Leto XXVIII December 2020 ISSN 2670 – 4188 Št. 1-2 Uredniški odbor: Urednica: Mateja Klun Clani: A. Kryžanowski, K. Kvaternik, A. Širca, V. Koren, B. Zadnik, N. Humar, K. Sapac VELIKE PREGRADE Glasilo Slovenskega komiteja za velike pregrade - SLOCOLD Izdajatelj Društvo Odgovorna urednica: Mateja Klun Uredniški odbor: Doc. dr. Andrej Kryžanowski Krešimir Kvaternik Dr. Andrej Širca Vinko Koren Dr. Branko Zadnik Nina Humar Klaudija Sapac Naklada: 100 elektronskih izvodov ISSN: 2670-4188 Slika na naslovnici: Jez v sistemu vodnih zajetij Javornik (avtorica: Mateja Klun) VSEBINA VSEBINA .........................................................................................................................................................................................2 UVODNIK ........................................................................................................................................................................................3 Zapisnik 28. letnega zbora clanov Slovenskega nacionalnega komiteja za velike pregrade SLOCOLD .........................................3 Letno srecanje ICOLD .....................................................................................................................................................................6 Sestanek komiteja A, 1. 12. 2020, 14:00–16:00 ..............................................................................................................................6 Sestanek tehnicnega komiteja za nadzor pregrad, 10. 12. 2020 .....................................................................................................7 Sestanek YEF, 18. 12. 2020, 18.00–19.00......................................................................................................................................7 Namesto simpozija ..........................................................................................................................................................................8 31. Mišicev vodarski dan, tematski sklop 2 .....................................................................................................................................8 POROCILO k Zakljuckom posveta Slovenija prihodnosti v luci podnebnih sprememb – je zadrževanje vode nuja ali možnost v procesu prilagajanja podnebnim spremembam ...............................................................................................................................8 Tradicionalna ekskurzija društva ................................................................................................................................................... 12 AKTUALNO ................................................................................................................................................................................... 12 PLACILO CLANARINE ZA LETO 2021 ......................................................................................................................................... 13 NASLEDNJA ŠTEVILKA VELIKIH PREGRAD .............................................................................................................................. 13 UVODNIK V tej številki si lahko preberete o vsebinah leta 2020, ki je zaradi pandemije SARS-COV-19 bil precej drugacen, kot si je kdorkoli od nas predstavljal. Kljub temu leto ni minilo brez vseh aktivnosti, premaknile so se na splet in pa zamaknile na konec leta. V tej številki tako lahko preberete o nekaterih dogodkih leta 2020, nekaj pa jih bo umešcenih v naslednji številki. Vsem skupaj vam želim obilo optimizma in zdravja, ter da bo leto 2021 leto zanimivih in aktualnih projektov s sveta pregradnega inženirstva. Zahvaljujem se tudi vsem, ki ste se odzvali in prispevali k vsebini v Glasilu. Mateja Klun Zapisnik 28. letnega zbora clanov Slovenskega nacionalnega komiteja za velike pregrade SLOCOLD Datum zbora: 23. 6. 2020, ob 10. uri. Lokacija: UL FGG, Svecana dvorana, Jamova 2, 1000 Ljubljana Uradni del zbora clanov se je pricel ob 10. uri s preverbo prisotnosti. Ob 10.00 je bilo prisotnih 16 clanov, ki so placali clanarino in imeli volilno pravico. To po veljavnem statutu ne zadošca za sklepcnost, saj ta zahteva prisotnost polovice clanov. Ob 10:30 smo ponovili preštevanje prisotnih. Fizicno je bilo prisotnih 26 clanov, tako smo skladno s statutom sprejeli Sklep, da je obcni zbor sklepcen, saj je na njem prisotnih vec kot 20 clanov, in tako je v skladu z 12. clenom statuta društva zbor clanov postal sklepcen. Seznam prisotnih je v prilogi zapisnika. 1. Otvoritev 28. zbora clanov in izvolitev delovnega predsedstva Zbor clanov je odprla predsednica društva Nina Humar, ki je najprej pozdravila vse navzoce. Nagovorila je tudi gostitelja prof. dr. Matjaža Mikoša, dekana Fakultete za gradbeništvo in geodezijo, UL FGG. Dekan je v kratkem pozdravnem nagovoru pozdravil vse navzoce. V svojem nagovoru se je dotaknil trenutne splošne situacije, ko se svet spopada s pandemijo. Govor je zakljucil z mislimi, da si želi še nadaljnjega dobrega sodelovanje med UL FGG in SLOCOLD. Pozdrav je zakljucil z željami po uspešno opravljeni skupšcini. Predsednica Nina Humar je podala naslednji predlog za clane delovnega predsedstva 28. zbora clanov: - Predsednik: Veljko Flis - Clana: Marjan Kirbiš in Andrej Kryžanowski - Zapisnikarja: Mateja Klun in Pavel Žvanut - Overovatelja: Andrej Širca in Matija Brencic Sklep 1/1: Zbor clanov je soglasno sprejel predlagano delovno predsedstvo. 2. Potrditev dnevnega reda Predlagan je bil sledeci dnevni red: 1. Otvoritev zbora clanov in izvolitev delovnega predsedstva. 2. Potrditev dnevnega reda. 3. Porocila o delu in aktivnostih v letu 2019: a. Porocilo o izvedenih aktivnostih b. Financno porocilo c. Porocilo predsednika Nadzornega odbora d. Porocilo predsednika Castnega razsodišca e. Porocilo urednice Glasila f. Porocilo urednika spletne strani. 4. Razprava o porocilih in sprejetje porocil. 5. Plan dela za leto 2020. 6. Clanstvo v ZDGITS 7. Razno. Zbor clanov je s Sklepom 2/1 predlagani dnevni red soglasno potrdil. 3. Porocila o delu in aktivnostih v letu 2019 a. Porocilo o izvedenih aktivnostih Porocilo je predstavila predsednica društva Nina Humar. Porocilo je pricela s povzetkom ciljev in prioritet, ki jih je predstavila na zacetku svojega mandata, ti so: - Zagotavljanje kontinuitete – ohranitev društva in konsolidacija njegove vloge - Prenos znanja in skrb za razvoj stroke - Krepitev zmogljivosti in osvešcenosti – obvešcanje clanov in širše javnosti - Ohranitev prisotnosti in nadgradnja sodelovanja SLOCOLD z ICOLD - Okrepitev prisotnosti društva in sodelovanja v strokovnih komitejih ICOLD in EU Club - Okrepitev sodelovanja z drugimi sorodnimi društvi v Sloveniji in nacionalnimi komiteji sosednjih držav Sledil je pregled zastavljenih aktivnosti za leto 2019 ter njihova uresnicitev: - Planirane in izvedene so bile tri seje Izvršnega odbora, ena od sej je bila dopisna. - Nadaljevale so se aktivnosti za knjigo Velike pregrade (sestanek delovne skupine v marcu) - Društvo je aktivno sodelovalo pri World Construction Forum, Cankarjevem dom, 9.–11. 4. 2019 - Udeležba na 87. letnem srecanju ICOLD, Ottawa (9.–14. 6. 2019) - Udeležba na Generalni skupšcini ICOLD - Udeležba na sestanku EU kluba - Udeležba na tehnicnih komitejih: Komite A: COMPUTATIONAL ASPECTS OF ANALYSIS AND DESIGN OF DAMS (Klun), Komite G: ENVIRONMENT (Smolar Žvanut), Komiteja H: DAM SAFETY (Humar), Komite I: PUBLIC SAFETY AROUND DAMS (Kryžanowski), Komite O: WORLD REGISTER OF DAMS AND DOCUMENTATION (Humar), Komite Q: DAM SURVEILLANCE (Žvanut), Udeležba na sestanku Foruma mladih inženirjev YEF (Klun), Delo v delovnih skupinah (Kryžanowski, Klun, Humar) - Priprava in predstavitev prispevkov na simpoziju AM Ottawa 3 prijavljeni clanki - 3 predavanja (Pavel Žvanut, Nataša Smolar Žvanut, Mateja Klun) - Izvedena je bila ekskurzija društva na Ceško (25.–29. 9. 2019) - Oddaja prispevkov za 88. AM New Delhi, srecanje pa je nato bilo prestavljeno zaradi pandemije - Izšlo je glasilo Velike pregrade - Uredili smo obveznosti do NUK - Posodobitev spletne strani in sprotno urejanje LinkedIn strani - Organizacija in izvedba posveta v državnem zboru (januar 2020) - Aktivno sodelovanje na delavnicah NEPN in OP NEPN - Podane pripombe na NEPN in OP NEPN - Udeležba na delavnici 15th ICOLD INTERNATIONAL BENCHMARK WORKSHOP - ON NUMERICAL ANALYSIS OF DAMS“ Milano, 6.–8. 9. 2019 (Klun in Humar) - Izvedba vabljenih predavanj v tujini: Makedonija (Humar, Kryžanowski), Poljska (Kryžanowski), Ceška (Kryžanowski, Ghafoori) - Ekskurzija v Bosno in Hercegovino - Udeležba in predstavitev na MEDGENERACIJSKA IZMENJAVA ZNANJ IN IZKUŠENJ ZA VARNO PRIHODNOST PREGRAD IN PREGRADNEGA INŽENIRSTVA, Delavnica YEF ITCOLD, Santa Sofia, Italija (Klun, Ghafoori, Sapac) b. Financno porocilo c. Porocilo predsednika Nadzornega odbora Opomba: Polno porocilo je priloga zapisniku in je dosegljivo na sedežu društva. Porocilo sta pripravila Krešimir Kvaternik in Jana Možina, zaradi njune odsotnosti pa ga je predstavila predsednica društva Nina Humar. Ponovno so stekli pogovori z nekaterimi podpornimi clani, ki so v preteklosti odstopili, letos je bila realizacija prilivov podpornih clanov le 65 %. Slab izplen smo beležili tudi na strani individualnih clanov, in sicer le 56 %, skupno pa je imelo društvo v letu 40.019,61 € prilivov (vkljucno s prenosom iz prejšnjih let) ter 16.338,30 € odlivov. Opomba: Polno porocilo je priloga zapisnika in je dosegljivo na sedežu društva. Porocilo so pripravili predsednik NO Branko Zadnik ter clana Andrej Rajh in Luka Javornik. Na skupšcini je porocilo predstavil Branko Zadnik. Nadzorni odbor v sestavi: dr. Branko Zadnik, predsednik, mag. Luka Javornik, clan, mag. Andrej Rajh, clan, je pregledal delovanje in poslovanje društva SLOCOLD v letu 2019 na osnovi naslednjih dokumentov: - Porocilo predsednice o delu društva SLOCOLD v letu 2019 (s prilogami: 1. Financno porocilo; 2.1 Zapisnik 29. seje 10 SLOCOLD; 2.2 Zapisnik 30. seje lO SLOCOLD; 2.3 Zapisnik 31. seje 10 SLOCOLD; 2.4 Glasilo VP) - Pojasnila k izkazom in poslovno porocilo za obdobje 1. 1. 2019–31. 12. 2019 in bilance stanja na dan 31. 12. 2019. - Knjiga prejetih racunov 2019 (Možina) - Pregled podpisanih pogodb kolektivnih clanov (Kvaternik) d. Porocilo predsednika Castnega razsodišca e. Porocilo urednice Glasila f. Porocilo urednika spletne strani. Navedeni dokumenti so bili posredovani clanom NO v digitalni obliki, kot jih je pridobil predsednik NO od predsednice SLOCOLD in kolega Kvaternika, ki skrbi za finance društva, vse nepodpisano, in obravnavani na korespondencni seji NO SLOCOLD v casu od 1. do 3. 6. 2020. Nadzorni odbor ugotavlja, da so celokupni realizirani prilivi SLOCOLD v letu 2019 v velikosti 40.019,61 € za 10 % pod predvidenimi. Vecino te vsote predstavljajo sredstva iz prejšnjih let (29.624,78 €). Celokupni odlivi v letu 2019 so 16.338,30 €. Pri analizi poslovanja društva v obravnavanem letu 2019 ugotavljamo izgubo pri poslovanju s sredstvi, pridobljenimi v letu 2019 v višini 5.943,47 €, kar predstavlja prekoracitev za 62 % od prihodkov tega leta (9.645,00 €).Vzrok za to ocitno izvira iz postavk clanarine (kolektivni clani, realizirano le 68 %, individualni clani pa celo le 57 %) in trošenja sredstev, ki realno zmanjšanih prihodkov ne upoštevajo. Zakljucek je, da je društvo v letu 2019 poslovalo financno negativno ter da bo ob takšnem trendu v naslednjih letih prišlo do resnih financnih težav, saj bo s takšnim nacinom poslovanja izcrpalo še razpoložljive financne rezerve prejšnjih let. Nadalje je ugotovljeno, da se je velik del aktivnosti društva, kot so predstavljene v porocilu predsednice, odvijal na mednarodnem podrocju (ICOLD, ITCOLD; MACOLD), kar je vsebinsko sicer pozitivno, vsekakor pa prispeva k negativnemu financnemu stanju leta 2019. Te aktivnosti bo v bodoce potrebno prilagoditi razpoložljivim financnim sredstvom. Nadzorni odbor predlaga, da se društvo na mednarodnem podrocju nekoliko bolj osredotoci na strokovno sodelovanje na dogodkih in konferencah z metodami oddaljenega dostopa (videokonference) oz. zgolj s strokovnim prispevkom in brez udeležbe razen, ce ni kotizacija predavatelju financirana s strani organizatorja. V nadzornem odboru ugotavljamo znaten delež za kotizacije, kar je v pomanjkanju prilivov s strani kolektivnih clanov in clanarin financno nevzdržno. Med aktivnostmi društva bo potrebno v bodoce posvetiti dodatne napore vzdrževanju aktivnega stika s clanstvom (glasilo Velike pregrade, internetna stran, tekoce obvešcanje clanstva o aktualnih dogodkih preko elektronske pošte – usmeritev na branje spletne strani in/ali LinkedIn), kar bo pripomoglo tudi k vecjemu aktivnemu clanstvu (vsaj placevanje clanarin). V porocilu ni zaznati o aktivnostih na podrocju vecletnih priprav na izdajo knjige o slovenskih pregradah. Prav tako je že pozabljeno publiciranje delovanja društva, ki je bilo pripravljeno kot obeležitev 20. obletnice delovanja in nato ne publicirano. Nadzorni odbor predlaga Skupšcini SLOCOLD, da s pridržkom potrdi bilanco stanja in poslovnega uspeha za leto 2019 tako, da zadolži vodstvo društva, da v naslednjem letu vzpostavi pozitivno financno tekoce poslovanje in preneha z izcrpavanjem financnih rezerv iz prejšnjih let ter upošteva vsebinske pripombe podane v tem porocilu. Opomba: Porocilo nadzornega odbora je priloga zapisnika in je dosegljivo na sedežu društva. Porocilo je predstavil Vinko Koren. Castno razsodišce v letu 2019 ni obravnavalo nobenega primera. Želimo si, da bi bilo tako tudi v prihodnje. Porocilo je podala Mateja Klun. V zadnjem letu so se malce okrepile vrste pri izdajanju porocila. Pri oblikovanju pomaga še Klaudija Sapac. V obdobju porocanja smo bili s strani NUK obvešceni, da že leta ne izpolnjujemo obveznosti do njih (vsaj 10 let). Zadevo smo uredili, glasilo je dobilo novo številko ISSN in SLOCOLD smo registrirali kot izdajatelja v sitemu SVAROG, tako da sedaj ob izdaji izpolnimo svoje dolžnosti. Za vpis v COBISS nam je v pomoc knjižnica UL FGG. Na tem mestu se jim zahvaljujem za njihovo prijaznost. V tekocem letu sta izšli 2 številki. V glasilu so objavljene vse dejavnosti aktivnih clanov, vabila na dogodke in aktualno iz sveta pregradnega inženirstva. Ker glasilo izide le obcasno, je podpora glasilu stran na LinkedInu, kjer se trudimo ažurno objavljati aktualne novice. Vabim vse clane, da zacnejo slediti strani in jih hkrati vabim k prispevanju vsebin. Zahvaljujem se tudi vsem tistim, ki aktivno sodelujete. Na strani in v glasilu objavljamo tudi aktivnosti YEF, tako smo med drugim objavili porocilo delavnice z Italijanskim YEF ter strokovne ekskurzije Študentov vodarstva. Porocilo je pripravil Andrej Sedej, zaradi njegove odsotnosti pa ga je prebrala Nina Humar. Spletna stran je še vedno v prenovi. Obnovila se je vsebina spletne strani, obvestila na naslovnici, podatki o pregradah. Trenutno je v delu posodobitev karte pregrad v skladu z veljavno klasifikacijo. Ažurirane so novice, sproti se dodajajo nove številke glasila. Podaljšali smo veljavnost domene. 4. Razprava o porocilih in sprejetje porocil. Razprava je bila namenjena predvsem porocilu nadzornega odbora in financnemu porocilu. K razpravi so se prijavili Kryžanowski, Širca, Humar, Klun in Zadnik. V ospredju je skrb za finance. Društvo naj aktivno pristopi k pridobivanju podpornih clanov. Predlagana je bila udeležba spletnih delavnic, vendar je bil predstavljen tudi kontra argument, da kotizacija za spletne dogodke ni bistveno nižja, hkrati pa je izplen udeležbe na takem dogodku bistveno nižji. Clani bomo usmerili napore k uravnoteženju financ, hkrati pa še vedno vzdrževali svoje strokovno delo na obstojecem nivoju, saj si društvo ne more privošciti zamrznitve strokovnih aktivnosti. Udeleženci delavnic ITCOLD, MACOLD so tudi pojasnili, da so si udeležbo na teh delavnicah krili sami. Prav tako si bodo stroške za udeležbo clanov na 88. simpoziju ICOLD, ki se ga bodo udeležili 4 clani, 2 clana krila kotizacijo sama, ena kotizacija se placa zgolj za pot. Poleg tega si potne stroške udeleženci vedno krijejo sami. Glede obvešcanja clanov po e-pošti je še vedno težava, da niso vsi clani podpisali izjave o tem, da dovolijo obvešcanje, društvo pa mora delovati v skladu z GDPR. Andrej Širca je predlagal pregled dogajanj v komitejih in pisanje porocila za vse tiste, ki jim društvo krije stroške udeležbe. Udeleženci zadnjega kongresa so se prijavili k diskusiji, kjer so pojasnili, da so pripravili porocila o svojem delu za glasilo velike pregrade, poleg tega je mogoce aktivnostim komitejev slediti na LinkedIn strani Slocold kot tudi skupinah komitejev. Ob tej priložnosti je tudi urednica glasila in strani pozvala tudi ostale clane, da prispevajo strokovne vsebine ter da aktivno spremljajo uradne kanale društva. Peter Dragovic je podal pobudo za sodelovanje pri dogodkih o ozavešcanju javnosti, pripravil bo oris dela in ga posredoval predsednici društva. Dejal je, da je sam v svojem imenu že aktiven na razlicnih spletnih platformah in ima ideje, kako bi lahko aktivno pristopili k tej problematiki. Zbor clanov je soglasno sprejel Sklep 4/1: Zbor clanov sprejema podana porocila za leto 2019. 5. Plan dela za leto 2020 Plan dela za leto 2020 je predstavila predsednica društva. Cilji in prioritete se v prihajajocem letu ne spreminjajo. Kljub negotovemu stanju v povezavi s pandemijo so planirane sledece aktivnosti: - Oddaja letnega financnega porocila - Izdaja 2 številk glasila - Organizacija letne ekskurzije po Sloveniji (ce bodo razmere to omogocale) - Organizacija 2. posveta v državnem zboru - Ustrezna predstavitev pregrad kot odgovor nasprotnikom gradnje (clanki, potujoca razstava) - Regulativa na podrocju velikih pregrad – priprava pobud - Nadaljevanje aktivnosti za knjigo Velike pregrade - Udeležba na 88. letnem srecanju ICOLD, New Delhi, Indija (2. predavanji Žvanut, Klun) - Priprava na udeležbo na kongresu in 89. letnem srecanju v Marseillu - Sodelovanje slovenskih predstavnikov v tehnicnih komitejih in delovnih skupinah ICOLD in EU Club - Udeležba naših predstavnikov na mednarodnih in domacih simpozijih in srecanjih - Organizacija posveta Slovenija-Makedonija - Priprave na organizacijo WB 2021 Predstavitev financnega plana za leto 2020: Pri porabi financ naj velja fiskalno pravilo. Narejen bo rebalans proracuna, ki ga bo obravnaval OI in potrdil na naslednji seji. Pri pripravi se bo upoštevalo priporocila nadzornega odbora. Zbor clanov je soglasno sprejel Sklep 5/1: Zbor clanov sprejema podani plan dela za leto 2020 ob pogoju, da se pri porabi financ upošteva fiskalno pravilo. 6. Clanstvo v ZDGITS Predsednik Zveze društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije (ZDGITS) doc. dr. Andrej Kryžanowski je predstavil omenjeno društvo in predlagal, da bi se SLOCOLD kot stanovska organizacija lahko vkljucila vanj (clanstvo je brezplacno), pri cemer bi le-to lahko sofinanciralo dolocene dejavnosti društva SLOCOLD (npr. sofinanciranje knjige Velike pregrade v Sloveniji). Dr. Branka Zadnika je zanimalo, kdo bo novi glavni in odgovorni urednik revije Gradbeni vestnik, ki jo izdaja ZDGITS. Dr. Kryžanowski je povedal, da bo novi glavni urednik revije izr. prof. dr. Sebastjan Bratina z UL FGG (predlagal ga je predhodni urednik prof. dr. Janez Duhovnik). Zbor clanov je soglasno sprejel Sklep 6/1: Zbor clanov soglasno potrjuje sprejem društva SLOCOLD v clanstvo ZDGITS. 7. Razno. Predsednica društva Nina Humar je dejala, da je Izvršni odbor društva predlagal, da bi se clanarina za prihodnje leto nekoliko zvišala (sedaj znaša 25,00 EUR). Clanarino za tekoce leto bi bilo potrebno poravnati do konca meseca marca istega leta. Danica Pecek je dejala, da bi lahko racunovodstvo vsako leto pripravilo položnice in jih poslalo individualnim clanom društva. Nina Humar je odgovorila, da bo predlog posredovala Izvršnemu odboru društva. Vinko Koren je dejal, da bi bilo ponovno treba na ustrezno ministrstvo posredovati predlog za ustanovitev Komisije za velike pregrade, ki bi pregledovala letna porocila o tehnicnem opazovanju pregrad in izvedbi predlaganih ukrepov. Doc. dr. Andrej Kryžanowski mu je pojasnil, da je bil ta predlog že posredovan na Direkcijo RS za vode (DRSV), ki pripravlja ustrezen dokument (v katerem bo zajeto tudi to podrocje), ki je že v internem usklajevanju. Uradni del 28. zbora clanov je bil koncan ob 12.50. Letno srecanje ICOLD Zaradi pandemije je letošnje srecanje ICOLD v Indiji odpovedano in prestavljeno na leto 2023. Da se prebrodi to obdobje pa so številni komiteji organizirali spletna srecanja. V tem poglavju lahko najdete porocila komitejev, ki so to storila in v katerih imamo slovenske predstavnike. Sestanek komiteja A, 1. 12. 2020, 14:00–16:00 Sestanek je bil namenjen seznanitvi in diskusiji o napredku tekocih aktivnostih. Sestanek je otvoril predsednik komiteja g. Guido Mazza. Prva tocka je bila potrditev zapisnika sestanka v Ottawi. Sledilo pa je sporocilo centralni pisarni ICOLD-a o podaljšanju delovanja komiteja A za obdobje do leta 2023 in sprejetje dveh novih clanov iz Italije in Norveške. Sledila so porocila o delu na obeh biltenih (bilten o nelinearnih analizah pregrad, ki je že skoraj nared za recenzijo, in bilten o delavnicah in prispevku tehnicnih delavnic komiteja). R. Gunn je porocal o sodelovanju s komitejem D (komite za betonske pregrade), kjer s skupnimi mocmi nastaja zelo zanimiv bilten o locnih pregradah. Z vsemi clani komiteja je delil predstavitev. Ce je kateri clan SLOCOLD zainteresiran, jo lahko dobi pri meni. Slika 1: M. Hassandeh poroca o delu na biltenu. A. Frigerio je porocala o povzetkih 15. delavnice v Milanu. Delavnice se je udeležilo vec kot 200 udeležencev s celega sveta. Delavnica je traja 2 dni, na njej so bile obravnavane tri tehnicne teme in ena odprta tema. Reševalcev na delavnici je bilo kar 48. V programu delavnice je bila tudi tehnicna ekskurzija in izobraževanje o seizmicni analizi pregrad. Jaz sem podala porocilo o slovenskih aktivnostih glede organizacije naslednje 16 BW on Numerical analysis of dams, ta je prestavljena na pomlad 2022 zaradi situacije s pandemijo. Zadnja tocka sestanka so bile odprte teme. Posredovala sem povabilo YEF odbora o iskanju mentorjev za Marseille 2020. Priceli smo tudi diskusijo o organizaciji delavnice na eni izmed naslednjih ICOLD letnih konferenc. Razvila se je plodna debata o organizaciji spletne delavnice po novem letu. S sestankom smo po slabih 3 urah zakljucili. Švicarski predstavnik je porocal tudi o izidu novih knjig: - Anil K. Chopra: Earthquake engineering for concrete dams - - Praveen K. Malhotra: Seismic Analysis of Structures and equipment Avtorica: Mateja Klun Sestanek tehnicnega komiteja za nadzor pregrad, 10. 12. 2020 Virtualnega sestanka se je udeležilo 26 clanov komiteja za nadzor pregrad. Po kratki osvežitveni predstavitvi clanov komiteja je vodja komiteja Louis Hattingh iz Južne Afrike podal povratne informacije s srecanja vodij komitejev ICOLD, pri cemer je med drugim povedal, da je bil predlagan nov tehnicni komite in sicer za tropske zemljine. Sledila je glavna tocka dnevnega reda – pregled dosedanje vsebine biltena v pripravi z angleškim naslovom "Acquisition and interpretation of dam surveillance and observations", pri cemer so bila najprej predstavljena posamezna poglavja, nato pa potekale diskusije glede potrebnih sprememb in dopolnitev vsebine. Podrobno so bila obravnavana naslednja poglavja: - Poglavje 3: Metode za izboljšanje kakovosti in zanesljivosti podatkov/informacij (Pierre Choquet iz podjetja RST Instruments iz Kanade je podal delne informacije o rezultatih ankete, ki je bila poslana lastnikom pregrad – do sedaj se je odzvalo 16 lastnikov - predstavil pa je odgovore enega izmed španskih lastnikov), - Poglavje 4: Obdelava podatkov in metode predstavitve; podpoglavje 4.1: Zbiranje podatkov in podpoglavje 4.2: Cišcenje podatkov, preverjanje veljavnosti, redukcija (dosedanjo vsebino je predstavila Goranka Gržanic iz norveškega podjetja Norwegian Water Resources and Energy Directorate), - Podpoglavje 4.3: Predstavitev podatkov (dosedanjo vsebino je predstavila Milaine Cote iz švicarskega podjetja Swiss Federal Office of Energy), - Poglavje 5: Ucinkovite diagnosticne analize za dolocitev vzorcev obnašanja (dosedanjo vsebino je predstavil Alexandre Simon iz podjetja EDF iz Francije). Naslednja tocka je obravnavala kongresno vprašanje št. 106 "Nadzor, instrumenti, monitoring in zajem podatkov", ki je eno izmed štirih vprašanj naslednjega kongresa, ki bo leta 2021 v Marseillu v Franciji. Podan je bil pregled do sedaj prispelih prispevkov v sklopu tega vprašanja. Pri naslednji tocki je bilo obravnavano dosedanje delo pri pripravi novega biltena (skupaj s tehnicnim komitejem "Hidravlika za pregrade") z naslovom "Nadzor prelivov". V nadaljevanju je Alexandre Simon predstavil eno izmed predlaganih tem za "16th ICOLD Benchmark", ki bo spomladi 2022 v Ljubljani. Louis Hattingh nas je nato obvestil, da podrocje "Field monitoring" obravnava tudi tehnicni komite 220 ISSMGE (International Society for Soil Mechanics and Geotechnical Engineering). Geogette Hlepas iz ZDA je povedala, da je US Army Corps of Engineers (USACE) pripravil posodobitev inženirskega prirocnika EM 1110-2-1908 iz leta 1995 z angleškim naslovom "Instrumentation of embankment dams and levees" – le-ta je sedaj v recenziji. Podobno posodobitev bodo USACE do konca leta 2021 izvedli tudi pri inženirskem prirocniku EM 1110-2-4300 z angleškim naslovom "Instrumentation for concrete structures", ki je bil izdan leta 1980 in nato posodobljen leta 1987. Predstavnik organizatorja naslednjega letnega srecanja in kongresa ICOLD leta 2021 Thierry Guilloteau iz podjetja EDF je predstavil dosedanje aktivnosti in nakazal, da je zaradi epidemije koronavirusa predlagan rezervni termin srecanja, in sicer november 2021, vendar odlocitev glede prestavitve termina še ni bila sprejeta. Na zakljucku sestanka je bilo predlagano, da bi bili v prihodnje organizirani redni virtualni sestanki komiteja s posameznimi predstavitvami in diskusijami na dolocene teme. Tekom naslednjih let je predvideno nadaljevanje aktivnosti v zvezi s pripravo prej omenjenih biltenov, posebno pozornost pa bo treba nameniti tudi staranju instaliranih instrumentov (veliko število starejših pregrad) in nadomešcanju le-teh z novimi. Konstruktiven in težko pricakovan sestanek komiteja se je zakljucil po treh urah in pol. Avtor: dr. Pavel Žvanut Sestanek YEF, 18. 12. 2020, 18.00–19.00 Sestanek odbora komiteja mladih inženirjev je bil na sporedu v petek, 18. 12. 2020 ob 18:00. Sestanka smo se udeležili predstavniki odbora ter predsednik ICOLD Rogers Michael. Dnevni red je bil sledec. Najprej nas je pozdravil g. Rogers. V kratkem nagovoru se je dotaknil aktualnih tem, izrazil je zadovoljstvo, da se delo ICOLDa nadaljuje kljub pandemiji. Oznanil je, da lahko pricakujemo da se bo kongres v Marseillu prestavil v november 2021, koncna odlocitev pa bo sprejeta v januarju. V tem casu se je zakljucilo od 10 do 15 biltenov. Zaželel nam je lepe praznike in zakljucil, da upa, da se vidimo naslednje leto v Franciji. Naznanil je tudi, da bo sodeloval v programu mentorstva mladih, in ce karkoli potrebujemo, naj se le obrnemo nanj. Povzetek sestanka General Asembly: - Izvolitev dveh novih podpredsednikov v odbor ICOLD; - Izdelujejo se smernice za tehnicne komiteje, kako naj se vkljuci mlade inženirje v njihove delovne procese; - Želja je po cim vecjem vkljucevanju mladih in prenosu znanja; - Kongres v 2024 bo na Kitajskem ICOLD YEF volitve bodo naslednje leto - podaljša se mandat vsem v odboru za eno leto. V mentorski program se je v enem tednu javilo že 12 prostovoljcev. Do naslednjega letnega srecanja predvidevamo izvedbo treh spletnih sestankov. Obeta se nam zanimiv program v Marseillu. V Marseillu bo možnost predstavitve plakata v razdelku mladih inženirjem, ki bo poleg razdelka centralne pisarne ICOLD. Sestanek smo zakljucili z rubriko razno in pozitivnimi željami za prihajajoce praznike. Sestanek je trajal 1 uro. Avtorica: Mateja Klun Namesto simpozija Indijski nacionalni komite v dneh 24.–27. 2. 2021 zaradi odpadlega letnega srecanja organizira hibridni dogodek z naslovom “Sustainable Development of Dams and River Basins”. K sodelovanju so povabili vse že registriranje delegate na letnem srecanju. V okviru srecanja se bodo izvedle tudi sledece delavnice: - Workshop on Numerical Analysis of Dams - Workshop on Roller Compacted Concrete Dams - Workshop on Reservoir Operation for Handling of Extreme Events - Workshop on Life Extension Technologies and Strategies for Aging Dams - Workshop on Sediment Management in Reservoirs for Sustainable Development - Workshop on Seismic Analysis for Dam Design and Safety Evaluation of Existing Dams 31. Mišicev vodarski dan, tematski sklop 2 Pod temo posveta Aktualnost gradnje hidroelektrarn v Sloveniji – koristi in slabosti je bil uvršcen en sam prispevek, in sicer Vecnamenski objekti na obmocju podeljene koncesije za energetsko rabo srednje Save, avtorja mag. Jureta Šimica. Prispevek enciklopedicno predstavi pozitivne ucinke upravljanja voda, med katere sodijo blaženje posledic visokovodnih valov, blaženje in prilagajanje podnebnim spremembam, zadrževanje vode za potrebe kmetijstva in bogatenja podtalnice ter energetsko rabo. V zakljucku je poudarjen pomen nedavno sklenjene Koncesijske pogodbe za rabo vode za proizvodnjo elektricne energije na delih vodnega telesa reke Save od Ježice do Suhadola, sklenjene 2. 10. 2020, ki te ucinke prepoznava in daje osnovo za razvoj tega strateškega projekta. Na edini objavljeni prispevek ni prispel noben komentar, kar je ob siceršnji razgretosti strasti ob temi hidroenergije presenetljivo. Srednja Sava, še bolj pa zadnja nezgrajena HE na spodnji Savi, HE Mokrice, so že nekaj let prizorišce strokovnih duelov tehnike in naravovarstva, ki stojita vsak na svojem bregu. Tehnika je pri tem pripravljena vložiti nepredstavljive napore za izpolnitev bolj ali manj smiselnih okoljevarstvenih zahtev. Škoda je, da niso bile predstavljene predvidene naravovarstvene ureditve na HE Mokrice, ki so hidrotehnicna mojstrovina, o cemer upam, da se bomo lahko prepricali na katerem od naslednjih Mišicevih dni, še prej pa ob izvedbi objektov. Druga stran zagovarja ohranitev narave za vsako ceno in ob tem vztrajno navaja nestrokovne zakljucke o vsesplošni škodljivosti in nevarnosti hidroenergetike. Ko zmanjka ugovorov, pa se še vedno lahko zatece v tehnikom težko doumljivo »nacelo previdnosti«. Na strokovnih soocenjih se žal pojavi redko. Vsaj minimalen dialog med strokama je bil zacet na 2. slovenskem kongresu o vodah leta 2017, ki bi ga morda zato kazalo cim prej obuditi še v tretji izdaji. V zadnjem casu se je dialog med (hidro)energetiko in naravovarstvom žal zreduciral na pravne postopke, ki z narodnogospodarskega vidika prinašajo bistveno vec škode kot koristi, odražajo pa na nek nacin slovensko tradicionalno folkloro. Tematike za strokovno debato je vsekakor dovolj in letošnji Mišicev dan je s tega vidika izgubljena priložnost. Upajmo vsi skupaj, da se nezdravi, virusni casi kmalu koncajo in da najdemo pot, na kateri ne bo treba iskati prevlade, temvec bo možen kompromis. Na obeh straneh. Avtor: dr. Andrej Širca POROCILO k Zakljuckom posveta Slovenija prihodnosti v luci podnebnih sprememb – je zadrževanje vode nuja ali možnost v procesu prilagajanja podnebnim spremembam Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj se je na 42. seji 24. 2. 2020 seznanila z zakljucki posveta Slovenija prihodnosti v luci podnebnih sprememb – je zadrževanje vode nuja ali možnost v procesu prilagajanja podnebnim spremembam. Komisija predlaga v seznanitev Državnemu svetu zakljucke posveta z naslednjo vsebino: Državni svet Republike Slovenije, Slovenski nacionalni komite za velike pregrade, Zveza društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije in Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani so 30. 1. 2020 organizirali posvet Slovenija prihodnosti v luci podnebnih sprememb – je zadrževanje vode nuja ali možnost v procesu prilagajanja podnebnim spremembam. Posvet je bil namenjen predstavitvi pomena zadrževanja vode za okolje in družbo, še zlasti v luci podnebnih sprememb in potreb po zagotavljanju tako kolicin vode za potrebe cloveka kot za vzdrževanje ustreznih razmer za ohranjanje habitatov tudi v 21. stoletju. Zadrževanje voda se vse bolj izkazuje za nujen in kljucen ukrep za blaženje hidroloških neravnovesij in ucinkovito zmanjševanje škod, ki vsako leto nastanejo zaradi omenjenih hidroloških ekstremov ter je kljucno orodje za zagotavljanje pitne vode pa tudi pogojev, ki bodo ohranjali biotsko raznovrstnost v prihodnje. Zadrževalniki so v veliko primerih tisti, ki ugodno vplivajo na vzpostavitev ugodnih življenjskih pogojev, ti pa omogocajo ohranitev ogroženih vrst ali habitatnih tipov ali je njihovo obratovanje pogoj za ohranitev le-teh. Izgradnja zadrževalnikov je tako kljub prepricanju, da posegi škodujejo živalskim in rastlinskim vrstam, lahko pogoj za ohranitev prav slednjih. * * * Posvet so vodili in povezovali državni svetnik Srecko Ocvirk, predsednica Slovenskega komiteja za velike pregrade Nina Humar in predsednik Zveze društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije doc. dr. Andrej Kryžanowski, udeležence posveta pa sta uvodoma pozdravila predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca in državni svetnik Srecko Ocvirk, ki je predstavil tudi širši kontekst gradnje hidroelektrarn v spodnjem toku reke Save od njenega sotocja z reko Savinjo. V uvodnem delu posveta so s svojimi uvodnimi prispevki sodelovali: - prof. dr. Matjaž Mikoš, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani in Inženirska akademija, z uvodnim predavanjem Osvetlitev celostne problematike gradnje zadrževalnikov – koliko vode bi bilo mogoce zadržati v Sloveniji; - prof. dr. Gerald Zenz, predsednik avstrijskega nacionalnega komiteja za velike pregrade ATCOLD in podpredsednik mednarodnega komiteja za velike pregrade ICOLD, sicer pa profesor na Tehnicni univerzi v Gradcu in predstojnik Inštituta za hidrotehniko in upravljanje vodnih virov, s predstavitvijo upravljanja zadrževalnikov v Avstriji; - Giovanni Ruggeri, predsednik italijanskega nacionalnega komiteja za velike pregrade ITCOLD in nekdanji podpredsednik mednarodnega komiteja za velike pregrade ICOLD, s predstavitvijo upravljanja zadrževalnikov v Italiji; - prof. dr. Ljupco Petkovski, predsednik Makedonskega nacionalnega komiteja za velike pregrade MACOLD in profesor na Gradbeni fakulteti Univerze Cirila in Metoda v Skopju, s predstavitvijo upravljanja zadrževalnikov v Makedoniji; - dr. Nataša Smolar Žvanut, Direkcija Republike Slovenije za vode, s predstavitvijo vecnamenske rabe zadrževalnikov v Sloveniji; - dr. Mitja Bricelj, koordinator tematskih usmerjevalnih skupin makroregionalne strategije Jadransko-Jonske regije, Ministrstvo za okolje in prostor, s predstavitvijo pametnih pregrad; - prof. dr. Lucka Kajfež Bogataj, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani in clanica Medvladnega odbora za podnebne spremembe Združenih narodov, s predstavitvijo izgledov in vplivov na porazdelitev vodnih kolicin za Slovenijo v luci podnebnih sprememb; - mag. Zoran Stojic, direktor podjetja Geateh in vodja skupine za pripravo strateškega akcijskega plana za Drino, s predstavitvijo prilagoditve upravljanja voda podnebnim spremembam s poudarkom na zadrževalnikih voda; - izr. prof. dr. Miran Veselic, s predstavitvijo odnosov podzemnih in površinskih voda po meri narave in volji ljudi. V razpravi so mnenja podali: - Boštjan Pišotek, HESS d.o.o., ki je poudaril pozitivni vpliv gradnje HE na Spodnji Savi (raba vode, vpliv na podtalnico, urejanje vodnega režima) in da je treba pridobiti širši konsenz glede HE v strateških dokumentih; - župan Obcine Brežice Ivan Molan, ki je poudaril pomen vecnamenskosti HE (poplave, namakanje, podtalnica, infrastruktura, turizem, zašcita okolja) in opozoril, da je treba nadaljevati gradnjo HE Mokrice (interdisciplinarni pristop) tudi zaradi vodovarstva. Opozoril je, da nasprotovanje pomeni tudi nasprotovanje stroki ter poudaril, da mora urejanje vodotokov slediti tudi spremembam v okolju; - Krešimir Kvaternik, IBE, d. d., ki je poudaril potrebnost gradnje zadrževalnikov, kar so izpostavili zlasti tuji uvodni razpravljavci. Koncept upravljanja voda, urejanje vodnega režima-energetika-hrana, je ogrožen. Pri nas je bil zadnji vodnogospodarski objekt zgrajen pred 20 leti – Drtijšcica (op: korekcija Bicje 2009). Poudaril je, da je treba pri umešcanju v prostor vrednotiti tudi koristi (pozitivne vplive) in dodano okoljsko vrednost zadrževalnikov in ne zgolj negativnih vplivov (npr. Ptujsko jezero, Brežice, itd.). Obenem je poudaril, da ima proizvodnja elektrike iz HE najnižji ogljicni odtis od vseh obnovljivih virov energije. Medtem ko je bilo v Evropi zgrajenih preko 2000 MW novih kapacitet, so pri nas celo izpadle iz NEPN. Poudaril je tudi, da si OVE ne konkurirajo; - Danijel Magajne, Konstruktor Magajne d.o.o., ki je dal v razmislek gradnjo crpalnih elektrarn in akumulacij kot možnost skladišcenja energije in rezervnih vodnih kolicin (hrana) ter tudi o vlogi urejanja vodnega režima v povirjih. Razmisliti bi bilo treba tudi o možnosti obnove bivših ledeniških jezer ter tudi možnosti zadrževanja vode višje v porecjih oziroma povirjih (npr. Unice oz. Ljubljanice); - Anton Žunic, Anton Žunic s.p., ki je izpostavil, da prevladujejo pozitivni elementi zadrževanja voda nad vsemi dilemami, ki jih je sicer treba upoštevati, a jih je nujno soociti tudi s protiargumenti in javnim interesom. Iz makroekonomskega vidika je treba optimalno izkoristiti vse kapacitete, ki jih imamo na voljo. Vodni viri so eden najcistejših obnovljivih virov. Pri prehodu na OVE bi bilo treba HE vkljuciti v koncept gospodarskega razvoja, ki zagotavlja kakovostno rast z ugodnimi vplivi na zaposlovanje (zmanjšanje brezposelnosti), javne finance (zmanjšanje zadolževanja, obvladljivost zadolževanja), infrastrukturo, itd.; - Andrej Širca, IBE d.d., ki je opozoril na osnutek NEPN - v javni obravnavi, v katerem se odpovedujemo novim HE, ki pa so edini naravni energetski vir. V tej povezavi se postavlja vprašanje zagotavljanja energetske samozadostnosti; - Jure Šimic, HSE d.o.o., ki je opozoril na problem NEPN in OP NEPN, v katerem niso presojane naravne danosti in vloga akumulacij pri regulaciji naravnih procesov. Kljucni razlogi proti akumulacijam so bili ovrženi že v preteklosti (megla, podzemna voda). Izhodišce bi bilo treba postaviti na urejanje vodnega režima in prostora – upravljanje z vodnimi viri, pri cemer energetsko izkorišcanje ni v prvem planu; - Stane Cadež, Zveza društev MHE Slovenije, ki je opozoril na dejstvo, da je bila vodna energija v preteklosti bistveno bolj izkorišcena kot zdaj, ko je v uporabi zgolj 10 % objektov, ki so bili zgrajeni v preteklosti. Vecnamenske pregrade so nuja, pri tem pa bi morali, npr. po vzoru v sosednji Avstriji, skrajšati upravne postopke pridobivanja dovoljenj. V NEPN bi bilo treba upoštevati tudi energetski vidik voda; - Maša Carf, Zavod za ribištvo Slovenije, ki je opozorila na potrebnost upoštevanja tudi negativnih vplivov gradnje pregrad v odnosu do ohranjanja okolja. Pomembno je ohranjati prehodnost, zagotavljati ekološke razmere in odpravljati neugodne novonastale razmere, še posebej glede pojava invazivnih vrst; - mag. Andrej Vizjak, HESS d.o.o., ki je opomnil, da je treba današnjo razpravo oceniti v luci NEPN. Z ojezeritvami so bile v preteklosti ustvarjene nove razmere, ki so znatno vplivale na prostor. Prostor je danes že spremenjen, vendar je tudi poznavanje naravnih procesov in vedenje o vplivih clovekovih posegov na bistveno višjem nivoju kot v preteklosti. Znanje in izkušnje se upoštevajo pri snovanju boljših rešitev, ki upoštevajo krhkost ravnovesja. Ko se pogovarjamo o pregradah, se moramo zavedati tudi pomembnosti zagotavljanja energije, cemur se danes posveca premalo pozornosti, morda tudi zato, ker se ne srecujemo z motnjami v oskrbi z elektricno energijo. * * * Na podlagi predstavitev in razprave so bili oblikovani naslednji Z A K L J U C K I: 1. V zadnjih letih se vse pogosteje srecujemo s pojavom hidroloških ekstremov. Vse od leta 2000 skoraj ne mine leto, da Slovenije ne prizadenejo hidrološki dogodki izjemnih razsežnosti, izmenjava sušnih in poplavnih dogodkov je postala že skoraj stalnica. Zaradi vremenskih ekstremnih dogodkov, kot so suše, poplave, neurja in drugi vremenski ekstremi (npr. žled), je treba ukrepati in posledice omiliti ter tako obrniti trend vecanja škod, ki rastejo sorazmerno z intenziviranjem hidroloških ekstremov. Podnebne spremembe pa ne prizadenejo le posameznika in družbenega okolja, temvec tudi naravo, posledicno pa vplivajo tudi na njeno biotsko raznovrstnost. 2. Voda je eden izmed tistih redkih obnovljivih naravnih virov za pridobivanje energije, ki se najbolje prilega nacelom trajnosti. Pri nacrtovanju rabe vodnih virov je treba stremeti k smotrni in trajnostni razvojni rabi le-teh, da bodo zadošcali potrebam ljudi, obenem pa v najvecji možni meri omogocili ohranjanje naravnih razmer in s svojo pojavnostjo v prostor vnesli dodano vrednost. 3. Spremembe podnebnih dejavnikov, ki vplivajo na vodni krog, se odražajo tako na pretocnih režimih slovenskih rek kot tudi na njihovi spremembi fizikalnih lastnosti (npr. temperaturi). Zaradi spreminjajocih hidroloških dejavnikov in vse bolj neenakomerne porazdelitve padavin upravljanje vodotokov, ki temelji zgolj na ohranjanju zatecenih razmer, v prihodnje ne bo zadošcalo. Ucinkovita politika upravljanja vodotokov brez ustrezne spremembe strategije upravljanja vodotokov in vlaganj v ohranjanje, kot tudi v zadrževanje in akumuliranje vodnih kolicin, v bližnji prihodnosti ne bo vec mogoca. V takih okolišcinah postaja vloga vodnih zadrževalnikov v procesu prilagajanja na podnebne spremembe vse pomembnejša, saj predstavljajo ti najucinkovitejši nacin, s katerim lahko uravnavamo hidrološka nihanja in zmanjšujemo vsakoletno škodo zaradi sprememb režima odtoka. 4. Najpogosteje izpostavljeni zadržek pri gradnji in umešcanju pregrad in zadrževalnikov v prostor je vpliv na okolje, ki je praviloma opredeljen kot unicujoc poseg v prostor z nepovratnimi posledicami za okolje in prostor. Pri tem so pogosto prezrta stališca sektorskih in strokovnih organizacij, ki temu ne pritrjujejo. Umestitev pregrad in zadrževalnikov v prostor seveda pomeni velik vpliv na zateceno stanje, a pregled stanja slovenskih pregrad kaže, da v vecini primerov ne gre za nepovratne unicujoce vplive na okolje in da njihova prostorska umestitev ponekod vnaša celo novo, dodano vrednost v okolju in prostoru. Na vecini zadrževalnikov in pregradnih objektih v Sloveniji – vec kot 78 % vseh objektov namenjenih akumuliranju in zadrževanju vode – so se namrec tudi po izgradnji ohranile ugodne razmere za številne ogrožene vrste, ali pa je prav izgradnja botrovala vzpostavitvi takih razmer, zaradi cesar so objekti uvršceni na sezname obmocij posebnega naravovarstvenega pomena. 5. Zavedati se moramo, da živimo v okolju, ki je zaradi naših posegov in potreb že mocno preoblikovano. Vztrajanje na tem, da se sedaj prepusti naravi prosta pot povsem brez clovekovega poseganja, ne daje garancije, da nekatere rastlinske ali živalske vrste ne bodo izumrle (npr. Krakovski gozd). Z ozirom na napovedi, ki predvidevajo zmanjševanje kolicin padavin in spremembo padavinskega režima, upad srednjih pretokov in višanje temperature vodotokov, lahko upraviceno sklepamo, da bo brez ustreznih ukrepov, ki bodo pripomogli k blaženju hidroloških ekstremov, težko zagotavljati razmere za življenjske združbe, kot jih poznamo, in bo mocno vplivalo tudi na biotsko raznolikost. 6. V luci družbene, okoljske in gospodarske koristi, ki jih imamo od vodnih akumulacij in pregrad, je nujen pametnejši okvir upravljanja vodnih virov, tudi glede na dejstvo, da je bila prav zaradi enostransko ali celo neustrezno predstavljenih dejstev – navkljub podatku, da vecina pregrad, ki zadržujejo vodo, tudi po izgradnji zagotavlja ali celo vzpostavlja razmere, ki so ugodne za razvoj in ohranitev habitatov ter bogatitev naravne pestrosti – zadnja vodnogospodarska pregrada je bila zgrajena leta 2008. 7. Pregrade in akumulacije skupaj z drugimi gradbenimi in ne gradbenimi ukrepi predstavljajo kljucni sistem v okviru celostnega upravljanja vodnih virov in vzpostavitve odpornosti narave in družbe na klimatske spremembe. Na tehnicni in institucionalni ravni so potrebna prizadevanja za iskanje potrebnega posredovanja med razlicnimi stališci, ki bi se morala zbližati za skupno blaginjo. 8. Le malo verjetno je, da bo politika nasprotovanja gradnji pregrad in zadrževalnikov dala pozitivne rezultate. Razum mora biti usmerjen v iskanje kontaktnih tock in posredovanje med razlicnimi stališci. Konstruktivno sodelovanje razlicnih strani je kljuc do ucinkovitih rešitev za trajnostni razvoj. 9. V strateškem dokumentu Nacionalni energetski in podnebni nacrt (NEPN) in Okoljskem porocilu za Nacionalni energetski in podnebni nacrt (OP za NEPN) se pojavljajo zavajajoce trditve in povsem napacni podatki in interpretacije tako o vplivu pregrad in akumulacij na okolje kot tudi o vplivih drugih tipov OVE na okolje in prostor, na katere so bili avtorji opozorjeni že v casu procesa nastajanja dokumentov. Napacne interpretacije so vplivale na zasnovo strategije, ki v predlagani obliki lahko ogrozi tako zagotavljanje energetske zadostnosti in pravicnosti kot doseganje ciljev evropske energetske politike v boju proti podnebnim spremembam. Pred potrditvijo je nujno oba dokumenta – tako NEPN kot OP za NEPN z dopolnitvijo – revidirati in ustrezno popraviti. Obrazložitev: Letna kolicina razpoložljive vode znaša okoli 33,9 km3, kar pomeni 17.000 m3 na prebivalca letno, kar uvršca Slovenijo v sam vrh evropskih držav takoj za Švico in Norveško. Za oskrbo s pitno vodo, kmetijsko namakanje in industrijske namene pa izkoristimo le približno 350 milijonov m3, kar znaša približno 1 % razpoložljive letne kolicine vode. 53 od 68 pregradnih objektov in zadrževalnikov, ki zadržujejo vodo, je uvršcenih na sezname obmocij naravovarstvenega pomena (NATURA 2000, Naravne vrednote, Zavarovana obmocja, Ekološko pomembna obmocja). Med letoma 1989 in 2008 so bile obsežne poplave v Evropi vzrok za 4 % vseh smrtnih žrtev naravnih nesrec (približno 150 žrtev na leto), prizadele so približno 27 % evropskega prebivalstva ter povzrocile vec kot 40 % vse gospodarske škode, ki je nastala kot posledica vseh naravnih dogodkov v tem obdobju (Vir: 9th European ICOLD Club Symposium, 2013). Pregrade in zadrževalniki s pitno vodo oskrbujejo milijone ljudi po vsem svetu in so ponekod edini vir vode za velika mesta, ki drugih virov pitne vode nimajo. Zadrževalniki zagotavljajo vodo za namakanje in tako prispevajo k proizvodnji dobrih 40 % vse svetovne hrane (namakanje stabilizira proizvodnjo hrane). V Okoljskem porocilu za Nacionalni energetski in podnebni nacrt (OP za NEPN; januar 2020) najdemo zavajajoce trditve, da pregrade povecujejo poplavno ogroženost in s tem tudi povecujejo višino škode v primeru ekstremnih dogodkov. Ob tem se avtorji porocila sklicujejo na ekstremne dogodke porušitve pregrade ali napacnega nacina obratovanja. Svojo trditev oziroma domnevo temeljijo na enem dogodku in povsem ignorirajo dejstvo, da je slovenske pregrade med 2005 in 2016 doletelo 7 poplavnih dogodkov vecje ali manjše jakosti, kjer se je izkazalo, da so imele HE kljucni ucinek za preprecitev poplav in s tem tudi preprecitev škode iz tega naslova. Med 2010 in 2013 je bila analizirana vloga zadrževalnikov pri omejevanju posledic poplavnih dogodkov – analiziranih je bilo 50 velikih pregrad, katerih primarni namen ni zmanjševanje poplavne nevarnosti. Ugotovitve so pokazale, da so pregrade pripomogle k zmanjšanju poplavnih konic od 12 % do 100 % v posameznih primerih in v povprecju 54 % za vseh 50 zadrževalnikov. Prav tako se za akumulacije oz. pregrade z akumulacijami v OP za NEPN pojavljajo zavajajoce in celo neresnicne trditve glede njihovih vplivov na okolje. Tako pregrade z akumulacijami ne proizvajajo odpadkov (naravni sediment ni odpadek, ampak uporabni material), zaradi akumulacij se ne povecuje megla, ampak blaži mikroklimo prostora, pregrada z akumulacijo (tudi ce se jo izkorišca za energetsko izrabo) ni vecji vir hrupa, saj pri proizvodnji energije ni takih elementov, ki bi bistveno vplivali na zvok (tudi v casu gradnje je zvok v mejah, primerljivimi z ostalimi gradbišci, pri cemer poteka gradnja obicajno izven naselij), z ukrepi se lahko izvaja dodatno bogatenje podzemne vode, vzpostavlja se nova obmocja za razvoj živalskih in rastlinskih vrst (to dokazuje dejstvo, da je vecina slovenskih pregrad uvršcenih na sezname obmocij naravovarstvenega pomena). Zavajajoce trditve in povsem napacni podatki ter interpretacije, tako o vplivu pregrad in akumulacij na okolje kot tudi o vplivih drugih tipov OVE na okolje in prostor, ki se pojavljajo v NEPN in OP za NEPN in njegovi dopolnitvi, znatno vplivajo na zasnovo strategije. Predlagana strategija sloni na napacnih tezah in postavlja cilje, ki niso realno dosegljivi in ne omogocajo zagotavljanja energetske zadostnosti in pravicnosti, niti ne doseganja ciljev evropske energetske politike v boju proti podnebnim spremembam. Hidroenergija je v Evropi in širšem svetu cedalje pogosteje prepoznana kot najcistejši obnovljivi vir energije, ki nudi možnost vecnamenskosti (zagotavlja pitno vodo, vodo za namakanje in tehnološko vodo, bogatenje podtalnice) in se obenem vkljucuje v sistem zelene infrastrukture ter igra pomembno vlogo pri blaženju podnebnih sprememb in ne nazadnje zagotavljanju vodnih kolicin za ohranjanje habitatov. Zadrževanje voda je kljucnega pomena za bogatenje vodotokov v casu suš in s tem preprecevanje škode, ki bi jo suša naredila obstojecim rastlinskim in živalskim vrstam ter habitatnim tipom. S tem se ohranja njihova prisotnost v našem okolju. Zadnja vodnogospodarska pregrada, namenjena zadrževanju vode (Bicje), je bila zgrajena 2008. Kljub znatnemu posegu v prostor (pregrada lahko akumulira 1,83 milijonov m3) so se na obmocju pregrade Bicje, zgrajene z namenom zmanjšanja poplavne nevarnosti, ohranile razmere, zaradi katerih je obmocje uvršceno med obmocja NATURA 2000 (Stržene luže, SI3000139), Ekološko pomembna obmocja (Radensko polje – Bicje) in Zavarovana obmocja (Naravni rezervat potoka Bicje in mocvirskih biotopov z vplivnim obmocjem). Zadrževalniki in akumulacije nudijo podporo zeleni infrastrukturi in dajejo možnost razvoja ekosistemskih storitev, s tem pa blažijo prehod med sivo in zeleno infrastrukturo. * * * Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj na podlagi seznanitve z zakljucki posveta in razprave clanov komisije predlaga Državnemu svetu, da ob seznanitvi z zakljucki posveta sprejme naslednji sklep: Državni svet na podlagi prvega in drugega odstavka 97. clena Poslovnika Državnega sveta poziva Vlado Republike Slovenije, da zakljucke posveta Slovenija prihodnosti v luci podnebnih sprememb – je zadrževanje vode nuja ali možnost v procesu prilagajanja podnebnim spremembam prouci in se v roku 30 dni do njih opredeli. Za porocevalca na seji Državnega sveta je bil dolocen državni svetnik Srecko Ocvirk. Sekretarka Predsednik Meta Štembal, l.r. Dušan Strnad, l.r. Tradicionalna ekskurzija društva Tudi tradicionalna ekskurzija društva zaradi epidemije novega virusa letos žal ni bila izvedena. AKTUALNO Mišicev vodarski dan 2020: https://lnkd.in/dxGx9C7 Med izvajanjem vzdrževalnih del na pregradi Cleveland (Vanocuver, Capilano River) so se nenadzorovano odprle zapornice in povzrocile vec kot 3 m visok poplavni val. Povezava: https://www.cbc.ca/news/canada/british-columbia/1-dead-4-survive-after-flood-of-water-suddenly-escapes-dam-in-north-vancouver-1.5747326 Zanimivo zgodba o nacrtovani rekonstrukciji zadrževalnika Anderson (110 milijonov m3) v dolini Santa Clara, Kalifornija. Odstranitev in ponovna gradnja pregrade bodo trajali 10 let, ocenjena investicija pa znaša 576 mlijonov USD. Povezava: https://www.mercurynews.com/2020/09/29/anderson-dam-project-to-drain-santa-clara-countys-largest-reservoir-begins-thursday/ V Kaliforniji se pripravljajo na izgradnjo »West Side Dam« (Del Puerto Water District, Kalifornija). Glavni namen izgradnje pregrade je zagotavljanje vode za namakanje, vodooskrba in bogatenje podtalnice. Vec informacij pa lahko izveste na spodnji povezavi. Povezava: https://www.modbee.com/news/business/agriculture/article246608388.html Prva aktivacija sistema MOSE (Benetke): https://www.reuters.com/article/us-italy-weather-venice/mose-flood-barrier-finally-holds-the-waters-back-for-fragile-venice-idUSKBN26O0AZ?fbclid=IwAR3_LQfNbEgWGCDYA2kdxWKrvAi2h5RUOPCpcLVVNhazAf-68nqt7pbYa2U V Združenih državah Amerike sta letošnje pomanjkanje vode in suša spodbudili raziskave zalog vode glede na pricakovane hidrološke trende. Akumulaciji Powell in Mead zagotavljata vodooskrbo 40 milijonov ljudi, projekcije pa kažejo, da se v obeh akumulacijah do leta 2025 ne bo zbralo dovolj vode. Povezava: https://apnews.com/article/arizona-colorado-lakes-water-shortages-colorado-river-be04e1fa0008d0dbcd537148dd7f2ab0 Hydropower Europe Initiave: https://hydropower-europe.eu/ Zavrtela se je prva turbina v elektrarni Nant de Drance (Francisova turbina, nazivna moc: 150 MW, nazivni padec: 425 m). Crpalna elektrarna je vkopana v kaverni in povezuje akumulaciji Emosson and Vieux Emosson. Projekt se predvidoma zakljucuje konec leta 2021, ko bo v omrežje prikljucenih 6 agregatov s skupno mocjo 900 MW. Povezava: https://www.alpiq.com/alpiq-group/media-relations/media-releases/media-release-detail/nant-de-drance-first-pump-turbine-connected-to-the-grid V Pensilvaniji sprejemajo zakon, ki obravnava jezove. Njegov glavni cilj je prepreciti utopitve v podslapjih, v katerih pride do pojava potopljenega vodnega skoka. Gre za dobro raziskan pojav v hidravliki, ki pa je širši javnosti žal slabo poznan, ta se obicajno tudi ne zaveda njegove nevarnosti. Povezava: https://local21news.com/news/local/new-law-makes-improperly-marked-low-head-illegal-carries-big-fines Na Kitajskem (Wudongde) so v omrežje priklopili najmocnejši agregat na svetu z nazivno mocjo 850 MW. Povezava: https://www.youtube.com/watch?v=tbW2eIBBQxM Junija je bilo obilno deževje vzrok za obsežne poplave na Kitajskem. Opozorilo so izdali tudi za pregrado pri treh soteskah. https://www.asiatimesfinancial.com/flood-alert-at-three-gorges-dam Ogledate si lahko dokumentarni film o izgradnji hidroelektrarn na spodnji Savi, v katerem je predstavljen najvecji hidroenergetski in vodarski projekt v samostojni Sloveniji. Povezava: https://www.rtvslo.si/4d/arhiv/174697757?s=mmc V zvezni državi Michigan sta se v enem dnevu porušili kar dve pregradi! Povezava: https://www.rt.com/usa/489148-michigan-dams-fail-evacuation/?fbclid=IwAR0AvxoP09aWDLzFN1mtKaT9ipXX4vgLaLbQ5k6I1mrbjHdcNdGTMI2QlMA Na spletu je dostopno porocilo o porušitvi pregrade Spencer: https://damsafety.org/SpencerDamReport Aktualne novice je moc spremljati tudi na: https://www.linkedin.com/company/slocold/ PLACILO CLANARINE ZA LETO 2021 Leto je naokoli, zato vas ponovno naprošamo, da poravnate clanarino za prihajajoce leto 2020. Tako kot pretekla leta znaša individualna clanarina 25 €, poravnate jo lahko z nakazilom na racun društva. Podatki za placilo: Prejemnik: Društvo SLOCOLD, Hajdrihova 4, 1000 Ljubljana IBAN: SI56 0201 0001 9573 887 BIC: LJBASI2X Referenca: SI 00 2021 Namen: Clanarina za leto 2021 NASLEDNJA ŠTEVILKA VELIKIH PREGRAD Naslednja številka izide junija 2021. Vse, ki bi želeli s svojo vsebino prispevati, vabimo, da prispevke pošljete na naslov mateja.klun@fgg.uni.lj-si. Na ta naslov sprejemamo tudi zanimivosti iz sveta pregradnega inženirstva. Vsi prispevki so zelo dobrodošli. Rezultat iskanja slik za snowflake sketch Rezultat iskanja slik za snowflake sketch Rezultat iskanja slik za snowflake sketch Lepe praznike ter srecno in zdravo 2021! Rezultat iskanja slik za snowflake sketch Rezultat iskanja slik za snowflake sketch Rezultat iskanja slik za snowflake sketch Rezultat iskanja slik za snowflake sketch Rezultat iskanja slik za snowflake sketch