opušcanje kajenja sta dve dejavnosti, v katerih ude­leženci dobijo kljucne informacije, strokovno podporo in pomoc pri opušcanju kajenja in vzdrževanju dosežene spremembe. Delavnice za boljše duševno pocutje Spoprijemanje s stresom je delavnica, na kateri udeleženci spoz­najo osnovne znacilnosti doživljanja stresa, vzroke zanj ter nacine nje­govega obvladovanja. Pridobijo znanja in vešcine, s katerimi si bodo lahko sami pomagali in izboljšali svoje pocutje (tehnike sprošcanja, tehnike preusmerjanja misli in custev, nacrtovanje odziva na stresno stanje, razvijanje custvenega zavedanja ipd.). Podpora pri spoprijemanju z depresijo je delavnica, namenjena ljudem z diagnozo depresije ali s prisotnimi simptomi depresije in nji­hovim svojcem. Udeleženci spoznajo osnovne znacilnosti depresije, vzroke zanjo ter potek in nacine zdravljenja ter pridobijo znanja in vešcine, s katerimi si lahko pomagajo sami in izboljšajo svoje pocutje. Z drugimi udeleženci v skupini si lahko izmenjajo izkušnje in se med seboj podpirajo. Podpora pri spoprijemanju s tesnobo je namenjena ljudem z diagnozo anksioznih motenj, tistim, ki jih (izrazita) tesnoba (anksio­znost) ovira pri vsakodnevnem življenju in njihovim svojcem. Udele­ženci spoznajo osnovne znacilnosti anksioznosti, vzroke zanjo, potek in nacine zdravljenja ter pridobijo znanja in vešcine, s katerimi si lahko pomagajo sami in izboljšajo svoje pocutje. Z drugimi udeleženci v sku­pini si lahko izmenjajo izkušnje in se med seboj podpirajo. V Zdravstveno vzgojnem centru se želimo s promocijo delav­nic, ki jih izvajamo, približati ljudem v domacem okolju. Tako želimo omogociti slehernemu posamezniku, da se lahko udeleži predavanj in prepozna možnosti za boljše zdravje, ki jih ponuja-mo v domžalskem ZVC-ju. O tem, kdaj in kje bomo naše dejav­nosti predstavljali v Trzinu, boste obvešceni v naslednji številki Odseva. Andreja Heine, vodja Zdravstveno vzgojnega centra ZD Domžale Zdravstveno vzgojni center se predstavi Zdravstveno vzgojni centri (ZVC) so samostojni deli zdravstvenih domov (ZD). Njihove kljucne naloge so izobraževanje in promoci ja zdravja med odraslimi v domacem okolju ter obravnava udele žencev v okviru programa Svetovanje za zdravje. Gre za izvajanje zdravstvenovzgojnih in psihoedukativnih delavnic ter individualnih svetovanj. Njihov namen je spodbuditi ljudi k ohranjanju in krepitvi zdravja ter aktivni skrbi za lastno zdravje. Strokovnjaki v ZVC jih posameznikom pomagajo pridobiti potrebna znanja, oblikovati stališca, usvojiti vešcine in vedenjske vzorce za zdravo življenje in krepitev duševnega zdravja. Dogodke Zdravstveno vzgojnega cen tra Zdravstvenega doma Domžale najdete na povezavi https://zd domzale.si/izobrazevanje in skrb za zdravje/. Zdravje in gibanje Telo in gibanje Kaj so gibalni vzorci in kako jih izboljšati V vsakdanjem življenju se srecujemo z osnovnimi in kompleksnimi gibalnimi vzorci. Osnovni gibalni vzorci so hoja, lazenje, plazenje … Kompleksnejše uporabljamo na primer pri hoji po stopnicah, nošenju nakupovalnih vreck, prestavljanju težkih predmetov, pobiranju s tal ipd. Vsakic ko gib izvedemo nepravilno, trpijo naši skle-pi, mišice in tetive, zato je pomembno, da se naucimo pravilne izvedbe dolocenega giba. Še zlasti pri športu je zelo pomembno, da kompleksne gibalne vzor­ce, kot so pocep, dvig bremena, odriv, priteg, izvajamo tehnicno pra­vilno, saj lahko slaba izvedba hitro privede do poškodb. Zavedati pa se moramo, da je ucenje gibalnega vzorca dolgorocno in življenjsko pomembno. Zmota pri pocepanju Šport in znanost se razvijata in dopolnjujeta. Mnogo ljudi še vedno živi v zmoti in so prepricani, da pri pocepu kolena ne smejo seci cez vrh nožnih prstov. To je seveda nesmiselno. Ce boste prosili otroka, naj naredi pocep, ga bo brez pomislekov izvedel s koleni, potisnjenimi cez vrh prstov, ker je tako pocep pravilen in naravno izveden. Ce si na ramena položite utež in izvedete pocep, boste opazili, da drugace kot tako pocepa ni mogoce izvesti, saj bi vam nagajalo težišce telesa. Pri pocepu je pomembno, da imamo dobro ravnotežje, kolena potisnje­na cez prste in mocno stisnjene trebušne mišice ter gibljivost trupa, gležnjev, kolena in kolkov. S stiskom trebušnih mišic, ki ga ustvarimo v trebušni votlini pred izvedbo pocepa, razbremenimo ledveno hrbtenico in pripravimo telo na samo izvedbo, povecamo mišicno tenzijo, zato je pravilno izveden pocep osnovna rehabilitacijska vaja pri ljudeh s poškodbo hrbtenice ali bolecino v križnem delu. Pravilno pobiranje Gotovo se vam pogosto zgodi, da vam kaj pade iz rok in morate ta predmet pobrati. Ste že kdaj opazili, kako ljudje pobirajo predmete? Po-gosto je ta gib nepravilno izveden, hiter in neracionalen. Naj omenim, da se pripognemo vsaj desetkrat na dan, ne da bi se zavedali. Torej, ce izracunamo, kolikokrat ste predmet pobrali ali dvignili z napacno tehniko, bomo prišli do ogromne številke. To pomeni veliko breme za naše telo, saj se ob vsakem napacnem gibu sklepi obrabljajo še bolj, po vecletnem ponavljanju napacnega giba pa se lahko hitreje poškoduje-mo. Spodaj slikovno prikazujem pravilno pobiranje težjih in lažjih pred­metov s tal, pri katerem je položaj telesa pravilen in zdravju prijazen. Dvigovanje težjih predmetov s tal Noge naj bodo v širini ramen, predmet postavite med noge, glava naj bo vzravnana, ohranite ukrivljenost ledvene hrbtenice, ramena potisnite nazaj; kolena, boki in gležnji naj bodo upognjeni. Predmet dvignite z nogami, ne s hrbtom. Predmet naj bo cim bližje trupu. Enako tehniko uporabite tudi za spušcanje predmeta. Dvigovanje lažjih predmetov s tal Hrbtenica in pisarniško delo Danes je vedno vec pisarniških služb, ko zaposleni sedijo tudi osem ur na dan. Dodajmo k temu še vožnjo na delo in z njega, kosilo doma, pocitek ... Naše telo je ustvarjeno za nenehno gibanje, zato je sedeci položaj škodljiv in ima hude posledice za cloveško telo. Vsako uro bi se morali vsaj sprehoditi in narediti nekaj preprostih vaj za razgibanje telesa. Zdrav nacin življenja se danes širi med ljudmi. Vedno vec je vadb za zaposlene, ki jih izvajajo kineziologi z namenom, da bi preprecili nastanek poškodb in poskrbeli, da bodo ljudje razgibani in bolje skon­centrirani, saj je znano, da vadba povecuje pretok krvi, poveca pritok kisika v možgane, to pa zmanjša zaspanost in izboljša produktivnost zaposlenih. Ce na vašem delovnem mestu te možnosti nimate, si vsa­ko uro vzemite od pet do deset minut premora, se sprehodite po hod-niku in nežno zaokrožite s stopali, boki, rokami in glavo. Spijte požirek vode in se vrnite na delo. To vas bo prebudilo in povecalo motivacijo za delo. Tako malo je treba … Ucenje pravilnih gibalnih vzorcev nam prinese vec kot samo lep vi-dez samega gibanja, tudi zdravju prijazen nacin življenja. S pravilnimi tehnikami boste odpravili bolecine v hrbtenici, predvsem v križnem delu, utrujenost in obcutek napetosti v mišicah. Tako malo je treba, da se znebite vsakodnevnih bolecin, zato zacnite že danes! Besedilo in fotografije: Žana Babnik, kineziologinja Vreme Junijska huda ura bo morda zdramila Trzince Že vrabci civkajo o posledicah podnebnih sprememb, kot so vrocinski valovi in hudi kratkotrajni nalivi. Vse dokler nas ti pojavi ne doletijo oziroma se nam zgodijo nad našo glavo ali pa tik pred domacim pragom, tišcimo glavo v pesek ali se delamo še naprej nejeverne Tomaže. Verjeti je, da slednjega marsikateri Trzinec po letošnjem juniju ne bo vec pocel. Tretji junijski cetrtek smo imeli v Trzinu eno hujših neurij s toco v zadnjih desetletjih! Na sreco toca ni bila vecja od frnikol, vendar pa se jo je marsikje nabralo tudi vec centimetrov, na zbirnih mestih celo vec decimetrov. Sam sem spremljal neurje v vseh treh fazah: sprva na dalec prek radarske slike padavin (ARSO), med vožnjo z vlakom iz Ljubljane po telefonski zvezi z domacimi, ki so bili »na kraju dogodka«, in koncno po umiku oziroma prenehanju padavin še od blizu, ko so bili na delu tudi že gasilci in nekatere pristojne službe. V celotnem petdnevnem obdobju med 19. in 23. junijem 2019 je v vecjem delu Slovenije padlo od 15 do 100 mm padavin, le ponekod na jugovzhodu in zahodu še manj. Na manjših obmocjih z najbolj inten­zivnimi, pogostimi ali dolgotrajnimi nalivi je padlo tudi okoli 150 mm padavin. Ker imamo od novembra 2015 pri Osnovni šoli Trzin vremen­sko postajo (http://trzin.zevs.si/), smo lahko neurju »vzeli mero«. Rezultate meritev na postaji dobimo v omrežje vsakih pet minut oz. imamo na voljo podatke za 5-minutne intervale, zato smo lahko izme­rili najvecjo intenziteto padavin v okviru tega vremenskega dogodka. Tisto popoldne je padlo skupaj le malo manj kot 95 milimetrov (litrov) padavin na kvadratni meter, od tega vecina (90 milimetrov) v manj kot uri, natancneje v vsega 50 minutah! Sodelavec ARSA je na Mlakah z rocnim dežemerom (ki je ob mocnih nalivih pri skupni višini padavin praviloma natancnejši od samodejne postaje), izmeril kar 120 mili­metrov padavin v nekaj vec kot uri. Najbolj je deževalo, vmes je bila tudi toca, med 16.50. in 17.10. Takrat je v samo 20 minutah padlo za te kraje neverjetnih 50 milimetrov! V tem casu smo izmerili izjemno velike trenutne intenzitete padavin, ki so se gibale med 375 in 418 milimetri na uro. Za lažje razumevanje: podatek kaže, koliko vode bi dobili, ce bi dež eno uro padal tako mocno kot v casu najmocnejšega naliva. Do zdaj znana najmocnejša naliva od leta 2016, ko imamo na voljo tovrstne podatke, sta imela intenziteto 190 (konec letošnjega maja) in 210 milimetrov na uro (septembra 2017). Najmocnejši sunek južnega vetra ob 15.30 je dosegel 59,5 km/h. Na številnih merilnih mestih ARSA so v že omenjenem obdobju za­beležili nenavadno mocne nalive oziroma vecurna obdobja padavin; krajevno je šlo za dogodke s povratno dobo nekaj desetletij ali še vec. Zato so tudi v uradnem porocilu o tem izrednem dogodku (http:// meteo.arso.gov.si/met/sl/climate/natural-hazards/, Neurja med 19. in 23. junijem 2019) omenili ljubiteljsko vremensko postajo pri OŠ Trzin, ki jo upravlja trzinska Civilna zašcita. Zgoraj omenjene trzinske ko­licine oziroma intenzitete padavin so za osrednjo Slovenijo izjemno velike. Takšna kolicina padavin v tako kratkem casu se v današnjem podnebju na tem mestu verjetno pojavi le enkrat na nekaj stoletij. Glede na radarske meritve pa je mogoce, da je še kje drugje v Sloveniji v tem obdobju v eni uri padla podobna kolicina padavin. O posledicah tega neurja s toco vedo vec trzinski gasilci in pristoj­na obcinska služba, marsikje pa je bila škoda velika in so jo odprav­ljali dalj casa ali pa jo bodo, cim prej bo to mogoce. Verjetno je ob koncu tistega junijskega cetrtka zvecer vsak, ki je bil neposredno ali posredno vpleten v ta izredni padavinski dogodek, prišel do svojega sklepa in posledicnih ukrepov, pa najsi bo o posledicah podnebnih sprememb, velikosti oziroma deležu pozidanih površin, ustreznih in prav napeljanih infrastrukturnih napravah, nepravilnostih pri komu­nalnih vodih pred domaco hišo in v ulici, odvodnjavanju meteornih voda, slabi hidroizolaciji, preozkih in napacno umešcenih jaških in še cem. Predvsem pa o tem, da najde voda, kadar je je prevec, pot skozi vsako še tako majhno vrzel. Dejstvo je, da bomo v prihodnje vse pogosteje price tovrstnim dogodkom, zato moramo biti nanje še bolje pripravljeni, delovati pa moramo tudi preventivno, namesto da vsakokrat le gasimo požar, tokrat »vodni«. Besedilo in fotografiji: Miha Pavšek Ustvarite si izjemno življenje! Delavnica po metodi Louise L. Hay V mladinskem klubu Trzin bo v petek, 4. oktobra 2019, od 18.30 do 21. ure potekala delavnica Ustvarite si izjemno življenje. Na delavnici bomo spoznali: • kako biti ljubljeni, bolj mirni, si izboljšati svoj financni položaj in stopiti na pot boljšega zdravja; • kako spustiti preteklost, se osvoboditi negativnih misli in zaži veti polno življenje. Ne glede na to, koliko ste se že ukvarjali s seboj, se vedno najde kaj, kar lahko izboljšate! Ste pripravljeni na pozitivne spremembe? Delavnico bo vodila Polona Hribar, licencna uciteljica programa HEAL YOUR LIFE® po metodi Louise L. Hay. Vec informacij o delavnici najdete na www.izjemno zivljenje.si Vremenska s(e)kir(i)ca Le poletje leta 2003 toplejše od letošnjega Trikrat smo se obrnili okoli - brez pljuvanja, saj ni šla macka cez cesto – in že je ostalo za nami letošnje poletje. Meteorološko že na zacetku tega meseca, astronomsko pa šele v teh dneh, ko ste - po poletnem premoru - v roke vnovic dobili obcinsko glasilo. Natancneje pa v ponedeljek, 23. septembra, zjutraj, ko bo nastopilo jesensko enakonocje. Spomnimo, to je cas, ko je sonce tocno nad ekvatorjem, kar pomeni, da je nad obzorjem prav toliko casa kot pod njim. Na ta dan sta svetli in temni del dneva bolj ali manj enako dol­ga, nato pa se zacnejo slednji daljšati. Vse skupaj (vz)traja do zimskega solsticija ali Soncevega obrata na zacetku tretje decembrske dekade, ko se zacne zima. Ta je torej še dalec, zato se bomo v naslednjih vrsti­cah za trenutek raje vrnili v pravkar minulo poletje. Zanimiva je že primerjava letošnjega maja in junija (prvi zelo hladen, drugi pošteno vroc), ki sta se vse od zacetka meritev v vecini naših krajev najbolj razlikovala po povprecni mesecni temperaturi. Tako je bilo tudi v Trzinu, saj je bila razlika skoraj 10 (9,7) stopinj Celzija! Poletje je bilo nadpovprecno osonceno. Trajanje soncnega obsevanja je bilo na državni ravni za skoraj 12 odstotkov daljše od dolgoletnega povprecja, kar letošnje poletje uvršca med šest najbolj osoncenih od leta 1961. Po letni statistiki temperature in padavin je bilo letošnje po­letje podobno suhim in vrocim poletjem 2017, 2015, 2012 in 2018, ven­dar je bil vremenski potek precej razlicen. V Trzinu smo imeli tri vrocin­skevalove(trijealiveczaporednihdnispovprecnodnevnotemperaturo zraka, enako ali višjo od 24 stopinj Celzija): prvega konec junija (25.–28. junija), drugega konec julija (23.–26. julija) in zadnjega sredi avgusta (10.–12. avgusta). Tudi v Trzinu smo zabeležili tropsko noc, natancneje kar dve, in to zaporedoma (25. in 26. julija). Takrat živo srebro ne pade pod 20 stopinj Celzija in je ozracje že navsezgodaj vse prej kot sveže. Še v avgustu smo imeli tri dni z najnižjo dnevno temperaturo zraka nad 19 Prvi uradni podatki kažejo, da je bilo poletje 2019 nadpovprecno toplo, stopinj Celzija. Ni ravno v tolažbo, pa vendarle, na Goriškem so imeli kar suho in nadpovprecno osonceno. Sezonski odklon temperature zraka sedem vrocinski valov, v sosednji prestolnici pa »le« pet. od povprecja obdobja 1981–2010 je na državni ravni znašal 2,5 stopinje Vrocih dni se je nabralo v Trzinu kar 37 (lani le 15!); za primerjavo – re-Celzija, zato je letošnje poletje drugo najtoplejše po letu 1961. Toplejše kordnega leta 2003 jih je bilo na sosednjem Brniku 39, v Ljubljani pa kar je bilo le poletje 2003 z odklonom 3,1 stopinje Celzija. Nadpovprecno 52. Med 19. in 27. julijem smo imeli kar osemdnevno zaporedje vrocih topli so bili prav vsi trije poletni meseci, najbolj pa je odstopal junij, saj dni! Zanimivo je, da smo obe temperaturni skrajnosti v Trzinu dosegli že je bil temperaturni odklon na ravni države skoraj rekordnih 4,2 stopinje junija oziroma prvi mesec poletja - tako najvišjo kot tudi najnižjo tem-Celzija. Povprecni temperaturi drugih dveh mesecev poletja sta bili v Tr-peraturo zraka (preglednica); slednjo že prvi dan obdobja. Dolgoletni zinu kar enaki (!), in sicer 21,7 stopinje Celzija. Najmanj je od povprecja niz meritev v Sloveniji kaže na ogrevanje ozracja pri tleh v zadnjih de­odstopal julij, avgusta pa je bil odklon spet nekoliko vecji. Padavin smo setletjih, pri cemer je ogrevanje najmocnejše poleti. Na ravni Slovenije imeli ravno toliko, da smo ubežali hujšim posledicam suše, deloma tudi znaša »zglajeni« temperaturni dvig od leta 1961 vec kot pol stopinje na racun tega, da so bile enakomerno razporejene. V Trzinu smo imeli Celzija (0,55 °C) na desetletje. V tem stoletju (in tisocletju …) smo imeli skoraj tretjino od vseh dni liter ali vec padavin na kvadratni meter. O le tri poletja z negativnim temperaturnim odklonom. Upadale pa so izrednem dogodku 20. junija porocamo v posebnem prispevku, saj kaže, tudi poletne padavine, na državni ravni od leta 1961za okrog 3–4 % na da je šlo v tem primeru res za izjemen sto- ali vecstoletni dogodek. desetletje. Podpovprecno suhih je bilo na državni ravni kar zadnjih pet Sicer je bil najbolj suh junij, julij je bil nadpovprecno namocen, avgust pa poletij! Kot sem navedel uvodoma – zima je še dalec, ce sploh (še) bo … vnovic podpovprecno. Miha Pavšek VREMENSKA POSTAJA OŠ TRZIN (meteorološko poletje oziroma junij avgust 2019) Kazalec Podatek Datum/Niz Ura/Obdobje Povprecna temperatura zraka (°C) 21,9 1. 6.–31. 8. trimesecje Najvišja temperatura zraka (°C) 35,4 27. 6. 15.50 Najnižja temperatura zraka (°C) 9,0 1. 6. 5.30 Najvecja dnevna T amplituda (razlika maks./min. T, v °C) 19,8 (33,0/13,2) 14. 6. 0.00–24.00 Število dni s padavinami = 0,3 (= 1 mm) 43 (31) 1. 6.–31. 8. trimesecje Najvecja dnevna kolicina padavin (mm) 94,5 20. 6. 0.00–24.00 Najvecja trenutna intenziteta padavin (mm/h) 418 20. 6. 17.05–17.10 Trimesecna oz. poletna kolicina padavin (mm/h) 398 (163 + 126 + 108) 1. 6.–31. 8. trimesecje Skupna kolicina padavin v letu 2019 857 1. 1.–31. 8. osem mesecev Najvišja hitrost vetra (km/h)/smer 59,5/JJV 21. 6. 15.30 Št. vrocih dni (maks. dnevna T zraka = 30 °C, jun.–avg.) 37 (12 + 15 + 10) 1. 6.–31. 8. trimesecje Izbrani meteorološki podatki za Trzin, meteorološko poletje (junij–avgust) 2019; celoten arhiv je dostopen na spletnem naslovu http://trzin.zevs.si (meni Statistika). Vir: Vremenska postaja OŠ Trzin (CZ Trzin). | 29 Napovednik Aktualne dejavnosti Društva upokojencevŽerjavcki Vse upokojence vabimo v svoje vrste in k sodelovanju pri de javnostih našega društva. Ni pomembno, koliko smo stari, po membno je, KAKO smo stari! • Pohodniki se ob torkih ob 8. uri izpred Mercatorja podajo na krajše izlete po trzinski okolici. • Kolesarji vsak cetrtek ob 9. uri odkolesarijo izpred CIH a na krajše in daljše izlete. Peljali se bodo tudi po PARENZANI, kdaj, pa bo povedal vodja, ki spremlja vremensko napoved. • Strelci so uspešno izvedli državno strelsko tekme DU Sloveni je. Imajo redne strelske treninge z zracno puško ob ponedeljkih in petkih od 17. do 18. ure na strelišcu v Osnovni šoli Trzin. • Balinarji so redni gostje športnega parka vsak dan od 8. do 9. ure, po dogovoru pa tudi popoldne, tekmujejo tudi v veteranski ligi. • Pevska skupina Žerjavcki ima spremenjen termin vaj, nje ni clani se na Jefacnikovi domaciji srecujejo ob ponedeljkih od 10.00 do 11.30. Še vedno so zdesetkani in vabijo v svoje vrste vse, ki jih veseli prepevanje v manjšem zboru. • Krožek rocnih spretnosti še vedno deluje na Jefacnikovi doma ciji ob cetrtkih od 10.30 naprej. 12. in 13. oktobra gredo clani na razstavo na Kokrico. • Izleti se nadaljujejo. Od nacrtovanih je eden zaradi slabega vremena odpadel, vendar je pred nami še martinovanje v cetr tek, 14. novembra. Upajmo, da bo vreme. • Kultura ostaja del našega delovanja. Recitatorji in literarni ustvarjalci se redno srecujejo in sodelujejo na raznih priredi tvah, literarnih srecanjih in nastopih po domovih starejših ob canov, tako da je dokaj pestro. Janez Florjanc, podpredsednik Društva upokojencev Žerjavcki Trzin Turisticno društvo Kanja Trzin Obvešca dosedanje udeležence in vabi nove clane k dejavnostim društva 1. Folklorna skupina clani in veterani • Vabljeni, da se pridružite clanski folklorni skupini. Vaje bodo ob ponedeljkih v prostorih KUD a, Mengeška cesta 9, ob 20. uri, zacnemo 7. oktobra 2019. • Pridružite se lahko tudi veteranski folklorni skupini. Vaje bodo ob sredah ob 19.30 v prostorih KUD a, Mengeška cesta 9, zac nemo 2. oktobra 2019. 2. Vezilje Ob torkih na Jafacnikovi domaciji, Jemceva cesta 37a, od 17. do 19. ure, zacnemo 1. oktobra 2019. 3. Rezbarji Ob torkih v Osnovni šoli Trzin, Mengeška cesta 7b, ucilnica tehni ke, od 17. do 19. ure, zacnemo 1. oktobra 2019. Napovedujemo Od 18. septembra do 8. oktobra bodo tudi v Trzinu na vec lokacijah potekali že tradicionalni DNEVI EVROPSKE KULTURNE DEDIŠCI NE. Turisticno društvo Kanja Trzin skupaj s soorganizatorji pripravlja pester program. Preverite urnik dogodkov na spletnih straneh www. td trzin.si in se nam pridružite pri obujanju starih šeg in navad. Društvo Pot srca vabi k vadbi joge, biodanze in trebušnega plesa Joga, biodanza in trebušni ples – redna vadba Vabljeni k vpisu v novo vadbeno sezono! • JOGA za zacetnike in izkušene Vadba joge, pranajame in meditacije za gibcno in mocno telo, bister in umirjen um, sprostitev, zmanjšanje stresa in izboljšanje splošnega pocutja, regenerativna aroma joga pa nam omogoca še dodatno globinsko sprostitev in odklop od vsakdana. REGENERATIVNA AROMA JOGA ponedeljek 19.00–20.30 HATHA JOGA cetrtek 19.00–20.30 PRANAJAMA IN MEDITACIJA petek 19.00–20.30 • BIODANZA Vadba biodanze, gibalno-plesne metode za prebuditev radosti, srcnosti in navdušenja nad življenjem – sreda 20.00–21.30. • TREBUŠNI PLES Vadba trebušnega plesa za prebuditev ženskosti in obcutenje svojega telesa – torek 20.00–21.30. Prijave in informacije na 041 821 401, drustvopotsrca@gmail.com ali www.potsrca.si. Delavnice v oktobru: PONOVNO POVEZANI – delavnica biodanze: sreda, 2. 10. 2019, 20.00–21.30 REGENERATIVNA AROMA JOGA: sobota, 19. 10. 2019, 19.00– 21.00 VIKEND ODDIH NA KRKU: 4.-6.10. 2019, Krk, Klimno (sprošcu­joc vikend joge, dihanja, koristnih napotkov za vstop v jesen in zimo ter prijetnega druženja) Prisrcno vabljeni! mag. Mojca Tavcar, Društvo Pot srca Prijave in informacije: tel. št.: 041 821 401, e-naslov: drustvopotsrca@gmail.com, www.potsrca.si Judo, nova vadba za odrasle Vabljeni na vadbo juda za odrasle nad 16 let. Vadbo bo izvajal Judo klub Bežigrad na povabilo Športnega društva Trzin. Poteka la bo enkrat na teden ob torkih od 20.00 do 21:30 v Mladinskem klubu Trzin. Informacije po telefonu na številko 051 306 306 in prijava po e pošti na info@malasolajuda.si do konca septembra. Vadba bo potekala, ce bo vsaj osem prijavljenih. Oglasi NOVI RANGE ROVER EVOQUE CAS JE, DA VAS OPAZIJO. RANGE ROVER EVOQUE ŽE ZA 349,00 € NA MESEC Z 1,99% OBRESTNO MERO. Novi Range Rover Evoque se enako dobro pocuti tako na mestnih ulicah kot na gorskih poteh. Ima terensko zmogljivost polnokrvnega Land Roverja in je hkrati opremljen za mesto. S tehnologijo ClearSight Ground View lahko vidite pod vozilo in med parkiranjem pazite na jame in nerodno visoke robnike. Evoque zmore vse, le pogledom obcudovanja se nikakor ne more ogniti. Avto Aktiv Intermercatus d.o.o. Ljubljanska cesta 24 1236 Trzin landrover.si Povprecna poraba goriva: 5,4 - 8,2 l/100km. Emisije CO2: 143 - 188 g/km. Uradna vrednost emisijske stopnje: EURO 6b. Specificne emisije NOx: 3,1 - 75 g/km. Vrednost specificne emisije trdnih delcev pri dizelskih motorjih: 0,11 - 0,29 g/km. Število delcev pri dizelskih motorjih: 0,03E11 – 1.06E11. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroca globalno segrevanje. Emisije onesnaževalcev zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k cezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM in PM ter dušikovih oksidov. Slika je simbolna. 102,5