Mtcituka fn žetima stebra nava

nosim

|iiji*odDQ is ujiiv'

sitotna IcnJi&P—'

gotovini

Cerknica, 1. januarja 1967

Cena 50 par (50 S din)

Leto VI.

1

GLASILO SZDL OBČINE CERKNICA

f:

IC

v'




Novoletni intervju s Francem Kavčičem, predsednikom občine Cerknica

vsakdanjostjo, potrebami in možnostmi

Je pač tako, da ljudje — vselej
razpeti med skrbmi vsakdanjosti
potrebami in možnostmi — neho¬
te pozabljamo na vse tisto, kar je
že bilo uresničeno in po čemer
smo hrepeneli lani, predlanskim;
pozabljamo zato, ker se nam po
naših občutkih nekako prepočasi
uresničujejo še neizpolnjeni upi...
Vseeno pa smo ponosni, ko naši
rojaki ali pa ljudje, ki le pored¬
koma zaidejo v našo občino, za¬
čudeni strmijo in se vprašujejo:
»Ja, kdaj in kako ste vse to zmo¬
gli?«

Tistega, kar je očitno, pa ni tre¬
ba še posebej dokazovati z učeni¬
mi analizami in drugimi podatki.
Nič čudnega torej, če sva se s to¬
varišem Francem Kavčičem, cerk¬
niškim županom, kot ga imenu¬
jejo v vsakdanjem jeziku, zlahka
sporazumela za tak novoletni po¬
menek, ki bi minil brez preveč
nadrobnega naštevanja številk. O
tem, kaj vse se je novega dogo¬
dilo zadnje leto v naši občini in
kaj naj bi predvsem postorili v le¬
tu, ki ga začenjamo.

»Nad čim ste bili letos najbolj
zadovoljni?« se je glasilo' prvo
vprašanje.

»Saj se nisva zmenila, da bi me
že s prvim vprašanjem spravili
v zadrego,« se v šali huduje pred¬
sednik Kavčič. »Veliko je tega,
nad čemer sem bil letos zadovo¬
ljen. Začel pa bi s tem, da smo
letos vendar enkrat dobili cestno
povezavo s Slovenijo ... Hočem
rečii, da je asfaltni trak zavil tudi
na Notranjsko, čeprav je res, da
je zima prekrižala nekaj načrtov
in bo priključek na magistralo
Ljubljana—Trst dokončan šele
spomladi. Tudi cesto od Starega
trga do Loža smo asfaltirali. Tako
nam za prihodnje leto ostaja na¬
loga, da bi asfaltirali še cesto od
Grahovega do Loža. Občutek
imam, da bomo tiste milijone,
kolikor znaša naša udeležba, ne¬
kako izvrtali.. .«

PO ASFALTU SKOZI NASO
OBČINO DO MORJA

»Ko že govorim o cesti, ki je
tudi Notranjcem odprla pot v
svet, bi nekaj rad posebej pouda¬
ril,« nadaljuje tovariš Kavčič.
»Pomen te ceste je namreč že
zdaj velik. Še večji bo takrat, ko
bo zgrajena nova cesta od Gorice
do Ljubljane. Tisto pravo vlogo,
ki jo cesta skozi našo občino za¬
služi, pa bomo uresničili takrat,
če jo bomo speljali do — morja.
Z občinama Cabar in Delnice v
sosednji Hrvaški smo že navezali
stike, da bi se dogovorili o skup¬
nih prizadevanjih, kako naj to
zamisel tudi realiziramo. Gre
namreč za to, da je sedanja ce¬
sta proti Rekij slaba in močno
obremenjena, Reka kot pristani¬

ško mesto pa tudi izven glavne
turistične sezone pomeni hudo
prometno grlp. Misliti pa mora¬
mo tudi na turiste, .kij neradi dva¬
krat vozijo po isti poti. Ce bi ce¬
sto od Planine skozi Cerknico in
Lož speljali do morja, iztekala
pa naj bi se pri Cerknici, bi na
zadovoljstvo motoriziranih noma¬
dov in nas občanov odpadle sko¬
raj vse sedanje težave. V pol ure
bi na primer turist iz Crikvenice

lahko prišel v alpski svet Risnja¬
ka, kjer so imenitne možnosti za
hribolazce, lovce in ribiče. Pol
ure več pa bi potreboval, da bi
na primer drugič v istem dnevu
lovsko srečo poskusil na našem
Snežniku ali da bi se za slovo od
naše domovine okopal v Cerkni¬
škem jezeru, kjer bi ribiči in lov-

Pogumno v novo leto

Po nepisanem pravilu, ki je postalo že tradicija ob pričetku
novega leta znova merimo koliko smo zrasli, kaj smo storili, kje
smo in kam nas vodijo pota.

V novem letu ne pišemo več zgolj zvenečih besed, odpadli so
pogosti laki iz naših prazničnih zdravic, da je skoznje kakor tudi
drugje, prodrlo naše življenje, ne belo ne črno, marveč življenje,
kakršno je, polno skrbi in veselja, polno slutenj in nevere, utvar
in trdne vere v jutrišnji dan.

Za nami je leto dni, v katerih smo med spreminjanjem druž¬
benih odnosov odgrinjali zaveso naših slabosti in po njih krepko
udarili. To smo storili v ozračju ne več lažne romantike, marveč
v golem realizmu in zato, ne da bi bili jezni, ker smo se znašli na
brezpotju ali iz politične potrebe, marveč smo to delali iz potreb
družbe, da bi se utrdila na samoupravnih temeljih od dna do
vrha in to dosledno, na kar najmočnejši materialni osnovi. To
smo delali v preteklem letu in bomo v novem letu, vendar ne
brez naporov in odstranjevanja številnih ovir. Ta prodor na¬
prednih idej v preteklem letu, ki je slonel na dobrih samouprav¬
nih odnosih je bil že možen zato, ker so se v njem zbrali naj¬
naprednejši revolucionarji naše družbe, še bolj pa zato, ker vse¬
buje resničen interes delovnih ljudi v socialistični skupnosti, ki
mora biti in ki tudi bo realiziran. To gotovo ni stvar enega dne¬
va, ne preprosta, ne lahka. To obeta napore in občasne težave.

Gospodarska in družbena reforma, ki je globoko 'pretresla
našo družbo, kakor jo je, mimogrede rečeno, tudi vsako drugo
revolucionarno dejanje, bo imela zelo važne posledice. Veličina
trenutka, v katerem živimo, je v tem, da v vsakem dnevu, ki
mine, v vsaki odločitvi, sporu in dilemi odkrivamo zares na¬
predno, za kar se bomo borili in opuščamo tisto, kar se je pre¬
živelo.

To, kar pravimo, gotovo ni izlet v svet utvar, daljnja težnja,
o kateri je treba samo govoriti. To je naš današnji in jutrišnji
dan, ki zahteva vse to organizirano delo zavestnih in discipli¬
niranih ljudi demokratične socialistične skupnosti, v kateri be¬
seda demokracija ni težnja, marveč vsakdanja stvar, ki se je in
ki se bo vse globlje razvijala v odnosu do delovnega človeka, da
bo lahko ne samo povedal, kaj misli, marveč tudi dejansko
odločal o družbenih nalogah.  Danimir Mazi

Čeprav včasih mislimo dru¬
gače, standard vseeno narašča.
Nimamo sicer podatkov o šte¬
vilu na novo kupljenih radio-
aparatih, televizorjih in pral¬
nih strojih. Kakor pa se never¬
jetno sliši, je bilo letos v ob¬
čini na novo registriranih kar
122 osebnih avtomobilov (vseh
je 394), 20 tovornjakov (od
skupno 41), 45 motornih koles
(vseh je 236) in še 8 drugih
vozil. Med novimi osebnimi
avtomobili je še najmanj lič¬
kov, vedno več pa najnovejših
modelov zahodnih in vzhodnih
avtomobilskih tovarn. Regi¬
strirana so bila zvečine NOVA
vozila.

Sicer pa je v občini že 1231
voznikov motornih vozil. Od
tega je letos opravilo šoferski
izpit 123 občanov, ki pa so v
poprečju trikrat preizkusili
svoje znanje pred izpitno ko¬
misijo preden so prišli do že-
ljenega dokumenta. V teh po¬
datkih niso upoštevani vozniki
mopedov.


Cerkniško jezero je

A

ci dodatno spet prišli na svoj' ra¬
čun. Razen vsega drugega pa bi
bila nova cesta približno 30 kilo¬
metrov krajša od sedanje, čeprav

** #  *1  ► y S0 *  * C 1 "'

spet zalilo polja. O tem nam je tudi pripovedoval župan...

Predsednik občine tov. Kavčič nas je obiskal med sejo ured¬
niškega odbora, ki so se je udeležili tudi nekateri sodelavci —

dopisniki Glasa Notranjske

bi se vijugala skozi malone ne¬
dotaknjeno naravo, ki nam in so¬
sedom na Hrvaškem ponuja ne¬
šteto možnosti za razvoj turizma.
Ne smemo namreč pozabiti, da je
človek hitro naveličan vedno istih
obrazov, kadar je na dopustu;
razvejana cestna mreža mu omo¬
goča, da vodi in doživi tudi tisto,
o čemer morda še slutil ni.«

NIC VEČ POTOV
ZA GRADBENA DOVOLJENJA

Prav ima predsednik Kavčič,
ko takole razvija svoje misli o
novi cesti. Turizem bi v naši tob--
čini moral dobiti večjo veljavof
cesta od Planine proti Cerknici
in naprej je bila prvi pogoj, da
popotnike na štirih kolesih zva¬
bimo tudi na naše področje, med
naše naravne lepote in zanimivo¬
sti. Vemo pa, da se je še vsakdo
rad vrnil; kdor je le prišel med
nas...  ;

. Medtem ko • sam pri sebi> raz¬
mišljam, se je tovariš Kavčič že.
odločil, kaj .bi med letošnjimi do-_
sežki postavil na drugo mesto.
Takole pravi: ’ • H

. »Še pred novo gradbeno sezono^,
bo sprejet generalni urbanistični
načrt naše občine. Res je, da bo

Na kaj še pozabljamo, ko
včasih trdimo, da se nič nove¬
ga ne zgodi v občini? No, ob¬
novljena je bila šola v Graho¬
vem, odprta nova bencinska
črpalka v Starem trgu, kup¬
ljen nov gasilski avtomobil,
dokončana izgradnja vodovoda
v Loški dolini. In še: nadalju¬
je se tudi izgradnja kombinata
BREST, ki prehaja na najso¬
dobnejše načine površinskega
obdelovanja lesa tčr KOVINO¬
PLASTIKE Lož, kjer so dobili
potrebne kredite za dokonča¬
nje proizvodne hale, v kateri
bodo skoncentrirali zdaj vse¬
povsod raztresene obrate.


za zdaj podrobno obdelal le večje
centre v občini, tako Cerknico,
Stari; »trg z Ložem in Rakek. Am¬
pak - res je tudi to, da bo vsak

občan, ki bo želel graditi na ur¬
bano urejenem področju na enem
in istem mestu že v nekaj dneh
potem, ko bo prosil za lokacijo
in gradbeno dovoljenje, lahko do¬
bil vse potrebne dokumente. Po

(Nadaljevanje na 3. strani)

GLAS NOTRANJSKE

St. 1 — 1. januarja 1967


Pogovarjali

Te dni je Občinski odbor so-
ciadLisltične zveze v Cerknici orga¬
nizirali s predstavniki samouprav¬
nih organov ter nekaterimi vodil¬
nimi uslužbenci delovnih kolek¬
tivov naše občine razgovor o ob¬
činskem glasilu Glasu Notranjske.

>snovmi namen razgovora je bil
*~edvsem ta. da so se udeležencu
pogovorili o dobrih in slabih last¬
nostih lista, po ponovnem devet¬
mesečnem izhajanju. Ce razpravo
na kratko povzamemo, potem so
si bili udeleženci pogovora o ob¬
činskem glasilu edini da je Glas
Notranjske v devetmesečnem iz¬
hajanju skoraj v celoti zadovoljil
dosegel svoj namen. To je. kar
da najbolj objektivno informi-
rafi občane o najaktualnejših do-
v občini Posebej so ude-
:enci razgovora poudarili da je
.as Notranjske v tem letu. bo-
kvalitetnem pisanju in po
tehničnem urejanju neprimerno
kot pa je bil v prejšnjih

se o Glasu Notranjske

...

gSOOJB




»» *« "• ’*■ *»

N/n r: -cn


Seveda pa je mimo pohvalnih
besed o Glasu Notranjske, bila
izrečena tudi marsikatera kritič¬
na pripomba glede dosedanjega
dela uredniškega odbora. Zlasti
so bile umestne pripombe, da Glas
Notranjske še vse premalo kri¬
tično obravnava najrazličnejše
deformacije v družbenem življe¬
nj: u cerkniške občine in negativ¬
ne pojave v delovnih kolektivih
naše občine. Zelo spodbudna je

bila tudi pripomba, da Glas No¬
tranjske vse premalo kritično ob¬
ravnava delo organov na občinski
skupščini, zlasti pa delo posamez¬
nih svetov pri občinski skupščini.

Najbolj pereč problem, ki so
ga obravnavali predstavniki sa¬
moupravnih organov in vodilni
uslužbenci delovnih kolektivov
naše občine pa je nedvomno fi¬
nansiranje izhajanja Glasa No¬
tranjske. Po tem kar smo lahko
slišali od udeležencev razgovora
finansiranja Glasa Notranjske še
zdaj ni urejeno. Ni urejeno zlasti
zavoljo tega. ker niso vse delovne
organizacije, med njimi zlasti Ko¬
vinoplastika iz Loža pri Starem
trgu pristale na sofinanciranje li¬
sta. Predsednik delavskega sveta
Kovinoplastike je obširno obraz¬
ložil. zakaj njihov kolektiv ni pri¬
stal na sofinansiranje glasila. Iz
njegovih besed lahko povzame¬
mo, da zavoljo varčevanja, ki so
ga v kolekivu uvedli že letos, še
bolj pa ga bodo po njegovih be¬
sedah uveljavili prihodnje leto.
Predstavniki Kovinoplastike pa
so povedali, da so pripravljeni
Glasu Notranjske v vsakem pri¬
meru pomagati tudi finančno, to¬
da le v obliki raznih reklamnih
oglasov. To pa je po mnenju dru¬
gih udeležencev razgovora, do¬
kaj nestabilen vir dohodkov za
urejanje in izdajanje Glasa No¬
tranjske.

Nedvomno pa bo treba v pri¬
hodnje, to je že v naslednjem
letu tudi pri občinski skupščini
doseči, da bo tudi ona namenila
za finansiranje Glasa Notranjske
del stalnih sredstev iz občinskega
proračuna. Po precej živahni raz¬
pravi so udeleženci razgovora dali
tudi zanimivo pobudo, da bi Glas
Notranjske razširili tudi na so¬
sednjo logaško in morda celo na
idrijsko občino. V zvezi s tem so
sprejeli tudi sklep, da se je treba
o tem čimprej pogovoriti s pred¬
stavniki obeh sosednjih občin,
najprej pa seveda s predstavniki
logaške občine, ki je kot smo še
slišali zelo zainteresirana, da bi
Glas Notranjske pisal tudi o nji¬
hovih problemih. S tem, če bi
Glas Notranjske razširili še na
logaško občino bi se tudi precej
znižali stroški izhajanja, ker bi
se naklada od sedanjih 3.200 iz¬
vodov prav gotovo dvignila na
6.000 izvodov. Tedaj pa bi Glas
Notranjske lahko tiskali že na ro¬
tacijskem stroju, kar bi tudi po¬
menilo precejšnje zmanjšanje
stroškov.

In slednjič naj zapišemo še to,
da so udeleženci razgovora, ki so
se tokrat udeležili zares polnošte¬
vilno, izrazili željo, da bi se o
našem glasilu letno vsaj dvakrat
takole pogovarjali, če ne morda
še večkrat.

M. Živkovič

Stolpec naših
rojakov iz tujine

V preteklem mesecu smo zopet
prejeli veliko število pisem naših
rojakov, ki se radi spominjajo
svoje domovine. Nekatera pisma
bomo zopet, kot v preteklih šte¬
vilkah, objavili.

JOHAN ZALAR, 833 N. st. Clair
st. Painesville, Ohio 44077, USA
nam piše: Cenjeni urednik Glasu
Notranjske! Prejel sem žc nekaj
izvodov časopisa, ki mi je zelo
všeč. Žal mi je, da se nisem z va¬
mi seznanil že, ko sva bila z ženo
na obisku v stari domovini in si¬
cer v Otavah nad Begunjami. Več¬
krat sva obiskala tudi sorodnike
v Cerknici. Kakor razumem, sta¬
ne naročnina 1 dolar. Pošiljam pa
vam 5 dolarjev, to je za 5 izvodov,
ker se hočejo moji prijatelji, ki
so tudi iz naših krajev, naročiti
na časopis in sicer: J. Mohorčič,
6280 Taylor rd., Painesville, Ohio
44077, USA, Frances Pillar, 619.2
nd st. Fairport Harbor, Ohio
44077, USA, Ana Švigel, 214 Vine
st. Fairport Harbor, Ohio 44077,
USA, Josep Branisel, 741 Hinc
Ave Painesville, Ohio 44077, USA.

Hvala in iskren pozdrav

JOHN ZALAR

JOŽE GODESA, Byng Ave Ka-
puskasing, Ontario, Canada nam
piše:

uredništvu

Tovariš urednik!

Na začetku svojega pisma
želim poudariti, da se po rojst¬
nih in rodbinskih podatkih ne
morem imeti za prebivalca No¬
tranjske. Bolj pravilno bi bilo,
če bi nekdo dejal, da mi je
všeč zato, ker je po svoje zelo
lepa, mnogim odmaknjena ali
celo nepoznana, kljub temu,
ca se nahaja v okolici Ljub¬
ljane.

Mnogokrat sem iskal razlog
za to, pa sem si na kraju de¬
jal, da nosi del krivde morda
tudi tisk. To pa zaradi tega,
ker dnevno časopisje objavlja
večinoma gradivo in norice
iz neposrednih okolic sedeža
uredništev, čeprav je mnogo¬
krat poudarjeno, da smo Slo¬
venci majhen narod, da nakla¬
da časopisov zaradi tega ne
more biti velika. (Po mojem
mnenju bi morali vse svoje sile
upreti v en centralni slovenski
dnevnik...) Rad prebiram Do¬
lenjski list. Odkar so prenehale
Kočevske novice, ne vedoč, da
izhaja Glas Notranjske, sem si
mislil, da bo Notranjska tako
postala le še bolj neznana. To
pa zaradi tega, ker tudi Dolenj¬
ski list ne posveča preveč po¬
zornosti — razen drobnih no¬
vic — delu Notranjske.

Bil sem presenečen nad
“Glasom Notranjske«, ko sem
te dni dobil v roke št. 9 — za
28. november 1966. Vse v njem

se mi dopade — kvaliteta tiska
in lepota slik še posebno, ure¬
jenost, problematika, katero
obravnava, stik z ljudmi, na¬
potki o mladini itd. Poleg tega
se vidi, da uredništvo išče čim-
več stikov tudi z ljudmi, ki že
desetletja odhajajo v širni svet,
katerim pa Vendar ostane do¬
mač svet lep in če nič drugega,
si vedno želi nazaj — vsaj še
umret.

Ko sem tako prelistaval
“Glas Notranjske«, se mi Je
nehote porodila misel, 'da Je
pač sodobno, da imamo Gorico
in Novo Gorico, Vzhodno in
Zahodno Nemčijo, Južno in Se¬
verno Korejo, dva Vietmana in
podobno. Zdi pa se ml, če sem
prav obveščen, tudi dve No¬
tranjski. Že v navadi je, da
nas delijo občinske meje in tu
•ir po mojem mnenju začno na¬
še moči drobiti, Tisk h  podob¬
nim naslovom, ne glede na to,
kateri organ ima toliko mate¬
rialnih možnosti, naj zbere

okoli sebe Notranjce, ne samo
tiste iz Cerknice, saj imajo vsi
enake cilje in želje, mar ne?
Pa preberimo to, za mene prvo
številko! Razočaranje! Poiskal
bom še prejšnje številke, mor¬
da sem sodil prenaglo?

Ne mislim, da bi bilo prav,
da bi nekdo ponovno delil ta
mali  košček naše lepe sloven¬
ske zemlje na Gorenjsko, Do¬
lenjsko, Primorsko, Štajersko,
Notranjsko ali pa še na Koro¬
ško, Belo Krajino, itd., toda,
ali je zaradi občinskih meja
tudi »Anketa Glasu Notranj¬
ske« izvršena le na tleh cerk-
niniške komune in ali je zaradi
okrajnih meja v časopisu »De¬
lo« Notranjska »-priključena« k
»Ljubljani z okolico«. Ali se po
vsem tem vaše, sicer zelo lepo
urejeno glasilo, ne bi moglo
imenovati »Glas Cerknice z
okolico«? Vsaj turisti bi bili na
ta način dobro orientirani. Ako
se nameni na Cerkniško jezero,

ske odnose«, kjer je napisano
Cerknice, izdajanje le tega
povzdig za slovenski narod in
ne le za občane Cerknice, do¬
movina je ljubezniva in topla,
da je skratka »Glas Notranj¬
ske« pisana beseda za naš slo¬
venski narod.

Take in podobne misli mi
roje po glavi ves čas, ko pre¬
biram omenjeno številko. Tako
zopet naletim na pisanje
»... mnenja smo, da je prav,
če se sleherni občan dobro in¬
formira o naših turističnih le¬
potah (verjetno se misli na ob¬
čana Cerknice in turistične le¬
pote občine Cerknica, a ne tudi
Notranjca in turističnih lepot
Notranjske, katere glasilo je
»Glas Notranjske«) in ker vam
lahko povem, da mi je blizu
»zelena bratovščina« in sem
bral cene za odstrel divjadi,
vas zaupno vprašam: »Ali ce¬
na trofeje kosmatinca drži
tudi, če dobi odrešilni strel na
ribniški strani?«

Potem berem še »Mačehov-

stane glasilo vsega tega dela
slovenskega žil j a ... Pot od
»Glasu Notranjske« do tu ni
dolga niti nemogoča ...

Ako me lahko prepričate, da
skušate obljubiti, da se boste
trudili (eno in drugo je nepo¬
trebna fraza) in ugodili takim
željam, sem prepričan, da bo
list kot tak vsebinsko zanimiv,
lepo tiskan in tehnično lep do¬
segel večjo podporo pri širšem
krogu bralcev in s tem opra¬
vičil svoj namen. To tudi iskre¬
no želim.

S spoštovanjem
JOŽE ROTAR
Ljubljana, Črtomirova 11

Pripomba uredništva:  Hvala
za pismo. Naj odgovorimo brez
fraz: že smo se odločili za
predlog, da predlagamo sosed¬
nim občinam, ki so na območju
Notranjske, ustanovitev skup¬
nega notranjskega glasila.

TOVARIŠ UREDNIK!

Zrimšek Anton in Avsec Ja¬
nez,. ki služiva vojaški rok v
VP 6381-1 v Strumici pozdrav¬
ljava vas in uredništvo in že¬
liva vam in vsem občanom
srečno novo leto.

Prosiva vas, da bi nam po¬
šiljali »Glas Notranjske« na
najin naslov, ker si želiva no¬
vic iz domačega kraja.

Udeleženci sestanka v Cerknici med razpravo o razširitvi

Glasa Notranjske

mu je na voljo informacija v
»Glasu Cerknice«, če pa želi
dobiti podatke o zasedenosti
turističnih kapacitet na Travni
gori, Sodražici ali v Loškem
potoku, potem naj bere rubri¬
ko sobotne številke »Dela« pod
»Ljubljana z okolico«.

Ni čuda potem, da so mož¬
nosti nakupa starejših kmeč¬
kih hiš v skoraj vseh krajih
občine (Cerknica) — Notranj¬
ska, da je »Glas Notranjske«
za izseljenko Francko Okorn,
ki je obiskala svojega prijate¬

lja, ki je doma »tam nekje« od
zopet samo v imenu občine
Cerknica.

Želel bi, da bi Glas Notranj¬
ske bil list vseh Notranjčev. V
tem primeru bi se čutil srečne¬
ga, če bi postal lahko njegov
naročnik, kljub temu, da nisem
Notranjec. Želim samo, da bi
postali vse bolj združeni doma,
ne pa nepoznani ali celo izse¬
ljeni v tujini.  Z eno besedo,

dokler bomo Slovenci majhen
in šibak (po sredstvih) narod,
naj vsaj Glas Notranjske po-

POPRAVEK

V našem uredništvu sc je
oglasil Franc Žnidaršič iz Cerk¬
nice in nam povedal, da pis¬
mo, ki smo ga objavili v rub¬
riki »Pisma uredništvu« v
prejšnji številki, ni on napisal
in ne podpisal in da si je po
vsej verjetnosti nekdo drug
izposodil njegovo ime. Tovari¬
šu Francu Žnidaršiču se s tem
opravičujemo, toda moramo
pripomniti, da uredništvo ne
more pri številnih dopisih ugo¬
tavljati, ali so podpisani res
avtorji dopisov ali ne. Kaže,
da bomo morali odslej paziti
tudi na to. Anonimnemu piscu
pa naj povemo, da ni pokazal
prav nobenega junaštva s tem,
da je pod svoja mnenja pod¬
pisal drugega. Ali se je česa
bal ali karkoli je vmes, razlo¬
gov za tako početje ni imel.

Dragi prijatelji! Gotovo se Vam
bo čudno zdelo, da se Vam ogla¬
šam iz Čanade. Sprejel sem tri
izvode Glasu Notranjske, ki jih
rad berem. Pošiljam Vam pet do¬
larjev za naročnino lista, zato Vas
lepo prosim, da mi časopis še na¬
prej pošiljate.

Pozdravljeni vsi skupaj pri
Glasu Notranjske

JOŽE in NEŽKA GODEŠ A

FRANCKA URBAS, Camden
on Gauly, Bot. 159 W. Va. 26208 ,
USA. Cenjeno uredništvo! Spreje¬
mam Vaš časopis, ki ga zelo rada
berem, zaio prosim■, da mi ga še
naprej pošiljate. Obenem prila¬
gam denar za naročnino.

S spoštovanjem pozdravljam

FRANCKA URBAS

ŽNIDARŠIČ MARIJA, 402 Fra¬
se Ave, Barbeton, Ohio, 44203
USA se nam ponovno oglaša s pri¬
jaznim pismom.

Sporočam Vam, da Glas No¬
tranjske redno dobivam in ga
z veseljem takoj preberem. Pri¬
jetno sem bila presenečena, ko
sem brala v novembrskem listu
v stolpcu naših rojakov moje pi¬
semce. Ko govorim z znanci, mi
povedo, da radi berejo cerkniške
novice in slike so tudi zelo lepe.

Prilagam Vam en dolar za trud
in podporo listu.

Uredniškemu odboru in Cerkni¬
čanom želim srečno Novo leto.

MARIČKA ŽNIDARŠIČ

ANNA SLABE, 15320, Lucknow
Ave, Cleveland, Ohio, 44110, USA,
nam piše:

Cenjeno uredništvo Glasu No¬
tranjske! Sporočam Vam, da sem
dobila v moje začudenje že tri
časopise iz Notranjske, ki se mi
zelo dopade. Kadar čitam, so mo¬
je misli v Sloveniji in se spomi¬
njam moje mladosti, vendar ta¬
krat ni bilo tako lepo, ker smo
bili revni. Pred štirimi leti sem
bila pri Vas, pa se je vse predru¬
gačilo. Ne morete verjeti, kako
zelo lepo je bilo po 42. letih stopiti
na slovensko zemljo. Veste , tole
mi občutimo, ko smo odsotni to¬
liko časa. Ker se mi list dopade ,
Vam pošiljam naročnino za dve
leti in sicer za mene za Zoio Pe¬
truška, 1404 E. 52, St. Cleveland,
Ohio 44103, USA. En dolar pa je
za podporo listu. Želim Vam sreč¬
no Novo leto.

ANNA SLABE

VALENTIN MLAKAR, La
Lanndelle, Beauvais France nam
piše:

Drago uredništvo! Dobil sem
dve številki Glasu Notranjske, ka¬
teri se mi zelo dopade, zalo Vas
prosim, da mi ga še naprej po¬
šiljate. Tako dobim stalne novice
iz našega lepega kraja Loža in
enako naše Notranjske. Naročnino
Vam bom poslal v našem denarju,
obenem Vas lepo pozdravljam ce¬
lo uredništvo Notranjske in želim
uspešno Novo leto.

VALENTIN MLAKAR

FRANCE VIDRIH . 152i5, Rc.
166, Chardon, Ohio, 44024 pa piše:

Tovariš urednik! Prav lepa vam
hvala, da ste mi poslali lisi Glas
Notranjske, ki opisuje Cerknico,
ker sem od tam doma in sicer po
domače Cibov France. V Ameriki
sem od 1920. leta, doma sem bit
v tem času že dvakrat in mogoče
pridem zopet drugo leto, takrat
se bomo osebno spoznali. Voščim
za Novo leto Vam in drugim  po¬
znanim v Cerknici , posebej pa
mojemu bratu Jožetu , njegovi
družini in Ivani Vidrih.

FRANCE VIDRIH

Vsem rojakom v tujini želimo
srečno, zdravo in zadovoljno
novo leto 1967

Uredništvo

St. il — 1. januarja 1967

GLAS NOTRANJSKE

Stran 3

Med vsakdanjostjo,

potrebami in možnostmi

(Nadaljevanje s 1. strani)

želji bo lahko dobil tudi načrte.

Kdor pa želi graditi drugje, pa
bo moral čakati malo dlje, čeprav
spet ne tako dolgo kot doslej. S
to noviteto v našem delu namreč
želimo poudariti pomembnost ur¬
banistične politike pri razvoju na¬
selij v naši občini in pri čemer
smo doslej bili brez prave moči,
ker niti sami nismo imeli potreb¬
ne dokumentacije. S tem pa prak¬
tično odpadejo vzroki za more¬
bitne črne gradnje, k čemur so
bili ljudje doslej marsikdaj pri¬
siljeni, ker tudi po zelo dolgem
čakanju niso mogli priti do po¬
trebnih dovoljenj.«

»■Kritika občanov je torej za¬
legla?«

»•Ja,, seveda je, ampak lepo pro¬
sim, nikar teh stvarii ne poeno¬
stavljajte! Priprava urbanistične¬
ga programa in podrobnih načr¬
tov zahteva določeno strokovno
pot in tudi veliko časa. Ce bi bili
ljudje o vsem tem podrobno ob¬
veščeni, ne bi bilo take kritike na
račun počasnosti občinske upra¬
ve. Rekel bi, da odborniki niso v
celoti izpolnili svojega poslanstva,
saj so bili z vsem na tekočem.
Občanom in volivcem, ki so jih
izvolili, pa tega niso zmeraj oo-
vedali, čeprav bi morali in čeprav
te zadeve posegajo na eno tistih
področij, ki občane najbolj zani¬
majo.«

INFORMIRAN OBČAN LAHKO
POMAGA PRI OBLIKOVANJU
SKUPNE POLITIKE

»Sploh pa mislim, da bi se pri
informiranju občanov poleg kla¬
sičnih oblik morali bolj posluže¬
vati tudi najsodobnejših oblik ob¬
veščanja,« nadaljuje tovariš Kav¬
čič. Naše občinsko glasilo GLAS
NOTRANJSKE lahko pri tem ve"
liko pomaga. Menim, da je dolž¬
nost občinske skupščine, da pod¬
pre tudi finančno in na vse ostale
možne načine nadaljnje izhajanje
našega časopisa, kajti le dobro in¬
formiran občan lahko sodeluje in
pomaga pri oblikovanju skupne
politike, skupne skrbi za nadaljnji
razvoj in procvit naše občine!«

(Naj nam tovariš predsednik ne
zameri, če ga bomo morda že
kmalu spomnili na njegovo ob¬
ljubo, op. uredništva Glasu No¬
tranjske.)

OB JEZERU IN OKOLI NJEGA

Nič koliko smo že slišali zamisli
o nadaljnji usodi edinstvenega je¬
zera na svetu, našega Cerkniškega
jezera. Zdaj, ko smo spoznali da
se pri uresničevanju konkretnih
načrtov lahko opremo le na lastne
sile, lahko zapišemo nekaj več o
tem. Predsednik naše občine me¬
ni:

»Ko gre leto mimo si štejem v
prijetno dolžnost, da lahko po¬
vem, da je že izdelana vsa potreb¬
na dokumentacija v zvezi z ojeze-
ritvijo Cerkniškega jezera, pri če¬
mer nam je veliko pomagal tudi
Sklad Borisa Kidriča. Že v na¬
slednjem letu začenjamo z reali¬
zacijo projektov. Zamašili bomo
vse ponore, jezeru pa odprli nov
odtok z zatvornicami, ki bodo
zgrajene na območju Velike in
Male Karlovice. Del svojega feno¬
mena — presihanja bo jezero
kljub temu še obdržalo, saj se bo
jezerska gladina še gibala, vendar
do ničle le vsakih pet do šest let
enkrat, pač v najbolj sušnih le¬
tih. Tako namreč napovedujejo
strokovnjaki. Za uresničitev tega
projekta pa bomo potrebovali
vsega 56 milijonov S din, kar je
kaplja v jezero (če lahko malo
zlorabim podobno ljudsko izroči r
lo!), kajti vsi dosedanji projekti za
ekonomsko izkoriščanje jezera bi
terjali najmanj eno in največ pet
milijard starih dinarjev, preden
bi se sploh začel vračati denar.
Z ojezeritvijo pa bomo ustvarili
osnovne pogoje, da bi lahko za¬
čeli z izgradnjo turističnih objek¬
tov, ki bi bili stalno uporabni in
domala neodvisni od muhavosti

narave. Denar za to pa je mogoče
postopoma vlagati*, se pa hitro
vrača!

Dodal bi samo še to-le: v ome¬
njenih 56 milijonih ni vštet denar
za odkup zemljišč, ki bodo po¬
plavljena. Zainteresiranim kme¬
tom je občina pripravljena nu¬
diti druga, za kmetijsko proizvod¬
njo neprimerna bolj ugodna zem¬
ljišča, sicer pa odkupiti njihov
svet. Vsiljevati ne mislimo niče¬
sar. Ljudje naj se sami odločijo,
kaj bi raje imeli.«

VPRAŠANJA JUTRIŠNJIH DNI

Včasih mislimo, da samo po¬
manjkanje sredstev zavira ures¬
ničevanje načrtov in predvide¬
vanj. Ampak letos se je na pri¬
mer zgodilo, da smo v občini ime¬
li denar za ureditev asfaltiranih
parkirnih prostorov za motoma
vozila, pa ga nismo porabili. Za¬
kaj ne? Tudi kanalizacijskega in
podzemnega električnega omrežja
namreč še nimamo urejenega, pa
bi zato res bilo nesmiselno, če bi
parkirne prostore uredili.in asfal¬
tirali, pa jih spet razkopali, ko bi
kopali nove kanale in jarke za
polaganje kablov. Z novimi urba¬
nističnimi programi in načrti
podzemeljskih instalacij bo tudi
to urejeno. In ko bo urejeno, nih¬
če ne bo več mogel parkirati svo¬
jega avtomobila kakor se mu bo
zdelo, ampak tako, kot je to treba
storiti, da zaradi tega ne trpita
zunanji videz in prometna var¬
nost nekega kraja. Pa še prav bo
to prišlo, kadar bomo iskali pro¬
stor za naše konjičke v bolj pro¬
metnem kraju, na primer v Ljub¬
ljani!

No, res je tudi to, da ob obilju
vsakdanjega dela človek zagreši
tudi kakšno nerodnost. Tudi ob¬
činska uprava je grešila. Tovariš
Kavčič pripoveduje:

»Dopustili smo, da se je podrl
avtomatizem pri pobiranju pro¬
metnega davka od prodanega le¬
sa. Ko so nam pri GG Postojna
nekega dne rekli, da pravzaprav
ni njihova naloga, da bi za nas
pobirali ta davek in prav so ime¬
li, ko so to rekli, se nismo dovolj
hitro zganili, oziroma pomenili o
drugi, tudi ugodni rešitvi,. Zdaj
pa imamo sitnosti. Kmet nikoli ni
protestiral, ko so mu GG Postoj¬
na cjdtegnili davek in izplačali
samo tisto, kar je .čisto njegovo’?
Ampak zdaj, ko mu izplačajo v
bruto znesku, denar lepo vzame,
mi pa potem izterjevalca pošilja¬
mo za njim ... Tako še zdaj ni¬

Ko vas pot pripelje do Unca
se zglasite v gostilni ROGELJ.

Dobro boste postreženi.

Obenem čestitamo gostom in
občanom srečno leto 1967

ROGELJ NA UNCU

smo uspeli izterjati dobrih 30 mi¬
lijonov dinarjev ... Denar pa je
več kot krvavo potreben. Med
drugim smo tudi zaradi trenutne¬
ga izpada iz tega vira proračun¬
skih dohodkov samo do polovice
izpolnili obveznosti, ki jih imamo
do šol druge stopnje. Skratka: to
je izkušnja več. kako ne smemo
delati!«

Drugače pa je še veliko vpra¬
šanj jutrišnjega dne, ki .odganjajo
spanec vsem nam, pa tudi naše¬
mu županu 1 . Dogovoriti se bo tre¬
ba, na kakšen način zbrati 400
milijonov, kolikor bi postopoma,
v razdobju petih let, potrebovali
za obnovo vodovoda v Cerknici
in na Rakeku. Potem je vpraša¬
nje, kje dobiti več denarja za po¬
trebe šolstva, kajti tudi ob ide¬
alnem funkcioniranju občinske
uprave ga bo še vedno raje pre¬
malo kot preveč ...

Pa kaj bi še našteval, saj vemo,
kaj nas še teži, mar ni tako?

Za to ne potrebujemo številk,
kakor je tudi predsednik naše ob¬
čine tovariš Franc Kavčič skoraj
brez njih lahko spregovoril o ne¬
katerih izmed mnogih zadev, ki
smo jih letos vendarle uspeli ure¬
diti.

Vendar ljudje smo in ostajamo
— ljudje... Ob letu bodo izre¬
čene podobne besede, toda o no¬
vih, drugačnih željah, oziroma
problemih. Ne samo zato, ker si
vselej voščimo vso srečo v No-
v‘em letu, ampak in predvsem
za to, ker se trudimo* za uresni¬
čevanje naših želja, ker vemo, da
moramo iti in da tudi lahko gre¬
mo s časom naprej.

Torej:

SREČNO V NOVEM LETU 1967!

Milan Govekar

Pavla Štritof dela v lakirnici Tovarne pohištva Martinjak (Kombinat
Brest) — »Zaslužim čez 60.000 S din na mesec«, nam je povedala

Brestove prodajne perspektive za 1967. leto

Ne bo prvič povedano, da je BREST Cerknica eden največjih jugo¬
slovanskih proizvajalcev pohištva za izvoz. Tako je zaključil tudi
1966 leto. Povečanje obsega proizvodnje, pa je omogočilo, da so tu¬
di domači potrošniki prejeli BRESTOVE pohištvene izdelke v večji
količini kot pretekla leta. Zanimanje za izdelke je vse in vse večje,
saj so že v oktobru in novembru napravljeni zaključki za več sto-
tisoč dolarskih poslov za ZDA, Francijo itd.

Kaj obsega BRESTOV prodajni
program? Ta ni ozek, saj register
izdelkov, ki so živi poleg žagane¬
ga lesa, zabojev, ladijskega poda,
ivernih plošč in ognja odpornih
azberest plošč, kaže, da ima samo
tovarna pohištva v Cerknici kar
51 vrst izvedenk, TP Martinjak
pa kar 64 vrst izvedenk, katerih
število še raste. Skupaj je v do-
hištvu kar 115 izvedenk pohištva,
ki pa se še naprej delijo v celo
vrsto najrazličnejših končav, do¬
datkov tapet, stekla in podobno.
Pohištvo je že od nekdaj modelni

artikel, zlasti to velja za svetov¬
no tržišče, posebej pa še za ZDA.
Ker je prav tovarna pohištva

Del asortimenta pohištva za izvoz v ZDA

Martinjak najbolj usmerjena na
to tržišče je povsem razumljivo,
da ima tako širok asortiment.

Že v uvodu je rečeno, da se je
BREST na »1967 leto pripravljal
že zgodaj, saj je novembra že
imel pod streho vrsto pogodb za
nadaljnje leto. To v tovrstni pro¬
izvodnji mnogo pomeni in lahko
rečemo, da je to daleč boljše kot
pa v preteklih letih, ko prav prve
mesece ni bilo pravih naročil. Kje
so vzroki za to? Odgovor na to
vprašanje moramo 'iskati pred¬
vsem v naslednjem:

® Standardna kvaliteta in soli¬
den servis ustvarjata dobro ime
ne samo pri tistem kupcu, ki mu
blago dobavljaš, ampak se razširi
tudi do ostalih kupcev, kij spozna¬
jo dobavitelja v vsej njegovi so¬
lidnosti.

® Stalna in neprekinjena ob¬
delava svetovnih tržišč preko
lastnih nastopov, kakor tudi pred¬
stavnikov izvoznih podjetij.

9  Kvaliteta ne zadovoljuje sa¬
mo enega potrošnika, dober glas
o izdelku omogoča, da promet ra¬
ste, s tem pa tudi velikost proiz¬
vodnih serij.

Lahko bi našteli še vrsto vzro¬
kov, kako je mogel BREST prav
v zadnjem letu prodreti do kup¬
cev Chicaga im drugih mest v
ZDA, ki so bili vrsto let zainte¬
resirani za sodelovanje. In danes
— prišli smo do tesnega, lahko
rečemo kooperacijskega sodelova¬
nja z ameriškimi tovarnami po¬
hištva, tako glede delitve asorti¬
menta, kot vloge pri montaži in
kompletiranju izdelkov. Pri tem
niso mišljene samo jedilne gar¬
niture, tu gre tudi za vrsto fote¬

ljev in drugega drobnega pohištva.
Jasno je, da, če bi sedeli doma
in čakali, kdaj bo od kje kdo pri¬
šel, teh uspehov ne bi dosegli.
Neposredni stiki, uspešne razsta¬
ve doma in v svetu odpirajo naj¬
boljše pogoje za tako sodelovanje.

Razen ameriškega tržišča je
nujno omeniti še BRESTOV de¬
lež v Franciji, Nemčiji Ln delno
v vzhodrlih državah, saj v ZSSR
že skoraj 10 let izvažamo določe¬
no količino pisalnih miz. Lahko
je še našteti države, kjer najde¬
mo BRESTOV izdelek. Res, prava
svetovna trgovina. V skladišču
cesto najdeš pripravljene oboje
za vse strani sveta, ta za ZDA,
ta za Švico, ta za ZSSR in tako
naprej. Človek bi rekel, saj se
govori samo o izvozu. Pa ni tako.
Uveljavitev z radio in TV vi/tri-
nami, METKAMI, kavči, FLORI¬
DO, stoli Sardan na domačem tr¬
žišču je tako velika, da povzroča
stalno skrb, kako zadovoljiti po¬
trošnika. Pojdite in videli boste,
da ne samo na Notranjskem, tem¬
več po vsej Jugoslaviji najdete
v hišah BRESTOV izdelek. Stol
Sardan je malodane ponarodel
stol sedanje dobe, saj ga najdete
prav povsod. Isto je z drugimi
izdelki. In še nekaj je treba pod¬
črtati, kar se tiče domačega trga.
Kvaliteta. ki zadovoljuje potroš¬
nika v Franciji. Nemčiji itd. je
namenjena tudi domačemu po¬
trošniku. Mnogokrat pravijo, da
ni tako — vsak, ki dela v tovar¬
nah BRESTA, pa lahko potrdi,
da gre enako blago iz enega kupa
zdaj za izvoz, zdaj za potrošnika
nekje v Jugoslaviji. In tako je
prav. Škoda je le v tem, da je
zaradi zadrževanja formiranja
prostih cen prav kvalitetna pro¬
izvodnja pohištva najbolj priza¬
deta.

To pa je tudi vzrok za opušča¬
nje vrste izdelkov, ki so dolgo
časa zadovoljevali naše potroš¬
nike.

(Nadaljevanje na 4. strani)

Staran 4

GLAS NOTRANJSKE

Št. 1 — 1. januarja 1967

sindikalni svet

spregovoril

&

izkoriščanju kapacitet

Konec mesce* novembra je bila

v t«

kalnega sveti, ki je bila
cena predvsem obravnavi doseže¬
nih rezultatov gospodarstva v ob-
čini v prvih devetih mesecih le¬
tošnjega leta in izkoriščanja ka¬
pacitet naših proizvodnih organi¬
zacij. Iz razprave je bilo moč
sklepati, da je reforma že pogna¬
la korenine v vseh gospodarskih
organizacijah, na kar kažejo pred¬
vsem slabši rezultati ekonomič¬
nosti nasproti lanskem a istemu
obdobja. To pa je usmerilo člane
občinskega sindikalnega sveta v
obravnavo izkoriščenosti kapaci¬
tet v naših gospodarskih organl-
racijah. Na osnovi analize izkori¬
ščanja kapacitet v občini Cerk¬
nica. ki je bila izdelana po sklepu


PO

p.

letu
sl

tu

se da ze

zasedenosti kapacitet

__ * republiškim po-

ugotoviti naslednje:

industrija je imela v
1961 v L  izmeni 65'o zapo-
v IL izmeni 26 %  in v UL
9'% zaposlenih, medtem
znaša poprečje po izmenah v
proizvodnih podjetjih v le-
>6: v L izmeni 69 •/<* v EL iz-
in v III. izmeni 1%

Pri tem Je važno poudariti, da
so podatki o izmenah v republi¬
škem poprečju prikazani za leto
I9*>4 im da so se do danes razme¬
re prav gotovo spremenile v prid
H. in UL izmene, kar pomeni, da
so podatki v naši proizvodni de¬
javnosti še toliko bolj neugodni.

Razen Bresta so vsa ostala pod¬
jetja glede na tako primerjavo iz¬
koriščanja kapacitet letošnje leto
pod republiškim poprečjem iz le¬
ta 1964.

Seveda navedena primerjava iz¬
koriščanja kapacitet ni najboljša,
vendar naša podjetja nimajo neke
metodologije, po kateri bi se dalo
ugotoviti realno stopnjo izkorišče¬
nosti kapacitet.

Značilnost, ki jo odkriva analiza
izkoriščanja kapacitet, je v tem,
da so kapacitete boljše izkorišče¬
ne predvsem v večjih podjetjih
(npr. Brest in Kovinoplastika), na
kar vplivajo predvsem naslednji
faktorji: raziskanost tržišča, šte¬
vilo strokovnega kadra in moder¬
nejša industrijska proizvodnja. To
pa terja več kooperantskih odno¬
sov, specializacij in tudi integra-

naglasili. da padajo na nas sin¬
dikat očitki, da se zanima pred¬
vsem za porast osebnih dohodkov
in standarda, ne pokaže pa di¬
rektno na to, kako naj podjetja
to dosežejo. Večina članov* ObSS
je bila mnenja, da so nakazani
dovolj jasni izhodi v optimalnem
izkoriščanju kapacitet, pri kate¬
rem so rezultati gospodarjenja
najboljši. Že premajhna nezain¬
teresiranost za izračun kapacitet
v naših  gospodarskih organizaci¬
jah in letos izdelani srednjeroč¬
ni plani razvoja gospodarskih or¬
ganizacij kažejo, da nekatera na¬
jetja tudi v prihodnje ne
izhode v boljšem izkori¬
ščanju kapacitet, niti v preorien-
tariji proizvodnje. Take razmere
so najbolj značilne za podjetja
Jelka Rakek, Gaber Stari trg in
Center obrti Cerknica. Pri vsem
tem pa so ugotovili člani ObSS,
da bo zaposlenost v* občini do
konca leta 1970  porasla le za okoli
200 ljudi, da pa vsako leto konča
osemletno šolanje ca. 270  otrok
in da bo odhod delovne sile v
pokoj v teh letih znatno manjši,
kot je bil do sedaj (podaljšana
delovna doba).

Pri vsej tej problematiki pa je
čutiti premalo prizadevanj občin¬
ske skupščine zlasti za perspek¬
tivno zaposlovanje, ki lahko pri¬
pelje do družbenega problema in
premalo prizadevanj s strani sa¬
moupravnih organov, da bi svoje
srednjeročne programe korigirali
na programe, ki bi bili dejansko
zrcalo prizadevanj, ki jih terja
naša reforma.

Na osnovi take problematike je
ObSS sprejel naslednje zaključke:

• Gospodarske organizacije naj
uvedejo sistematično spremljanje
izkoriščanja kapacitet za posa¬
mezne oddelke in celotno gospo¬
darsko organizacijo in skušajo
doseči optimalno stopnjo izkori¬
ščanja;

• ObSS predlaga zlasti delav¬
skim svetom Jelke, Gabra in Cen¬
tra obrti, da prouče možnosti
uvedbe večizmenskega dela v
srednjeročnem planu. Pri tem je
mišljena modernizacija in reor¬
ganizacija delovnih procesov. Na
podlagi tega bi se sprostila delov¬
na sila za večizmensko delo, obe¬
nem pa bi za polnoizmensko delo
lahko zaposlili tudi novo delovno
silo;

• ObSS bo skupaj z občinskim
odborom SDL ustanovil društvo
inženirjev in tehnikov, katerega
osnovna naloga bo strokovna po¬
moč manjšim organizacijam, ki
so kadrovsko najbolj šibka.

Danilo Mlinar

Lansko leto so v Kovinoplastiki Lož prevažali stroje zaradi poplave
v novo prizvodno halo v Ložu, letos pa na LIK Brest Cerknica —

obrat Marof

Franc

Hvala

Volilne konlerence krajevnih
organizacij socialistične zveze

Novi statut SZDL Jugoslavi¬
je je prinesel nekatere spre¬
membe organizacijskega zna¬
čaja, važnejši pa so vsekakor
vsebinsko novi odnosi, ki naj
v pogojih razvoja družbe samo¬
upravljavcev dejansko dobijo
ob vsestranskem prizadevanju
članov Socialistične zveze pol¬
no veljavo.

Priprave na krajevne konfe¬
rence so potekale od sredine
oktobra, zato je pričakovati, da
bo vsebina razprav na posa¬
meznih konferencah res odraz
problemov ljudi s tistega pod¬
ročja. Poleg tega bodo volilne
konference krajevnih organiza¬
cij SZDL tudi bogata osnova
za delo občinske konference
Socialistične zveze v prihod¬

njem mandatnem obdobju in
za razpravo na njenem prvem
zasedanju v mesecu januarju
prihodnjega leta.

Občinski odbor SZDL Cerk¬
nica je na plenarni seji dne
14. 12. 1966 sprejel začasen
sklep o volitvah članov občin¬
ske konference in članov od¬
borov krajevnih konferenc
SZDL. Ta začasen sklep bo
veljal do sprejetja pravilnika
naše organizacije. Občinska
konferenca bo z nadzornim od¬
borom štela 57 članov. Posa¬
mezne krajevne konference bo¬
do volile sledeče število članov:
Begunje 4, Babno polje 2, Caj¬
narje 2, Cerknica 11, Grahovo
6, Nova vas 3, Rakek 11, Rav¬
nik 2, Stari trg 14, Žilce 2.

Na plenarni seji Občinskega
odbora SZDL je bila ponovno
poudarjena potreba po čim
širšem vključevanju ljudi pri
reševanju problemov določene¬
ga kraja, bila pa je tudi izra¬
žena misel, da se ne poslužu¬
jemo dovolj raznih oblik dela,
ki to omogočajo (zbori voliv¬
cev, javne tribune). Kolikor se
pa poslužujemo teh oblik dela,
nismo vedno dovolj pripravlje¬
ni, oziroma niso dnevni redi
prilagojeni določenemu kraju
in njegovim problemom. Ver¬
jetno iz tega izhaja tudi naše
»sestankarstvo«, ki bi ga bilo
možno v veliki meri zmanjšati.
Z manjšim številom kvalitet¬
nejših zborov bi verjetno od¬
padel tudi problem udeležbe.

Mnenja in pogledi

Kdo meri proizvodne kapacitete

Člani občinskega sindikalnega
sveta so bili mnenja, da bi bilo
napak, če bi se vmešavali v stro¬
kovne rešitve tega problema, ho¬
čejo pa, da hitreje naraščajo pred¬
vsem realni osebni dohodki v
skladu s produktivnostjo dela in
zaposlenosti. Udeleženci seje so

Občinski sindikalni svet je pred
tremi meseci pričel z akcijo o iz¬
računu izkoriščenoti proizvodnih
kapacitet v občini. Analiza je za¬
jela le večje gospodarske organi¬
zacije. Vprašati se moramo: Ali
je to res naloga sindikata? Kje
so občinski forumi in gospodar¬
stveniki, ki so v prvi vrsti pokli¬
cani, da vrše tovrstne analize? Ni
morda naloga napak postavljena?

Sindikat skozi svoje analize opo-

Brestove prodajne
perspektive za I. 1967

(Nadaljevanje s 3. strani)

Kakšne so torej prodajne per¬
spektive za 1967. leto? V žagarski
proizvodnji in predelavi mehkega
lesa ni pričakovati povečanja, saj
surovina .odteka iiz tega področja
nepredelana in ustvarja narodni
dohodek drugod. Ob tej priliki
bi bilo potrebno zapisati: BREST
si ni izmislil sam standarda, niti
klasifikacije, BREST, je dolžan
kupovati po od drugih organov
postavljenih cenah, tako. kot se
je dolžan držati od zveznih orga¬
nov potrjenih prodajnih cen. Vse
drugo pomeni špekulacijo, zane¬
marjanje standardov, nepriznava¬
nje cen zveznih organov. Oboje
jo čista resnica in prav je, da se
enkrat tudi to napiše.

Na področju proizvodnje iverk
bomo tudi v prihodnje poleg last-
ne potrošnje dajali Iverke drugim
tovarnam pohištva, ki rabijo prvo-
klasno iverko, lahko zapišemo,
najboljšo v Jugoslaviji — to si
niso izmislili na BiiEŠTU — to
priznavajo vsi proizvajalci pohi¬
štva v Bioveniji in Izven nje.

O pohištvu je bilo že precej
povedanega. Omeniti je treba pro¬
izvodnjo glasbenih HI-FI omaric
in jedilnih garnitur za ZDA, no¬
vih vitrin Irvin in Tristan za kate¬
re je pokazan interes doma in v
Franciji, vitrine Metka, nove TV
omarice, resno pa se razmišlja o
opustitvi proizvodnje kavčev, ta¬
ko kot smo med letom že ukinjali
proizvodnjo pisalnih miz. Nada¬
ljevali pa bomo z drugimi manj¬
šimi elementi) pohištva. S proiz¬
vodnjo stolov in foteljev od dan¬
skih tipov pa tja do kolonialnih
tipov za ZDA, bom n  nadaljevali
v Martinjaku. Stol Rak za Nem¬
čijo bo poleg stola Sardona po¬
stal najmasovnejši izdelek te to¬
varne.

To je le nekaj na hi/tro naštetih
vrst Izdelkov, ki bodo- v letu 1967
deležni prodaje na vzhod in zar
hod Evrope in preko Atlantika.
Upamo, da bo taka prodajna per¬
spektiva realizirana v zadovolj¬
stvo tako potrošnikov, kot proiz¬
vajalcev samih,

zarja gospodarstvo o slabem izko¬
riščanju proizvodnih kapacitet.
Težko je reči, kakšno je izhodi¬
šče tega razglabljanja. Ali je to
namen opozoriti na racionalnejše
in ekonomičnejše gospodarjenje,
ali na problem zaposlovanja, ali
je to samo posredno opozorilo o
neaktivnosti občinske gospodarske
politike? Menim, da se niti z
enim niti z drugim problemom ne
ukvarjamo dovolj resno. Zaprli
smo se v okvir problemov posa¬
mezne gospodarske organizacije
in preko njih kot občani ne vi¬
dimo. Občinsko problematiko kot
celoto smo prepustili času. Govo¬
rimo in pišemo kar naprej o
vključitvi v mednarodno delitev
dela. V občinskem merilu pa se
vsi z vsem ukvarjamo. Kako lah¬
ko potem takem zahtevamo in

vodimo gospodarsko politiko, o
kateri je danes toliko govora v
naših gospodarskih organizacijah.

Podatke za analizo o izkorišča¬
nju kapacitet so zbrali v gospo¬
darskih organizacijah. Gospodar¬
ske organizacije si še same niso
na jasnem, kako je treba meriti
proizvodne kapacitete. Te so se¬
daj izmerjene več ali manj izku¬
stveno. Tovrstne in druge podat¬
ke kaj pogosto zbirajo po raznih
kanalih, nato pa jih administra¬
tivno obdelujejo. Na osnovi takš¬
nih, največkrat nerealnih in pri¬
kritih podatkov, se potem priprav¬
ljajo razne analize, ki potem se¬
veda tudi niso realne. Dostikrat
podatki ničemur ne služijo. Od¬
govorni ljudje v gospodarskih or¬
ganizacijah takšnih akcij ne jem¬
ljejo več resno. Pobudo za ana¬
lizo je dal občinski sindikalni
svet, kar je tudi treba pohvaliti.
Podatke za to analizo je zbral
slušatelj visoke šole za politične
vede ter Jih tudi teoretično obde¬

lal. Posnel je kar mu je kdo ho¬
tel povedati, sam ne more poznali
proizvodne problematike in mu
ni kaj zameriti. Analiza je doži¬
vela kritiko! Predvsem smo kriti¬
zirali tisti, ki smo v prvi vrsti
odgovorni, da bi gospodarske pro¬
bleme bolj resno in odgovorno
obravnavali. Namesto, da bi go¬
spodarstveniki posredovali proble¬
matiko sindikatu ter ga poizkusili
aktivno vključiti, še posebej sedaj
v času reforme, se je zgodilo
obratno.

Če se ozremo na vsebino anali¬
ze, potem lahko ugotovimo na¬
slednje:

— metodologija merjenja kapaci¬
tet je obravnavana v vsakem
podjetju drugače, zato je pri¬
merljivost podatkov slaba;

— izračun kapacitet je osnovan
predvsem na številu zaposlenih,
delovnem času — izmenah ter
plemeniten z vrednostjo osnovnih
sredstev;

— težilo se je prikazati idealno
kapacitete in na osnovi lc-te pri¬
kazati nizko stopnjo izkorišče¬
nosti naših proizvodnih kapacitet;

— v analizi je tudi povedano,
da so podatki ocenjeni;

— proste sobote so nekje upo¬
števane, drugod jih še niso
uvedli;

— čas strojnega dela je sicer
prikazan, vendar vprašanje je,
koliko je od tega časa produktiv¬
nega dela in koliko ne?

— Nikjer ne zapazimo, kakšen
je odnos ročno — strojno delo.
Cesto pravimo, da se s številom
ljudi tudi povečuje obseg proiz¬
vodnje;

— skratka mislim, da bi moral
biti omenjen kot zelo važen mo¬
ment vpliv stopnje izkoriščenosti
kapacitet na gibanje stroškov, ki
nam dokončno pokaže, pri kateri

stopnji zaposlenosti je lastna ce¬
na najnižja oziroma na kateri
točki je dosežena optimalna stop¬
nja zaposlenosti (primer nadurno
delo, večji odstotek škarta, manj¬
ša produktivnost dela, nočno de¬
lo, večja poraba električne ener¬
gije itd.);

— na splošno majhna obrazla-
ga vzrokov nizke izkoriščenosti
proizvodnih kapacitet;

— pravilen pa je sklep, v ka¬
terem se navaja, da proizvodne
kapacitete v občini niso polno iz¬
koriščene in da realne stopnje iz¬
koriščenosti kapacitet ni bilo mo¬
goče izmeriti.

Zato mora postati merjenje
kapacitet v posameznih gospodar¬
skih organizacijah kot v občini
mora biti rezultat kampanjske
aktivistične metode, ki se opravi
enkrat in še takrat površno.

Menim, da bi se za realno oce¬
no izmere proizvodnih kapacitet
morali poslužiti enotne metode.
Osnova za izmero seveda ni v
vseh strokah enaka. Drugače bo v
industriji, drugače v kmetijstvu
in gostinstvu. Tako bi v vsaki
stroki lahko merili;

Končni rezultat izmere kapaci¬
tet v gospodarstvu mora rezulti-
rati ekonomsko-finančni uspeh.
Ne sme se sicer zavajati dejstvo,
da lahko konjuktura na tržišču
zamegli izkoriščenost naših kapa¬
citet. Vsekakor pa moramo z iz¬
mero kapacitet pričeti resneje.
Zaupati jo moramo tistim, ki jo
lahko najbolje izmerijo in opozo¬
rijo na probleme. Tako bomo lah¬
ko angažirali vse strokovne in poli¬
tične institucije ter razpravljali
realno in pravočasno. V tem pri¬
meru bo lahko sindikat bolj učin¬
kovit v svoji akciji in želji, kot
je bil tokrat!

Ing. Zmago Novak

Št.0. — 1. januarja 1967

GLAS NOTRANJSKE

Stran 5

Prvi

soe

V okolici Cerkniškega jezera

Pobuda delavske univerze v
Cerknici, da organizira v vseh
večjih središčih občine šolo za
starše, zasluži prav gotovo vse
priznanje. Na ta način omogočimo
staršem, ki si to želijo, da se po¬
globijo v vzgojna vprašanja, da
prejmejo od predavateljev širši
vpogled v dognanja znanosti, ki
proučujejo otroka in njegovo
vzgojo. Kadar se torej staši vrne¬
jo v šolske klopi, v »šole za star¬
še«, se ne vračajo kot učenci, am¬
pak kot že izkušeni vzgojitelji, da
svojo vzgojno prakso dopolnijo s
teoretičnimi spoznanji, da primer¬
jajo svoja stališča s stališči stro¬
kovnjakov in da izmenjajo in iz¬
popolnijo svoje izkušnje in po¬
glede.

Prvi vtisi iz letošnjih šol za
starše so ugodni, razveseljivi. Do¬
živel sem jih kot predavatelj ob
srečanju s starši v Novi vasi, na
Rakeku, v Starem trgu in v Cerk¬
nici. Nabito polna učilnica v Novi
vasi in v Starem trgu, zasedena
učilnica v Cerknici, le na Rakeku
je bilo prostora vsaj še za 10 slu¬
šateljev. V Novi vasi je več kot
polovica udeležencev pripotovala
z avtobusom, do avtobusa pa ima¬
jo nekateri še pol ure hoda! Ne¬
hote se mi pri tem vrinja primer¬
java z Rakekom, kjer v šoli za
starše ni bilo nikogar ne z Unca,
ne iz Ivanjega sela ...

Kol predavatelj lahko ocenim
občinstvo kot hvaležno in prijet¬
no. Isti interes združuje zelo pe¬
ster sestav, od mladih mamic pa
vse do babic. Med občinstvom so
bili povsod tudi prosvetni delavci.
Pri vzgoji nikdar ne veš vsega in
ne znaš dovolj, čeprav imaš dol¬
goletne vzgojne izkušnje ali peda¬
goško izobrazbo!

Nekaj pa me je po svoje prese¬
netilo in tudi malo prizadelo. De¬

litev dela v družinah v srcu No¬
tranjske vztraja na starih tirih:
vzgoja je stvar matere in se očeta
mnogo ne tiče. Tako bi vsaj skle¬
pal po tem, da sem srečal v Novi
vasi in na Rakeku v šoli za starše
samo matere (če izvzamem upra¬
vitelje šol kot edine zastopnike
»■stranke očeiov«), v Starem trgu
in Cerknici pa le nekaj očetov kol
častnih izjem v pojmovanju take
delitve dela v družini.

Po predavanjih tokrat ni bilo
dolgih razprav. Udeleženci pa so
menili, da se bo prava »diskusija«
razvila šele doma, ko bo vsakdo
prenesel nova spoznanja svojemu
zakonskemu drugu. Predavanja
imajo torej širši odmev v druži-

starse

nah in zajemajo posredno mnogo
širši krog staršev.

Med predlogi staršev naj ome¬
nim zlasti tistega, ki so ga spro¬
žili v Cerknici: Ob takih preda¬
vanjih starši često spoznajo, da
so pri vzgoji marsikaj že zamudili,
ker vsega tega niso vedeli že prej.
Predavanja o družini, o odnosih
v družini in vzgoji bi bila zato še
posebej potrebna bodočim zakon¬
cem, bodočim očetom in materam.
Razen šol za starše bi bila torej
potrebna še takoimenovana šola
za mlade (šola za življenje) za
mladino, zlasti za zrelejšo mla¬
dino kot načrtna priprava in
usmeritev za zakon in starševstvo.

Prof. JOŽE VALENTINČIČ

Izobraževanje odraslih

smotrno

V procesu ekonomske in druž¬
bene reforme, v času. intenzifika-
cije našega gospodarstva in druž¬
benih služb, stopa čedalje bolj v
ospredje potreba po znanju. Po¬
treba po čim večji strokovnosti in
družbeni razgledanosti proizva¬
jalcev.

Na raznih razpravah in v ana¬
lizah smo že velikokrat razprav¬
ljali in ugotavljali, da stopnja izo¬
braževalne ravni ali strokovnosti
skozi to znanje še zdaleč ne zado¬
šča obstoječim potrebam v delov¬
nih kolektivih na območju obči¬
ne. Nekatere delovne organizaci¬
je, zlasti posamezna podjetja, si
prizadevajo, da si pridobijo na
različne načine čim več strokovno
usposobljenih kadrov. Nekaterim
podjetjem je to v veliki meri že
uspelo.

Ena najbolj uspešnih oblik pri¬
dobivanja strokovnih kadrov je
izobraževanje in usposabljanje že

Program šole za starše v sezoni 1966/67

Tematika: I. Predšolska doba

II. Šolska doba in predbuberteta
III. Puberteta, adolescenca in mladost

I. PREDŠOLSKA DOBA

1. Pomen

Vsebina: — Vpliv predšolske dobe na razvoj človekove oseb¬
nosti ;

— vzgojni smoter — vsestransko oblikovanje;

— otrokova aktivnost kot važen razvojni faktor;

— vzgojno varstvene ustanove.

Metoda: Splošne trditve, podprte s konkretnimi primeri.

2. Starši — otrokovi vzgojitelji:

Smoter: Pomembnost predšolske vzgoje.

Vsebina: — družina kot prirodna družbena skupnost;

— odnosi med starši in otroki;

— vpliv staršev na otrokov razvoj;

— pomen enotnosti pri vzgoji.

Metoda: Utemeljitev z znanstvenimi dognanji in konkretni-
nimi primeri.

3. Otrokova igra in druge zaposlitve:

Smoter: Pomen igre pri oblikovanju otrokove osebnosti.
Vsebina: — primerjava med igro in delom;

— potreba po aktivnosti, izživljanju, imitaciji, uve¬
ljavljanju;

— odnos staršev do otrokove igre;

— druge oblike zaposlitve.

Metoda: Aplikativna.

4. Razvoj otrokove samostojnosti in delavnosti.

Smoter: Seznaniti starše o pomenu zgodnjega navajanja otrok
na dolžnosti.

Vsebina: — pomen delovne vzgoje — odnos do fizičnega de¬
la, vztrajnost;

— značilnosti otrokovega dela;

— upoštevanje načela otrokove zmogljivosti in in¬
teresa.

Metoda: Primeri iz življenja.

5. Vzgojne težave in razvojni problemi

Smoter: Opozoriti starše na nekatere napake pri vzgoji.
Vsebina: — znaki plašnosti in strahu;

— preprečevanje strahu;

— otroška laž;

— neubogljivost;

— pomen utrjenega dnevnega režima;

— motnje v psihološkem razvoju;

Metoda: Popestriti razlago s primeri iz življenja otrok.

6. Starši in vzgojno varstvene ustanove

Smoter: Opozoriti starše T> pomembnosti sodelovanja in med¬
sebojnih obveznosti.

Vsebina: — vloga vzgojno varstvenih ustanov;

— razširjena vloga vzgojno varstvenih ustanov;

— naloga družine v zvezi z otrokovim vstopom v
ustanovo.

Metoda: Predavatelj naj se prilagodi sestavu poslušalcev, ter
ugotovi katera vprašanja so najbolj pereča.

7. Priprava otroka za vstop v šolo

Smoter: Predavanje naj opozori starše na nevšečnosti in po¬
sledice prehitrega vstopa v šolo ali neustrezne priprave.
Vsebina: — določanje otrokove zrelosti za vstop v šolo;

— neprimerne oblike priprave za vstop v šolo;

— posvet z zdravnikom in psihologom v posebnih
primerih.

ii. Šolska doba in predpuberteta

1. Otrokov telesni razvoj

Smoter: Seznaniti starše s posebnostmi otrokovega telesnega
razvoja.

Vsebina: — ritem telesnega razvoja;

— pomen osebne higiene in higiene okolja;

— pravilna prehrana;

— red v družini in režim;

— naj pogostejša obolenja in telesne okvare;

— pogoj za zdrav duševni razvoj.

Metoda: Razlaga na podlagi ugotovitev — še posebej razprava.

2. Otrokovo delo v šoli

Smoter: Seznaniti starše z bistenimi vprašanji dela in učenja.
Vsebina: — šola — otrokov drugi dom;

— zahteve učnega načrta;

— činitelji, ki vplivajo na otrokov učni uspeh;

— odgovornost staršev do svojega šolarja.

3. Kako se je treba učiti

Vsebina: — kako se je treba učiti;

— kako je treba brati;

— pomoč otroku pri posameznih predmetih;

— vpliv duševne in telesne utrujenosti;

— oblike posrednega in neposrednega nadzorstva.

III. PUBERTETA IN MLADOST

1. Telesne spremembe v puberteti

Smoter: Seznanjanje staršev z zakonitostmi tega razvoja.
Vsebina: — telesni izgled otroka pred puberteto;

— telesne spremembe

— pravilno reagiranje staršev v zvezi s puberteto
otrok.

2. Puberteta in vzgoja

Smoter: Seznanjanje staršev o važnosti vzgoje v dobi pu¬
bertete.

Vsebina: — spremenjen način in vsebina vzgoje;

— zanimanje staršev za interes svojega pubertet¬
nika;

— reagiranje staršev v krizah in konfliktnih situ¬
acijah;

—odnos staršev do mladostnika (priznavanje oseb¬
nosti).

delavska univevza Ozelenita žeti usem tfudem
scetno in uspešna not/o- teta.

Izpopolnite si si/a{o vzobcaz&o pci nas!

zaposlenih članov kolektiva. Po¬
samezna podjetja imajo celo dis¬
locirane oddelke rednih šol (Brest)
in druge razvito dopisno obliko
izobraževanja (Kovinoplastika).
Za več podjetij v Občini opravlja
usluge kar zadeva izobraževanje
Delavska univerza Cerknica.

Menim, da je izobriževanje od¬
raslih — zaposlenih zahteva časa
in ekonomska nujnost, kajti vsak
človek se uči vse življenje, mora
pa se učiti, če noče zaostati za ča¬
som, dokler je družbeno aktiven.

Ni toliko bistveno, kako si ljud¬
je pridobivajo znanje in kdo ga
posreduje, pri tem je važno, da
je izobraževanje in usposabljanje
racionalno, koristno, tj. v čim
krajšem času pridobiti čim več
koristnega znanja.

Delavska univerza je Speciali¬
zirana institucija za izobraževa¬
nje odraslih, predvsem aktivnega
prebivalstva (v delovnem razmer¬
ju), ki ima nalogo, da poskrbi za
čim več izobraževalnih oblik, na
katerih si bodo delovni ljudje pri¬
dobili čim več znanja, ki ga ra¬
bijo pri delu.

S. M.

Seminar za

samoupravne organe in
sindikalno vodstvo za
podjetje »JELKA« Rakek

V podjetju »Jelka-« Rakek se
zavedajo nalog, ki jih nareku¬
jejo intencije družbene in go¬
spodarske reforme. Zavedajo
se, da so odgovorni za izvaja¬
nje reforme zlasti samoupravni
organi podjetja. Da bi se člani
samoupravnih organov in sin¬
dikalnega vodstva seznanili z
neposrednimi nalogami, ki jih
čakajo v sedanjem obdobju, so
se odločili za dvodnevni str¬
njen seminar, ki ga je izvedla
Delavska univerza Cerknica.
Program seminarja je obsegal
naslednjo snov: problematika
samoupravljanja in njenih
funkcij, delitev dohodka, vloga
strokovnih služb, tržišče in
blagovna menjava, vloga druž¬
beno političnih organizacij v
podjetjiu ter medsebojni odno¬
si in psihosociološki odnosi v
kolektivu.

Seminarja se je udeležilo 25
članov kolektiva. Na seminar¬
ju so predavali strokovnjaki iz
republiškega sindikalnega sve¬
ta, iz gospodarske zbornice, ter
strokovnjaki iz območja naše
občine.

Take krajše oblike izpopol¬
njevanja proizvajalca — samo¬
upravljavca naj postanejo stal¬
na praksa v vseh delovnih ko¬
lektivih. Čim več se bomo
izobraževali, tem več bomo
znali.

STRLE MILAN

Stran C

GLAS NOTRANJSKE

Št. 1 — 1. januarja 1967

Ob 22. decembru

prejeli:

Novice iz krajevne skupnosti Grahovo

Raport JLA

Dovoli, da se oglasim tudi
jaz in samo za hip poslušaj
vojaka iz Tvojega stroja.

Slaviš svoj rojstni dan in
veselim se tega. S ponosom se
lahko spominjamo dneva, ko
je bila ustanovljena Tvoja pr¬
va edinica. Za trenutek dovoli,
da se vrnem v tiste čase, ko
smo se kot otroci, danes Tvoji
vojaki, igrali s čaurami resnič¬
no izstreljenih nabojev, izstre¬
ljenih z namenom, da prinese¬
jo lepšo bodočnost. Takrat ni¬
smo imeli »Mendo«, a tudi ne
nikogar, ki bi se zanimal za
nas. Spominjam se, ko sem pr¬
vikrat prisostvoval paradi Tvo¬
jih enot, ter iz neposredne bli¬
žine klical našemu vrhovnemu
komandantu ... Bila si vedno
prva sila, ki si v kakršni koli
obliki pomagala svojemu na¬
rodu — svojemu človeku. Vem,
da Tebi ni treba z besedami,
temveč z dejanji čestitati, ali
vseeno — poslušaj moje be¬
sede:

Tebi služim v mestu vročih
poletnih dni, deževne in megle¬
ne jeseni ter ostre zimske bur-
je. Služim zato, da bi se na¬
učil vreči bombo, jurišati, stre¬
ljati iz topov, da bi bolje bra¬
nil meje svoje domovine, če bi
to sploh bilo kdaj potrebno. In
tega sem se tudi naučil, arma¬
da. Bodi prepričana, draga ar¬
mada, da v tem primeru jaz
in moji tovariši ne bomo po¬
mišljali, če bo treba dati tudi
kri ...

Armada, to kaj pomeni člo¬
vek, sem najbolj spoznal kot
Tvoj pripadnik. Spoznal sem
tu vse njegove veličine in mo¬
goče padce, vso njegovo ljube¬
zen in njegove sile. Naučil sem
se tudi, da branim človeka, da
vem, kaj moram storiti, da bi
bili vsi ljudje taki, kakor so
vam potrebni za naš Danes in
naš Jutri.

Cvetje na naših livadah me
je učilo nežnosti. Grobovi na¬
ših herojev so me naučili, da
spoštujem to cvetje, ki raste
iz njihovih neumrljivih upov
in pričakovanj. Te misli so
sc uresničile Tvoje in moje
želje, armada.

Sedaj sem uvidel, da sem se
prevaril, misleč, da bom kot
vojak bliže Tvojemu srcu, a
dalje od Tvojih rok, s katerimi
čuvaš naše skupne pridobitve,
naše meje, našo svobodo, čuvaš
naš duh in spoznanje še ne
poznanih resnic. Jaz in vsi smo
vedno v srcu domovine, prsti
na njenih rokah in sen v nje¬
nih sanjah.

In ko bodo moji tovariši ar-
tiljerci iz Bežanijskega poboč¬
ja izstrelili častno salvo in z
ognjemetom pordečili beograj¬
sko nebo v čast Tvojemu rojst¬
nemu dnevu, bom tudi jaz v
duhu prisoten na tem central¬
nem slavju.

Naj Ti bo srečen rojstni dan,
draga armada.

Vojak JURE ŠALEHAR

Območje Krajevne skupnosti
Grahovo ni ravno tako majhno,
saj obsega osem naselij in ima
'1.500 občanov, od tega jih je 1000
volivcev. V novejšem času tudi
občani naselja OTOK razmišljajo,
da bi se povezali v Krajevno
skupnost Grahovo, ker njihovi
otroci obiskujejo osnovno šolo v
Grahovem.

Kraj GRAHOVO, ki ima sedež
osnovne šole, spada med največje
naselje saj ima 103 stanovanjske
hiše. Dolgoletna želja občanov po
temeljiti obnovi šole se je v letu
1966 vendarle uresničila. Obnova
je trajala več let, šolsko poslopje
ima sedaj vse potrebne prostore
za nemoten šolski pouk. Učno
osebje pa si še prizadeva za izpo¬
polnitev potrebne opreme, ki naj
pripomore k boljšemu dvigu uč¬
nih uspehov v posameznih razre¬
dih osemletke. Tovarna BREST
v Martinjaku je prispevala za
izpopolnitev učil nad 2.000 N din,
za učenoe, ki ostanejo pod var¬
stvom šole popoldne, prispeva to¬
varna dnevno toplo hrano po zni¬
žani ceni. Iz Anglije bo dobila
tovarna Brest nov knmbinirani-
univerzalni strojček za obdelavo
vseh faz lesa in ga podarila šoli
Grahovo.

Delež občinske skupščine in
Krajevne skupnosti za obnovo
šolskega poslopja ter gradnjo sta¬
novanjskega bloka za učno osebje
znaša skupaj 55,000.000 S din. K
obnovi šolkega poslopja so pri¬
spevali tudi občani in sicer z do¬
vozom 363 m 3  peska.

V letu 1968 bodo proslavili 100-
letnico obstoja Grahovske šole. S
tem pa ni rečeno, da potreb okrog
šole ni več. V letu 1967 ima Kra¬

jevna skupnost v programu ure¬
diti okolico šolskega poslopja, ka¬
nalizacijo, dvorišče, šolsko igrišče,
ki bi se ga lahko posluževali tudi
predšolski otroci.

Na dvorišču šolskega poslopja
pripravljajo člani Zveze združe¬
nja borcev NOV postavitev pri¬
mernega spomenika z napisi pad¬
lih partizanov, žrtev fašizma v
internacijah in vaščanov, ki so
postali žrtve nemškega letalskega
napada na Grahovsko vas 1. 1943.

Da bi bilo središče vasi Gra¬
hovo lepše, pripravlja Kmetijska
zadruga Cerknica premestitev jav¬
ne mestne tehtnice, ki je sedaj
ob cesti II. reda, k zadružnemu
domu. Tehtnica na križišču, poleg
tega še ob šoli, res ni na primer¬
nem kraju in promet predstavlja
tudi nevarnost v prometu za šol¬
ske otroke, kot za odrasle.

Samopostrežna trgovina v Mo-
dičevi hiši je tudi pridobitev na¬
selja Grahovo, prav tako trgovske
poslovalnice in gostišča v Žerov-
nici. To je bila tudi želja občanov
obeh vasi. K poživitvi turizma v
Grahovem je poskrbel znani bivši
gostilničar Jaka OGRINC, ki je
spet odprl gostinski lokal. V Blo-
čicah ima primerno urejeno go^
stišče tudi Anton MODIC, da ne
govorimo o znani gostilni na Blo¬
ški polici pri RIGLERJU in MO¬
DICU.

V letu 1967 je pričakovati, da
se bodo odprla vrata urejenega
gostišča s prenočišči in trgovske
poslovalnice. Trgovsko podjetje
ŠKOCJAN na Gornjem jezeru. Tu
so naravne lepote, pričetek Cerk¬
niškega jezera, ki jih radi obisku¬
jejo domači in tuji ribiči, Lovci in
drugi ljubitelji prirode.

V Martinjaku, kjer ima obrat
tovarna Brest, ki zaposluje nad
300 delavcev, po večini domači¬
nov, so trije delavoi zgradili noVe
hiše, eden pa jo še dokončuje.
Tudi v Grahovem sta zrasli dve
novi hiši. v zaselku GORIŠICE
pa se pojavljajo VIKENDI.

Za napredkom ne zaostajajo
občani LIPSENJA. Dogovorili so
se za vodovod in zbirajo samopri¬
spevek. Z gradnjo vodovoda pa so
že pričeli in nameravajo odpreti
vodovodne pipe že spomladi 1967.

Tudi občani BLOClC se pri¬
pravljajo k gradnji svojega vodo¬
voda. Vodni strokovnjak iz Ljub¬

ljane jim izdeluje projekt in pred¬
račun. Izvršeni ogled izvira stu¬
denca potrjuje dober pogoj za vo¬
dovod na črpalni sistem.

Občani GRAHOVEGA pa se ne
morejo sprijazniti z odločitvijo
glede oskrbe vodovoda. Ko je šlo
za to, kdo naj vzdržuje vodovod,
so se 100 % udeležili zbora voliv¬
cev in zahtevali še v naprej pra¬
vico, da vodovod vzdržujejo sa¬
mi. Menili so, da je protizakonit
odlok občinske skupščine, ki ga
je brez soglasja volivcev sprejela,
da vodovode v občini upravlja ob¬
činsko komunalno podjetje »Vod¬
na skupnost« Cerknica. V letu
1967 se Grahovčani pripravljajo
obnoviti del vodovodnega omrežja
s sredstvi, ki jih imajo zbrana že
več let. Kdo ima prav, občinska
skupščina, ali občani Grahovega
glede upravljanja vodovoda, bodo
lahko odLočili le sodni organi.

V Martinjaku povzroča obča¬
nom preglavico zastareli vodovod,
ki nima pogojev za montažo po¬
žarnih hidrantov in pa kanaliza¬
cija. Nič manj pereče vprašani e
ni tudi s potokom Martinjščica, ki
zaradi preraslega grmičevja nima
prostega odtoka vode in zato pre-
pravlja poljsko pot na Cerkniško
jezero. Deroča voda iz Slivnice
prav tako nanaša material na ce¬
sto II. reda in zaliva stanovanjske
hiše.

Po vseh naseljih se občani po¬
govarjajo o popravilu poljskih in
gozdnih cest. Krajevna skupnost
Grahovo pa nima sredstev v te
namene, občinska skupščina je
namenila v letu 1966 le 500.000
starih dinarjev.

Zbor občanov v Žerovnici je
novembra 1966 razpravljal o slabi
električni razsvetljavi. Tok posta¬
ja vsako leto slabši, v večernih
urah ni skoro več mogoče poslu¬
šati radijskih poročil, motnje so
pri gospodarskih 'strojih. Občani
so sprejeli sklep uvesti samopri¬
spevek za gradnjo transformator¬
ja in sicer vsako gospodarstvo po
pol m 3  lesa. Od Elektro L j ubij a-
na-okolica občani Žerovnice pri¬
čakujejo, da bo z gradnjo pričelo
takoj spomladi 1967.

Jaka Sile

Važna novica za
novo leto 1967

Dolenje jezero

V decembru so popisali vse od¬
jemalce vode cerkniško-rakovške-
ga vodovoda. Pri popisu so se vsi
odjemalci pritoževali nad slabo
in nezdravo vodo iz tega vodovo¬
da. Voda ni več primerna za go¬
spodinjstva. Na dnu posode, v ka¬
teri je nalita ta voda iz pipe, se
že v nekaj urah nabere plast uma¬
zanije, na vrhu vode pa je opaziti

križarjenje drobnih glivic. V
omrežju vodovoda, dolgem nad
32 km in s 5 km hišnih priključ¬
kov, se pretaka voda iz potoka
Cerknišca že v 4. leto in nič čud¬
nega, če se opažajo v posodah
nastrežene vode gnusne reči.
Zdrava čista voda studenčnica
pod Slivnico pa se razliva na¬
okrog le zaradi tega, ker dimen¬

Zadnje poplave so zaradi obil¬
nih padavin prizadele veliko ško¬
do tudi prebivalcem Loške doline,
posebno pa podjetju »Kovinopla¬
stika« Lož.

V nedeljo 4. decembra popol¬
dan je voda toliko narasla, da je
pokrila požiralnik »Golobina« v

V decembru se je pričel začet¬
ni tečaj italijanskega jezika, ki ga
obiskuje 20 slušateljev. Tečaj bo
trajal do spomladi enkrat teden¬
sko po tri ure.

Zanimivo je, da je zanimanje
prav za učenje italijanskega je¬
zika dokaj veliko. Zlasti se je za¬
nimanje povečalo v zadnjih letih,

kar je posledica dobrih odnosov
s sosedno Italijo. Menim, da lahko
to zanimanje ocenimo kot pozitiv¬
no, saj bo učenje italijanščine na¬
ših občanov prav gotovo vplivalo

Danah, nakar je voda udarila na¬
zaj, poplavila ogromne površine,
polja in travnike ter v dolžini
okoli 300 m in višini poldrugega
metra poplavila glavno cesto Ra¬
kek—Prezid pri Pudobu. Voda je
poplavila ravno tam, kjer ima
»Kovinoplastika« obrat orodjar¬

na pospeševanje turizma na na¬
šem območju. Škoda je le, da te¬
čaja ne obiskujejo gostinski de¬
lavci in delavci, ki delajo na pod¬
ročju turizma, saj bi bila prav
njim osnova znanja italijanščine
nujno potrebna. Zanimivo je, da
tečaj obiskujejo ljudje z zadovo¬
ljivo izobrazbo, saj jih je veliko
s srednjo in celo višjo izobrazbo.

Na tečaju predava profesor Jo¬
sip Pavlica iz Postojne.

S. M.

no. Voda je že v nedeljo popol¬
dan vdrla v strojni oddelek orod¬
jarne. Tako je bilo vodstvo pod¬
jetja prisiljen poklicati gasilce iz
Kranja s prevoznim žerjavom.
Požrtvovalne ekipe iz obrata orod¬
jarne so prevažale dragocene stro¬
je iz Pudoba v skladišče na Ma¬
rof. Skupno so prepeljali nad 20
strojev, nekaj strojev pa so pre¬
selili v zgornje prostore.

Škoda je bila ogromna, zlasti
pri uničenju električne napeljave
— inštalacije, orodjarji pa so
ostali brez rednega dela 14 dni,
kar se je poznalo tudi pri drugih
proizvodnih obratih.

V ponedeljek 5. decembra pa
je voda še narasla, da je moralo
podjetje umakniti tudi skladišče
surovin pri obratu plastika.

Poplave pa so prizadele precej
škode tudi KZ Cerknica — obratu
v Markovcu, kjer so morali iz
hlevov v Nadlesku prepeljati vso
živino na Marof, in lastnikom sta¬
novanjskih hiš, kjer je v mnogih

dolino

primerih vdrla voda v kletne pro¬
store. Vsekakor bi bilo potrebno
v bodoče rešiti vprašanje odtoka
vode pri »Golobini« v Danah, kaj¬
ti lahko se pripeti, da bodo po¬
plave še hujše.

S. B.

Želite, da vas dobro postreže¬
mo. Potem se zglasite pri nas.
Gostom nudimo kvalitetna do¬
mača jedila in pijače.

V novem letu 1967 pa želimo
občanom Postojne, Logatca in
Cerknice veliko delovnih uspe-
hov in sodelovanja

GOSTILNA JOŽE PAHOR

PLANINA

zija omrežja ne more sprejeti vso
količino vede. Drugega izhoda ni
kot zamenjati iz izvira navzdol
do Cerkniškega rezervoarja vse
cevi z večjo dimenzijo, dobre cevi
pa uporabiti v nižini. Skratka,
potrebno je vse omrežje obnoviti.

Nad 90 % odjemalcev vode je
za to, da se z obnovo vodovoda
čim prej prične. Odjemalci so pri¬
pravljeni prispevati sredstva v
raznih oblikah, s prostovoljnim
delom, z določenim % od neto
osebnih dohodkov in katastrskega
dohodka, v enakem znesku na
osebo, ne glede na količino porab¬
ljene vode.

Komisija za obnovo vodovoda
pri Skupščini občitne Cerknica
razpolaga s podatki, da zasebni
in družbeni sektor potrošnje vode
lahko zbereta skupaj v 5 letih
400,000.000 S din. Ta vsota pa za¬
dostuje za popolno obnovitev vse¬
ga vodovodnega omrežja. Na sa¬
moprispevek zasebnega sektorja
odpade 36 %, na družbeni sektor
pa 64%.

Za katero obliko se bodo odto¬
čili je stvar zboira volivcev.

S. J.

Tečaj italijanskega jezika

Št. 1 — 1. januarja 1967

GLAS NOTRANJSKE

Lojze Perko

Notranjcem za novo leto

Rdeči

cvet

Stran 7

Novoletni
pomenki
o tem
in onem

Kdo ne pozna 'šumenja gozdov,
tistih temnih tajinstvenih smrek,
ki se dvigajo pod nebo s košatimi
vejami? Kdo še ni hodil pod temi
dišečimi pahljačami in po mehki
mahovini, čez katero preskoči sem
pa tja ljubka veverica in blisko¬
vito šine v mogočne krošnje dre¬
ves?

Gozdovi na Notranjskem pojo
svojo večno pesem. Kadar v Ja¬
vorniku »bobni« ali >poje«, pra¬
vijo, da bo slabo vreme Vsi se
ozirajo na vrhove tega mogočnega
hriba,Ja kot venec lezi ob vznožju
Nanosa  — vse tja do črnin vrhov
Snežnika. O, Snežnik, z belim ob¬
razom, vedno molčečim, s planin¬
skim cvetjem porasli očak, koliko
spominov me veže nate! Vsi par¬
tizani, vsi borci, ki so prelivali

kri za svobodo naše zemlje, so se
povzpeli v tvoje višave. Kdo ne
vozna tebe, mogočnega kralja Lo¬
ške doline in vasic pod tvojim
širnim plaščem, na katere noč in
dan motri tvoje oko.

V eni izmed teh Vasic, v sredini
doline, je bil moj dom. Prav sredi
vasi, tako, da ni bilo treba daleč
pobegniti čez Krcpinovo dvorišče
na bližnji hrib Ulako, ali pa po
»ulcah« na gmajno med brinje,
osat in grmovje. Najtežje se je
bilo izmuzniti iz kuhinje v vežo.
To je bila pač umetnost, kajti po
šoli je mati zvesto pazila, da do¬
delam nalogo! Tako sem nekega
dne pripravljal pobeg na Ulako.
Tam je bil domenjen naš fantov¬
ski sestanek.

Malarjevi fantje, Kolajev Tone,
Kropinov Žan, brat Ivič in gruča
manjših fantalinov. To je bila
druščina, vedno pripravljena na
vsa junaštva, od nastavljanja
zank šojam, do razbijanja šip po
vasi. Danes so nam poglavarji za¬
upali, da bodo streljali. Naredili
so sami pravo pravcato puško iz
stare železne cevi in kosa lesa z
zarjavelim petelinom. Vse te čare
od zank do puške in smodnika so
imeli spravljene v leseni bajti Ko-
lajeve ograde. »To bo dogodek!«
sem si mislil in srce mi je raz¬
bijalo ob misli nanj.

Potisnil sem klobuk, na katerem
je vedno tičala roža ali kurje pe¬
ro, na oči. Izmuznil sem se iz ku¬
hinje na hodnik. Se korak  — dva,
pa bom zunaj. Poslednje stopinje
so mi zastale, pred menoj sem za¬
gledal mamo. Bila je silno žalost¬
na; prijela me je za roko in ro¬
mala sva nazaj pred ognjišče. Ču¬
til sem, da me obliva rdečica. Mu¬
koma je sedla na stol. Se vedno
je držala mojo roko v svoji ra¬
skavi dlani. Dvignila mi je klo¬
buk iz oči in videl sem, da je
bleda.

»Lojze, boš moj dobri sinko? Na
Bločice pojdeš danes. Tam boš
vprašal vaškega ranocelnika, sli¬
šala sem, da je že mnogim ljudem
pomagal v stiski. Dal ti bo pol¬
hove masti ter olja.«

»Bom, mama« sem težko pri¬
kimal. Vedel sem, da jo že mnogo
let mučijo rane na nogah. V Loški
dolini takrat še ni bilo zdravnika.

Tako sem jo nedolgo za tem s
petimi dinarji in kosom kruha v
žepu odhlačal mimo šole proti
Bločicam. Pot se je vila med zo¬
rečim žitom, čez loške njive, mi¬
mo glavne ceste čez »grič kape¬
lico« in dalje ... Na levi strani
doline se je pred Podložem dvi¬
gala Križna gora, ki je pestovala
Sv. Ano, majhno naselje, ki je
mežikalo v sosednji Lož, kot bi

razvaline tvojega gradu me ho¬
čejo doseči!« Hitel sem bosopet
čez te rebri, dokler me ni zajel
gozd, ki se je bohotil ob strmini
in se raztezal vse tja do Sv. Ste¬
fana pred Žirovnico.

Znašel sem se v čudovitem pa¬
radižu dreves. Ogromne skale, po¬
rasle z mahom, pod njimi temne,
dišeče veje, ki so me opajale, da
sem jih božal. Pozabil sem na
Bločice. Podil veverice iz drevesa
na drevo, žvižgal in klical po ho-
sti, da je odmevalo daleč po hri¬
bu. Jata divjih golobov je prele¬
tela odprtino neba. Vznemirjene
ptice so začele letati z veje na
vejo. Vzdramil sem to pesem, ki
je kipela v pekoče sonce. Trgal
sem pisane mušnice in jih metal
stran, zapletal se v visoko pra¬
prot, nabiral rdeče gozdne lilije in
jih zvesto nosil s seboj. Gozd me
je vabil vedno z večjo močjo v

svoje srce. Pred menoj se je nena¬
doma odprla zelena jasa in na
njej sem prvič videl dve srni. Joj,
kakšna radost me je objela. Začel
sem kričati »hu ta ta, hu ta ta hu
ta ta« in tolkel z rokami, kot sem
slišal gonjače, ko so šli s Korle-
tom na lov. Preplašene srne so
zbežale v goščavo, jaz pa za nji¬
mi, toda o srnah ni bilo nobenega
sledu več.

Visoko nad menoj se je prizibal
kragulj in z glasnim vriščem so
ga začele obletavati vrane. Sedeč
na mahu sem dolgo zrl kvišku,
opazoval ples, dokler ni kragulj
odplaval nad gozdove Cerkniške¬
ga jezera.

Na nebu se je dvigal ogromen
siv oblak, za njim vse temnejši in
težji. Truden sem se zleknil pod
drevo in si potisnil klobuk čez
obraz...

Potem sem hitel, hitel, neizmer¬
no hitel. V zraku čez temno hri¬
bovje, nad vasicami je vodila mo¬
ja pot. Prešel sem Križno goro in
se oziral na zemljo, kjer se je vila
struga jezera kot srebrna nit in
se izgubljala daleč pod modro
goro. Zadaj je stala vas, v kateri
je bil čudodelni zdravnik. Videl
sem ga vsega častitljivega na pra¬
gu hiše. V rokah je držal srebrno
kupo z mazilom in me klical: »Hi¬
ti, fant, sonce je že nizko, glej  —
zdravilo imam za tvojo mamo!«

»Počakaj, dobri doktor, počakaj,
polno pest cekinov ti dam, samo
daj mi zdravilo za mater« Stego¬
val sem roke  — glasen grom me
je prebudil. Zajokal sem.

Bil sem pod košato smreko, ki
me je ščitila od plohe, vendar sem
od drevesa do drevesa iskal za¬
vetja. Stisnilo me je v srcu: ma¬
ma  — polhova mast  — Bločice!

Tulil sem, sam samcat v gozdu,
in iskal poti. Moral sem tavati
dolgo po gošči, saj se je nebo že
zdavnaj zjokalo in gozd je posta¬
jal temnejši.

Zaslišal me je oglar, ki je delal
kopo v hribu. Prijel me je za roko
in me popeljal na stezo, ki je vo¬
dila proti domu. Bežal sem, strah
me je bilo. Domov, samo domov,
sem še želel. Zadeval sem ob grče
in kamenje, padal na kolena in
hlipal v umazane roke. Tako sem
se v mraku znašel med njivami
pred vasjo.

Pri Kolajevih so v hiši že pri¬
žgali luč. Mati me je čakala na
pragu. Nič nisem mogel izdaviti
iz grla. Videla je moj od solza
in prsti umazani obraz. Stal sem
osramočen pred njo. Potem je od¬
šla; vrnila se je z belim ovojem
in kupico olja. Ko mi je povijala

razbite palce na nogah, sem sklo-

•

nil glavo. Nežno je segla v moj
moker žep  — in v njeni roki je
ostal zmečkan cvet gozdne lilije.

MLADE IN STARE ČAROVNICE

# Se preden začnem s temi po-

# menki, majhno opravičilo: naj

# vsaj zdaj ne zamerijo tisti, ki

# bodo v teh pomenkih tako ali
% drugače prizadeti. Saj res, saj

# je novo leto, poslavljamo se

# od starega, boste rekli in mor-

# da dodali: »Tedaj pa odpusti-

# mo greh, tudi piscu tega pri-
0  spevka ...«

Pa nikar ne mislite, da bom
spet začel s tisto, kako so si cerk¬
niški iznajdljivci privoščili precej
neslano šalo na račun šoferja
cerkniških rešilcev, ko so ga v
Rakov Škocjan poklicali le zavoljo
tega, da bi se pripeljali domov.
Kaj hočemo, niso imeli drugega
prevoznega sredstva. In lahko re¬
čemo, da so se dobro znašli.

Znašli pa so se tudi naši »novi¬
narji«. Brž so hoteli poročati o
tem dogodku vsem slovenskim ča¬
sopisom, pa tudi beograjski Eks¬
pres politiki. Verjetno se tisti te¬
den na občini ni zgodilo nič pri¬
mernejšega, kot to, da je krivce
kaznoval sodnik za prekrške!

*

No pa kot sem že rekel: brez
zamere.

Nekaj neprijetnega sem se zdaj¬
le spomnil, kar pa moramo nujno
zapisati.

Pred nedavnim ali pa te dni,
kot'navadno zapišemo novinarji,
je sedela v bifeju gostinsko-trgov¬
skega podjetja Škocjan skupina
cerkniških obrtnikov. Precej so ga
že dali na zob. Na zob pa smo ga
dali tudi mi, ki smo sedeli v drugi
sobi. Tudi drugi so sedeli pa ga
niso dali toliko na zob. Marveč so
gledali le obrtnike in nas »novi¬
narje«, koliko ga »prenesemo«. Po
pravici povem, kar dosti.

Naenkrat pa v drugi sobi zasli¬
šimo žvenket kozarcev. Zaslišali
so ga tudi drugi. Reagirali pa smo
mi. Toda ta reakcija po pravici
povedano, se ni splačala. Splačala
se ni zavoljo tega, ker so žven¬
ket kozarcev povzročili cerkniški
obrtniki. Kolega jih je hotel foto¬
grafirati. Pa le za šalo. Oni pa so
to vzeli zares. In komaj smo od¬
nesli pete. Onesli pa so jih tudi
obrtniki. Mi smo se še vrnili čez

teden dni. Eden izmed obrtnikov
pa še zdaj ne upa več v bife.
Dovolj naj bo o tem.

Lojzeta Perka, našega akadem¬
skega slikarja gotovo vsi poznate.

»Pridite kaj na obisk« nam je
rekel ondan. »Pa ne brez litra ...,«
je še pristavil.

Asfaltirana cesta res ne pelje
do njegovega ateljeja. Tja se da
priti le po travniku. Pa če ni bla¬
ta, tudi s »fičkom«. Zelo prijetno
je pri Lojzetu. Vedno ga kdo obi¬
šče in nikoli mu ni dolgčas. Dolg¬
čas pa ni bilo tudi nam, ker nam
je take pripovedoval, da smo se
skoraj za trebuhe držali. Sem si
mislil, ko bi jih le mogel prav
tako zapisati, kot jih Lojze pripo¬
veduje, pa tudi čuti. Rad ima to
notranjsko zemljo. Veliko ve po¬
vedati o ljudeh, kol morda noben
drug Notranje.

Tole zapiši, mi je rekel:

»Moj bivši profesor je srečal go¬
spo ... imena nikar ne zapiši...
Ta ga je z začudenjem povprašala,
zakaj se še ni oženil, ko pa je že
v letih. Veš kaj ji je odgovoril...«

»Kaj...???«

»Da se zato ni oženil, ker je bil
cepljen proti kozam ...«

»Povej, če ni dobra«

»Odlična .. .!!! <

»Ali pa tale« je nadaljeval
Lojze.

»Gospod Perko, me ondan vpra¬
ša ženica, kje pa ste dobili model
za čarovnice, ki ste jih narisali
v planinskem domu na Slivni¬
ci ... ?«

»Veste kje, sem ji odgovoril, v
Cerknici, kjer je dosti mladih in
starih čarovnic. <

Z Lojzetom Perkom smo še in
še kramljali in se smejali. Tudi
tejle alcnekdoti:

»Mati, imate kakšen jajček?« je
vprašal Lojze v neki vasici na No¬
tranjskem.

»Seveda. Glih eden je. Pa še go¬
rak« mu je mamca odgovorila.

»Po čem pa je« je vprašal
Lojze.

»Ne vem« mu je spet mamca
odgovorila.

»Nate zanj petdeset dinarjev ...«

»Nak, so po devetdeset« ga je
brž popravila mamca..

»Posrečeni so Notranjci in dobri
ljudje« pravi Lojze Perko. »Ved¬
no se jim lahko nasmejis, saj ve¬
do povedati marsikatero. Pred¬
vsem pa so mi všeč, ket so tako
pristni, vsaj tile, ki živijo tod
okoli mene ...«

Lojze bi kar naprej govoril o
Notranjcih. Najraje pa jih upo¬
dablja v svojih skicirkah. Tudi v
gostilni, če priložnost nanese.

Nekateri, precej ta glavni v naši
občini, nam očitajo, da novice za
naš Glas Notranjske pobiramo na
cesti.

Joj, zakaj raje ne rečejo, da jih
pobiramo v gostilni, kot smo tole,
ki nam jo je povedal Jože Skuk,
načelnik za šolstvo z občine:

»Kajpak se je vse to zgodilo še
pred vojno, ko je starejši možakar
prišel v trgovino. Prijazna trgov¬
ka mu je ponudila, naj kupi radij¬
ski sprejemnik. Veste, radio je bil
takrat še redkost...«

»Seveda bom kupil radio« je
odgovoril možakar,« ampak takš¬
nega, ki govori resnico«

Milan Živkovič

_ ^ _ .u _ . . • * j  '•

Silvestrov večer

Vsi, ki so tisti večer leta 1942. na Silvestrov
večer pričakovali novo leto, vsi tisti, ki so trpeli
pod jarmom fašističnega terorja, doma in na tu¬
jem so si v novem letu želeli le zmago in svo¬
bodo. Zato so nam v veliko upanje bili le par¬
tizani, da bi čimprej pregnali sovražnika iz naše
zasužnjene domovine.

Tisto leto pa nam je prineslo velike uspehe
s kapitulacijo Italije. Številni partizanski boji s
sovražnikom so se ponavljali iz dneva v dam
To je bilo ne samo z Nemci in belo gardo, temveč
tudi s četniki in ustaši, ki so postajali vedno hujši
zločinci. Misel na dedka Mraza v tistih časih je
zamenjala le misel na boj, na partizane, ki je
ostala v dnu duše in zaskrbljenosti. Toda poseb¬
no še zato, ker je bila huda zima in sneg velik.
Po tem snegu sta mimo hiše št. 56 v Bukovici pri
Babnem polju prigazila dva partizana. V doma¬
čem zvoniku je odbila točno osem ura zvečer,
ko je rahlo potrkalo na vrata. Mati, ki se je skla¬
njala pri peči in kurila v veži, je prisluhnila,
tedaj je ravno vzela iz peči majhen hlebček ječ¬
menovega kruha, v njem je bilo malo zabele...

Nato je stopila k vratom in strahoma odprla.
Iz goste teme sta se izluščili dve zasneženi po¬
stavi. Sprva jih ni prepoznala, ko pa sta po tiho
povedala, kdo sta, ju je povabila, naj stopita v
vežo. Sla sta v sobico, kjer je bila toplo zakurjena
peč, da sta se ogrela, saj sta bila vsa premražena
in ozebla. Bil je Mazi in Blok, ki je imel zmrz¬
njene noge, da jih ni čutil, saj je imel le z žico
zvezane čevlje. V njih pa polno snega. Njegov
tovariš je bil glede tega na boljšem, imel je nove
čevlje, v borbi jih je sezul italijanskemu vojaku.
Bila sta kurirja, ki sta nosila pošto iz Hrvaške
v Slovenijo mimo številnih postojank. Dolga pot
je bila za njima, zato se jima je prileglo malo
počitka. Toda pot, ki je bila težavna, je bilo treba
nadaljevati. Ko sta se odpočila in najedla, sta se
spet po tiho poslovila. Ko sta šla, čeravno je bil
kurir Mazi bos, je morala pošta naprej, do svo¬
jega cilja. Po tistem dnevu ga ni bilo več, ker
je padel, kje, mi ni znano. Tisti Silvestrov večer
pa mi je živo ostal v spominu, kakšno je bilo
silvestrovanje v vojnem času.

MARIJA ŽNIDARŠIČ

hotelo reči: »Glej, jaz sem večja,
pri meni sonce dolgo vasuje. Le

Stran 8

GLAS NOTRANJSKE

Št. 1 — 1. januarja 1967

Mimogrede s Stanetom Rutarjem, vratarjem Tovarne
pohištva v Martinjaku

Vratarska služba je odgovoren posel

Do 23. aprila lanskega leta,
točneje do pet minut pred
enajsto tega dne, Stane Rutar
nikoli ni pomislil, da se bo mo¬
ral posloviti od tovarišev, ki so
skupaj z njim delali pri trač¬
nih žagah v razrezu hlodovine.

Toda dovolj je bil trenutek ne¬
previdnosti, njegovi levici je |
spodrsnilo in ...

»Ob tri prste na levici sem
bil,« se spominja Stane Rutar,
zdaj vratar v Tovarni pohištva
Martinjak. »Moram reči, da se
na novem delovnem mestu do¬
bro počutim, čeprav bi raje
ostal tam, kjer sem bil poprej.
Ampak kaj se hoče, če pa ne
gre... Rekel pa bi, da mi je
moj novi poklic najbolj všeč
zato, ker konec koncev oprav¬
ljam odgovorno delo^. saj je
treba čuvati tovarno pred ne¬
poklicnimi nepridipravi in
pred ognjem. Če bi še malo
več zaslužil, bi pa sploh bilo
imenitno, ker drugače delo ni
težko, oziroma naporno. Vem
pa, da kar moram biti zadovo¬
ljen s svojimi 50 ali 52 ,jurji\
kolikor jih dobivam na mesec,
če pa najbolj pridni delavci
zaslužijo okoli 70 tisoč na me¬
sec. Smo pač vsi plačani po
učinku in ob Novem letu si
želim, da bi proizvodnji dobro
šlo, da bi še mi pomožni bolje
odrezali!«

Tisto, kar mi je bilo pri Sta¬
netu Rutarju najbolj všeč, je
bilo to, da kljub vsemu ostaja
življenjski, da stvari jemlje
takšne kot so. In ko ga povpra¬
šam po kakšnem zanimivem
doživljaju, se nasmehne in
pravi :

»Zgodilo se mi je, da sem
ponoči zasačil nekega delavca,
ki ga je imel malo preveč pod
kapo, pa je skozi tovarno iskal
bližnjico do doma... Kaj ta¬
kega se vsakomur lahko zgodi,
pa sem mu pokazal pravo pot
do doma, da mu ni bilo treba
še enkrat plezati čez ograjo ...«

-mG

2 funta za

Rafael Mlakar, član Lovskega
društva Iga vas, je navdušen lo¬
vec in ljubitelj narave, ki uporabi
vsak trenutek svojega prostega
časa, da se s puško na rami poda
v prosto naravo, kjer se, kakoi
pravi, najbolje počuti in se umiri.
Dne 8. septembra pa je naletel
na nekaj, kar ne spada v lovski
revir, pa je le zbudilo njegova
pozornost. Bil je navaden balon¬
ček, kakršnega kdo kupi otrokom
za igračo. Ta pa je bil izpuščen
v drugL namen. Na njem je bila
privezana karta s tiskanimi na¬
vodili za najditelja balončka. Bil
je izpuščen iz West Love Hill,
okraj Comwall, Anglija. Rafael
se je odločil, da odpošlje karto
in sporočilo o njegovi najdbi na
dani naslov. Bilo je določenih 5
malih nagrad za najditelje ba¬
lončkov: prva 10, druga 5 in tri
po 2 funta sterlingov. Nič ni bilo
pojasnjeno o pogojih za nagrade,
pa skoraj gotovo je pri tem od¬
ločilna daljava najdenega balon¬
čka. Daši je bil Rafael že prepri¬

čan, da je imel s tisto pošiljatvijc
le prazno delo, je nepričakovano
dne 19. novembra iz Anglije pre¬
jel obvestilo, da je njegov naj¬
deni balonček med petimi zma¬
govalci in da naj v kratkem pri¬
čakuje po banki v njegovem okra¬
ju izplačan znesek v vrednosti 2

Odločanje o
najemnih

Kako je bil kompliciran posto¬
pek za odločanje v zadevah po
zakonu o nacionalizaciji najem¬
nih zgradb in gradbenih zemljišč,
objavljenem v Uradnem listu
SFRJ št. 52/58, dovolj jasno dej¬
stvo, da je bil dosedaj pristojen
za odločanje o nerešenih pritož-

»Cerkniško jezero, naša na j bo¬
gatejša voda, nam je tudi letos,
ker ni popolnoma presahnila, nu¬
dila polno užitka pri športnem
ribolovu« je v uvodnih besedah
spregovoril na občnem zboru 98
članske ribiške družine iz Cerk¬
nice njen predsednik Franc Me¬
kina. Mislim, da se je s tem do¬
volj jasno izrazil, da ni mikav¬
nost našega svetovno znanega
Cerkniškega jezera samo v presi¬
hanju, temveč da je njegov čar
tudi v bogastvu ribjega življa, kij
pogojuje predvsem možnost raz¬
širitve turističnega ribolova.

Uvodoma je treba povedati, da
je Cerkniško jezero, katerega obi¬
lica hrane preživlja ščuke, linje,
klene, menjke in rake, razdeljeno
na dva dela: na gornji del, ki je
v 'upravljanju Zavoda za ribištvo
iz Ljubljane in dolnji del jezera
z Zadnjim krajem, kjer gospodari
ribiška družina iz Cerknice. Talca
svojstvena razdelitev z dvema go¬
spodarjema je prav gotovo eko¬
nomsko nevzdržna in bi morala
občinska skupščina čimprej izreči
svojo besedo.

Cerkniška ribiška družina go¬
spodari razen z Obrhom v Loški
dolini, in omenjenega predela je¬
zera z vsemi vodami' na terito¬
riju občine.

Vsi podatki, ki jih bom nava¬
jal, se nanašajo izključno na vo¬
de, s katerimi gospodari ribiška
družina iz Cerknice in so bili ob¬
ravnavani na občnem zboru dru¬
žine, ki je bil 11. decembra v
Cerknici.

Prav gotovo je zelo razveseljiv
podatek, da je biilo letos kljub
trikratnemu delnemu usihanju
jezera in slabi drsti ščuk, ki je
bila posledica upadanja nivoja

vode, izdanih 255 enodnevnih tu¬
rističnih dovolilnic, kar je za 120
dovolilnic več kot lani. 44 eno¬
dnevnih ribolovnih dovolilnic je
bilo izdanih inozemskih turistom,

balon

funtov sterlingov, z zahvalo za
sodelovanje in z upanjem, da se
še nadalje dobro zabava z lovom.

Podpisan je bil W. G. Ridley,
blagajnik nogometnega kluba Lo¬
ve Hill.

Vencelj Palčič
Iga vas

zadevah po
zgradb in

bah in opozorilih proti odločbam
komisij za nacionalizacijo (seveda
vseh stopenjskih) le Zvezni sekre¬
tariat za finance v Beogradu.
Takšno stanje je namreč ustva¬
rila do nedavnega veljavna »Ured¬
ba o spremembi Uredbe o postop¬
ku za izvedbo nacionalizacije na¬
jemnih zgradb in gradbenih zem¬
ljišč, objavljenem v Uradnem listu
SFRJ št. H/65.

In ko se je spričo tega pristoj¬
nost ožjih družbeno političnih
skupnosti (predvsem občin) v teh
zadevah ogledala le v prejema¬
nju vlog državljanov in odstopa¬
nju teh omenjeni Instanci (ote.
citiranemu Zveznemu upravne¬
mu organu), je namreč ne dolgo
od tega oddelek za upravne spore
pri Vrhovnem sodišču Jugoslavi¬
je zavzel stališče, oz. pravno mne¬
nje, katero se med drugim glasi:
»Po uveljavitvi zakona o spre¬
membah in dopolnitvah zakona o
splošnem upravnem postopku se
stvarna pristojnost za odločanje
o nerešenih pritožbah in opozo¬
rilih proti odločbam komisij za
nacionalizacijo najemnih zgradb
in gradbenih zemljišč .določa po
predpisih zakona o splošnem
upravnem postopku, ne pa po
uredbi o spremembi uredbe o po¬

ki so Lovili predvsem v potoku
Rak. Družina je sredi letošnjega
leta določila potok Rak za ko¬
mercialno vodo in v ta namen
odlovila ščuke in klene ter vlo¬
žila vanj 200 kg postrvi — ša-
renk.

Na ekonomsko bazo postavljeni
ribolov v Raku je že letos povrnil
polovico stroškov, ki jih je imela
družina s tem vlaganjem. Ceno
dnevne dovolilnice (dovoljuje ulov
treh postrvi) za Lov v Raku so
določili za domače turiste 2000 in
za inozemske goste 4000 S din.

Žal na občnem zboru niso mogli
še ugotoviti število ulovljenih rib
s strani članov ribiške družine,
medtem ko so ugotovili, da je
družina prodala potrošnikom 355
kilogramov rib ali kar 250 kg več
kot leta 1965.

Kot vsako leto so tudi letos na¬
pravili člani družine največ na¬
pak pri reševanju rib. Napake so
bile posledice slabe discipline. Le¬
tošnje leto je bilo rešenih 1000
lanskoletnih mladic, ki so jih pre¬
nesli v vode, ki ne usihajo. Orga¬
nizacija reševanja bo v bodoče
urejena, saj so letos nabavili dve
mreži stavnici, s katerima bodo
skušali poloviti ribe pred usah-
niitvijo jezera 2200 mladic potoč¬
ne postrvi dolžine 10 do 20 cm je
letos vložila družina tudi v Cerk¬
niški potok.

stopku za izvedbo nacionalizacije
najemnih zgradb in gradbenih
zemljišč«.

Iz tega je torej zaključiti, da
je pristojen odločati v zadevah
po zakonu o nacionalizaciji na¬
jemnih zgradb in gradbenih zem¬
ljišč upravni organ tiste družbe¬
no politične skupnosti, v kateri
je s pravnomočne] odločbo kon¬
čan postopek nacionalizacije, ali,
da to še bolj konkretiziram, pri¬
mera zaradi: če je eventualni na¬
cionalizacij sto postopek končan
že z odločbo komisije za naciona¬
lizacijo pri bivšem ObLO, je v
tem primeru pristojen (če npr.
gre za obnovitveni predlog) uprav¬
ni organ skupščine občine, pristo¬
jen za imovinsko pravne zadeve,
oz. Republiški sekretariat za pra¬
vosodje in občo upravo (če gre
npr. za pritožbo vloženo proti od¬
ločbi občinske nacionalizacijske
komisije).

Ko sem se odločil za ta članek,
sem predvsem imel namen, da
seznanim s tem širši krog držav¬
ljanov naše občine in zaradi tega
naj na koncu cimenim še to, da
je vsako eventualno zahtevo v
zadevah po zakonu o nacionaliza¬
ciji najemnih zgradb in gradbe¬
nih zemljišč nasloviti (pri tem

In kakšni so plani družine za
prihodnje leto? Predvsem so po¬
gojeni s finančnimi sredstvi, ki
pa za prihodnje leto še niso v ce¬
loti znana. Letošnji dohodki dru¬
žine so znašali 2,356.000 S din. Pre-
ciznejšo ugotovitev in razdelitev
sredstev bo pripravil upravni od¬
bor družine na začetku prihod¬
njega leta. Pa vendar je iz za¬
ključkov občnega zbora moč raz¬
brati dejavnost družine v letu
1967, ki se je letos povečala za
14 novih članov.

Naj naštejem le bistvene naloge
družine v letu 1967:

— dograditev jezu v Rešetu na
jezeru, ki bo omogočal vodo
skozi celo leto,

— vložitev 1000 mladic krapov v
Cerkniško jezero, ki nudi za
razplod te vrste rib ugodne
pogojje,

— vložitev 2000 mladic potočne
postrvi v potok Cerknišce,

— vložitev riib (linjev) v jezero na
Volčjem,

— nabava dveh novih čolnov za
športni in turistični ribolov,

— graditev jezu v Dolenji vasi,

— graditev pragov v potoku Rak
itd.

Priznati moramo, da naloge niso
majhne in da bo njihova realiza¬
cija pomenila pomemben korak
naprej v razvoju turizma v tem
predelu Notranjske.

Danilo Mlinar

mislim vsekakor na naše občane)
na oddelek za splošne zadeve in
družbene službe — imovinsko
pravni referent, ker jih bo ta ali
reševal, ali pa odstopil pristojne¬
mu upravnemu organu dinge
družbeno-politične skupnosti —
odvisno že od vsake konkretne
zadeve.

Dojčilo Batič

referent imov. pravne službe Sob

Cerknica

ANKETA MED ČLANI
ZVEZE KOMUNISTOV

V decembru je občinski komite
ZK napravil med vsemi svojimi
člani anketo o( metodah dela, re¬
organizaciji v Zvezi komunistov,
nekaterih problemih in tudi o
kadrovskih vprašanjih. Pretežni
del članov je na anketna vpra¬
šanja odgovoril, nekateri pa so
pokazali neresen odnos in anket¬
nih pol niso vrnili. Rezultati, ki
jih je dala anketa, bodo koristili
občinskemu komiteju in vsem ko¬
misijam, ki pripravljajo nove ob¬
like delovanja članov zveze v ob¬
čini.

Polšjih kožic, ki jim dela družbo še s slamo napolnjen zajčji meh,

bo dovolj samo za dve kučmi

K

j

m


.«* N

V soboto 12. novembra nas je nenadoma presenetila debela snežna
odeja ponoči padlega snega. Na sliki: Zasnežena pokrajina na Blokah

zakonu o nacionalizaciji
gradbenih ze mlj išč

§t. a — l. januarja 1967

GLAS NOTRANJSKE

Stran 9

JOŽETA NI VEČ MED

V nedeljo 27. novembra so
tovarniške sirene v Martinjaku
in Cerknici zapele otožno pe¬
sem kot pozdrav na zadnji po¬
ti dolgoletnega delavca in ga¬
silskega podčastnika OTONI¬
ČAR JOŽETA, člana kolektiva
Tovarne pohištva Martinjak.

V 35. letu starosti mu je za¬
hrbtna bolezen nagloma preki¬
nila nit življenja.

Kot sin naprednih staršev je
že v zgodnji mladosti ostal
brez njih. Čeravno mlad je že
kot pionir po svojih močeh
pomagal za cilje NOV. Takoj
po končani vojni v 14 letu
starosti se je zaposlil v takrat¬
ni tovarni v Martinjaku, ki je
še bila privatna lastnina. Ko¬
lektivu je bil zvest do zadnje¬
ga dne. Kar težko je verjeti,
da ga ni več med nami. Vedno
nasmejan in pripravljen na
pogovor z vsakomur, je bil
priljubljen med svojimi soto-
variši in delavci.

Ravno tak bo T>stal za vedno
v našem spominu.

Bošt

v

Študentje cerkniške občine zmagovalci
turnirja v košarki in namiznem tenisu

|

it,

!:

It

& , .

.. >

; >r \ •

m , 'f  . # *

& %  J

V počastitev Dneva republike,
29. novembra, je Klub notranjskih
študentov iz Cerknice organiziral
v Novi vasi turnir v košarki in
namiznem tenisu. Boji za naslove
najboljših v obeh športnih pano¬
gah so bili v dvorani TVD Parti¬
zan Nova vas. Ob tem. si je, mi¬
mogrede povedano, marsikdo od
tekmovalcev zaželel, da bi bila ta
velika dvorana, katero se lahko
uporablja skoraj za vse športne
panoge, v Cerknici, kjer je pro¬
blem glede športnih objektov še
najbolj pereč. Res škoda, da se
dvorana v Novi vasi, razen za po¬
trebe šolske telovadbe, tako malo
uporablja. Toda pustimo sedaj ta¬
ko imenovano zgrešeno in nena¬
črtno politiko gradenj športnih
prostorov pred nekaj leti in se ra¬
je vrnimo k našemu turnirju.

Tekmovanja v košarki so se
udeležile tri ekipe in sicer: Cerk¬
nica, Stari trg in ekipa kluba no¬
tranjskih študentov s področja ob¬
čine Cerknica, sestavljena iz štu¬
dentov, ki sicer igrajo za ekipe:
Cerknica (4 tekmovalci), Rakeka
(2), Starega trga (1 igralec v ekipi
študentov).

Študent:stari trg

32 : 45 (23 : 18)

Študent: Obreza 8, Korošec 1,
Urbas T. 11, Sesar, Telič, Benči¬
na 12, Novak.

Stari trg: Truden 11, Intihar 14,
Mlakar 16, Levec, Juvančič, Fur¬
lani 4, Žnidaršič, Vrhovec.

Pričakovanja, da študentje ne
bodo mogli resno ogroziti zmage
uigrane ekipe Starega trga so se
popolnoma uresničila šele v zad¬
njih minutah srečanja, ko so bili
študentje popolnoma zmedeni. Ne-

uigranost, kar je obvezen sprem¬
ljevalec vsake ekipe, sestavljene
iz igralcev različnih klubov, je tu¬
di tu opravila svoje. Vendar so
študentje skoraj celo tekmo vodili
in prav v odločilnih trenutkih »-iz¬
gubili glavo«.

Študent:Cerknica

33 : 18 (15 : 8)

Študent: Urbas I., Obreza I. 10,
Korošec 8, Telič, Lesar 11, Benči¬
na 2, Novak 2.

Cerknica: Urbas II. 4, Razdrih
4, Petrovčič 6, Obreza II., Ris 4,
Popek.

Drugi nastop študentov je bil
mnogo boljši. Dejstvo, da je bilo
jedro ekipe sestavljeno sedaj iz
študentov iz Cerknice, ki so bili
med seboj še najbolj uigrani, je
bilo odločilno za poraz njihovega
matičnega kluba — Cerknice in za
osvojitev prvega mesta. ’

Ne glede na rezultat, pa ekipa
Cerknice ni igrala tako podrejene
vloge, kajti poraz je bil predvsem
rezultat njihovega slabega meta¬
nja na koš.

KAJ

r>

CERKNICA : STARI TRG

44 :27 (21 : 13)

Cerknica: Razdrih 6, Petrovčič
8, Obreza II. 4, Urbas II. 18, Ris,
Popek 8.

Stari trg: Truden 4, Intihar 10,
Levec, Mlakar 4, Furlani 6, Juvan¬
čič 1, Žnidaršič 2, Vrhovec.

Odlična igra je Cerkničanom
prinesla tudi prvo zmago, kajti
bili so boljši od nasprotnika, to¬
krat tako v metanju na koš, kot
tudi po samem načinu igre.

Značilno za vsa srečanja je bi¬
lo občutno nihanje moštev v formi
od tekme do tekme, saj so prav
vse ekipe enkrat odpovedale in so
zaradi tega imele vsaka po eno
zmago in en poraz in se je zato
upošteval pri končni razvrstitvi
količink danih in prejetih košev.

Lestvica:

Študent (Cerkn.) 2 1 0 '1 65 : 63 2

Cerknica 2 1 0 1 62 : 60 2

Stari trg 2 1 0 1 72 : 76 2

Istočasno pa so potekale tudi
borbe študentov, ekipe JNA Veli¬
ke Bloke in igralcev Starega trga
v namiznem tenisu. Uspehu štu¬
dentov v košarki so se pridružili
tudi člani njihove namiznoteniške
ekipe, ki je v postavi: Urbas Tone,
Kranjc Žarko, Benčina Janez
osvojila prvo mesto. Študentje so
premagali oba svoja nasprotnika
z enakim rezultatom 2:1. Drugo
mesto si je priborila ekipa Starega
trga šele po zmagi nad vojaki z
Velikih Blok. Tudi tu je bil dose¬
žen rezultat 2:1.

Cerknica

Tabor. Po črno-beli razglednici, ki jo je pred kratkim
založilo agilno Turistično društvo Cerknica

Začetki telesne vzgoje so v

šoli

Pionirsko delo za dosego uspehov na tclcsno-vzgojnem področ-
ju naj opravijo šole in šolska športna društva. Nekaj misli o tem
nam pove razgovor s tovarišem Slavkom Hrenom.

Lestvica:

Študent (Cerkn.)
Stari trg
JNA Velike BI.

2204:24

2113:32

2022:40

JANEZ TELIC

— Tovariš Hren, ali mi lahko
zaupaš, kaj te je navdalo, da si
organiziral šolsko športno dru¬
štvo?

— Na šoli Rakek poučujem te¬
lesno vzgojo drugo leto. Opazoval
sem učence pri redni telovadbi
in ko sem videl njihov tekmovalni
polet, sem menil, da bi bilo dobro
dati temu tekmovalnemu duhu

iT i

Hi |p

Skupina članov šolskega športnega društva Rakek

Starega Kovača poslednja pot je bila kon¬
čana. Tožeče pritrkavanje zvonov je počasi zami¬
ralo med železnimi križi. Tone in Ivan sta le še
poravnala pri vencih trakove, ki jih je obrnil
veter in odhitela za pogrebci. Tenak dež se je
jel siliti iz megle.

»Ne bo sile« ju je pozdravil sosed Jakob in
brisal oroseni klobuk v rokav.

»Ata je pa kar na hitro stisnilo  — naj v miru
počival Pretegnil se je, ko se je pri sedmih križih
sam gnal na gruntu. Še na pomlad sem mu pri¬
govarjal: ,Daj no, Kovač, kaj bi tako garal! Saj
je že ranjko požrl grunt, pa naj še tebe? Toliko
obdelaj, da ne boš lačen, drugo pa zaledini.’ Pa
je zamahnil z roko: ,E bo že šlo. Saj samo do
jeseni, ko se vrne Tone iz Nemčije. Potem se
bo oženil, otroci bodo pri hiši  — jaz bom pa iz¬
pregel. Samo še za pesterno bom. Da bi zdaj opu¬
stil? Nak, Kovačev sin ne bo začel na ledini.'
Tako je govoril  — naj ti bo lahka zemlja, Ko¬
vač!«

Tone in Ivan sta poslušala in sem pa tja
prikimala. Jakob je spet obrisal klobuk, pljunil
v grapo in nadaljeval: »Pa saj smo vsi iz enega
testa. Vsaka zaplata nam je priraščena k srcu  —

zemlja ne more brez nas, mi pa brez nje ne.«
Potrepljal je Toneta po ramenih:

»Ej, blagor gospodarju, ki pride na tak grunt
kot ti! Sama ravnina pa vse na kupu. Ivan te
pa tudi ne bo drl za delež, poznam ga. Takole
suhega mesa in nekaj vina mu boš zapeljal v
mesto, pa bo, mar ne?«  — »Nič ne bo iz tega,
boter!« je vzdihnil Ivan. »Tone noče ostati doma.
Kmet da že ne bo, pravi, če je lahko gospod.
Slajši mu je tuj črn kruh kot beli doma. Jaz pa,
kaj bi, že od mladega sem v mestu. Prodali bo¬
mo, boter, prodali.«

V mraku je obvisel molk. Pospešili so korake,
čeprav se jim je zdela zemlja, ki se je lepila na
čevlje, težja od svinca. Le klobuka se je s prsti
dotaknil stari Jakob, ko je zavil proti domu. S
praga se je ozrl na Kovačijo. Mrtvo so bolščale
zapahnjene duri za mladima Kovačema, ki sta
kar mimo zavila v gostilno. Na majhnih oknih
se je utrinjal dež... Jakobu se je zdelo, da sto¬
letna Kovačija joče. Nekje globoko v srcu, ki je
bila vanj priraščena vsaka zaplata, je boleče klju¬
valo: »In potem, ko mene poneso tja gori pod
križ, kaj bo?«

JANJA  KASTELIC

KAKO EVIDENTIRATI
GOSTE ?

Na željo naših občanov, ki iz¬
dajajo tujske sobe dajemo infor¬
macijo po vprašanju evidentira¬
nja gostov.

Seveda, preden se soba začne
izdajati je potrebno zaprositi za
ustrezno dovoljenje Svet za go¬
spodarstvo SOb Cerknica, oziroma
Oddelek za gospodarstvo in finan¬
ce SOb Cerknica. Istočasno pa
se lahko zglasite na Oddelku za
notranje zadeve SOb Cerknica
(stara šola), kjer vam bodo dali
vse potrebne informacije in kjer
lahko tudi nabavite obrazce za
evidenco gostov.

Neevidentiranje gostov, tudi po¬
manjkljivo evidentiranje, je pre¬
kršek, ki je kazniv po sodniku za
prekrške. Nekateri so takšne kaz¬
ni že plačali.

V izogib nepotrebnim stroškom
prosimo, da se zgornjega navodila
pridržujete.

Turistična zveza Cerknica

neko organizacijsko obliko. Na¬
šel sem jo v ŠŠD.

— Kdaj pa je bilo ustanovljeno
to društvo?

— Letos v začetku šolskega leta.

— Kakšen program ima društvo
za letošnjo tekmovalno sezono?

— Naš program smo že začeli
uresničevati. Vključili smo se v
notranjsko ligo košarke, v kateri
so vključene ŠŠD Borovnica, Vrh¬
nika I. in II., ŠŠD Mladost Dol.
Logatec in ŠŠD Tahor Žiri. Je¬
sensko kolo v košarki smo že od¬
igrali z vsemi naštetimi društvi.

— In kakšni so bili rezultati
tega prvega kola?

— Čeprav smo komaj letos za¬
čeli z intenzivnim deiotm, sem z
doseženimi rezultati kar zadovo¬
ljen. Poudariti moram, da so ne¬
katera SŠD — kot npr. ŠŠD Iva¬
na Cankarja z Vrhnike in T bor
Žiri igrali v republiškem merilu
in da so Žirovci celo prvaki Go¬
renjske. Tudi druga društva ima¬
jo za seboj lepo tradicijo. Mi pa
smo bili začetniki. Zaključni/ izid
v točkah zgleda takole:

Ženska ekipa:

1. Borovnica — Rakek 18:4

2. Logatec — Rakek 11:17

3. Vrhnika I. — Rakek 18:13

4. Vrhnika II. — Rakek 21:11

5. Žiri — Rakek 39:8

Moška ekipa:

1. Borovnica — Rakek 29:12

2. Logatec — Rakek 54:23

3. Vrhnika I. — Rakek 23:13

4. Vrhnika II. — Rakek 71:13

5. Žiri — Rakek 59:12

V tem kolu smo — razen z Lo¬
gatcem — bili mi gostje in smo
torej vsa tekmovanja odigrali na
tujih igriščih. Pri spomladanskem
kolu pa bomo vse tekme odigrali
doma, kar bo verjetno pozitivno
vplivalo na naše tekmovalce in
končne rezultate. Končno moram
reči, da sedaj vadimo redno te¬
densko in se pripravljamo na
spomladanska srečanja. V načrtu
imamo tudi košarkarski turnir,
ki bi ga izvedli ■ na pomlad z
učenci osnovnih šol v občini Cerk¬
nica.

— Ali imate morda še kakšno
drugo panogo športa v progra¬
mu?

— Da, v zimskih počitnicah bo¬
mo organizirali smučarski tečaj
za začetnike in nadaljevalni tečaj
za člane, ki so bili na snegu že
v preteklem letu. Priprave za ta
tečaj so že v teku. Izmed pionir¬
jev na šoli je že 48 prijavljencev.

— In kakšne so tvoje želje?

— Želim, da bi se naši ligi pri¬
ključile vse popolne osemletke v
naši občini, saj bi le takrat liga
nosila pravo ime.

Šuligoj M.

Šolsko športno društvo

Stran 10

GLAS NOTRANJSKE

Št. 1 — 1. januarja 1967

j

i

t

LESNO INDUSTRIJSKI KOMBINAT

u

K INI I

SLAV

G /%.

I 3 A

METKO — poznate!
SARDAN — poznate!
TV VITRINO —

Ali poznate tudi

MOJCO

MILENO

FLORIDO (na sliki)

- TRISTAN
IRVIN — RAKA

KOVINOPLASTIKA

V

LOZ

To so naši novi proizvodi in prepričani smo, d
kot kupec z njimi nadvse zadovoljni

Ob tej priložnosti sprejmite n
in voščila k novem letu 1967

najpri

Delovni kolektiv
»Kovinoplastike« Lož
želi v letu 1967
vsem občanom in
poslovnim partnerjem
veliko uspeha in
medsebojnega sodelovanja


Prometno podjetje

SAP

Ljubljana

/.

'UBIJAM

želi vsem občanom in
poslovnim prijateljem
uspešno leto 1967,
obenem pa še naprej
priporoča svoje usluge

Delovni kolektiv

»JELKA« Rakek

s svojimi poslovnimi enotami na Uncu in v Begunjah

čestita občanom in
poslovnim partnerjem
uspeha polno leto 1967

Priporoča, da se
prepričate
o kvalitetah
naših proizvodov,
ki jih izdelujemo
po naročilu


Splošno gradbeno podjetje

GRADIŠČE

CERKNICA

želi uspešno poslovno leto 1967
svojim poslovnim partnerjem in občanom


Izvaja vse vrste nizkih in visokih
gradenj, gradi stanovanja za trg.
Proizvaja in prodaja cementne izdelke,

vzdržuje ceste IV. reda in
gospodari s stanovanjskimi hišami

v družbeni lastnini.

1 — 1. januarja 1967

GLAS NOTRANJSKE

Stran 11

Vsem občanom, poslovnim
partnerjem in cenjenim odjemalcem


čestitamo srečno in i
polno novo leto 1967
in se priporočamo

Vsem občanom
odjemalcem,

potrošnikom in
poslovnim
partnerjem
čestitamo

wMl

J

/A


v



\  r

LESNA INDUSTRIJA STARI TRG - LOŠKA DOLINA

Občanom in cenjenim gostom
priporočamo

lastne domače specialitete,
obenem pa želimo
srečno in uspešno novo leto 1967

Gostilna Gnezda, Unec

Občanom našega območja
v letu 1967

mnogo delovnih uspehov
in sodelovanja želi

s svojimi

poslovnimi

enotami

uspešno leto 1967

Delovni kolektiv

VODNA SKUPNOST

CERKNICA

Trgovsko podjetje

ŠKOCJAN

Delovnim ljudem
naše občine
želimo v letu 1967
obilo uspehov

Vsem občanom

želimo

srečno in uspesno
novo leto 1967

Kinopodjetje Cerknica

Svet krajevne skupnosti

GRAHOVO

Želi občanom

srečno m

uspešno leto 1967

ElEKTROŽAGA

Nova vas

Gostinsko podjetje Cerknica

želi cenjenim gostom
in delovnim ljudem
srečno in uspeha polno leto 1967

Našim stalnim in občasnim gostom
želimo srečno novo leto

in se se naprej priporočamo

Gostilna Rigler, Bloška polica

Obiščite nas na staro leto,

na voljo bo domača kapljica

in dober prigrizek,

obenem pa želimo vsem občanom

srečno in veselo novo leto 1967

Gostilna Prvulovič, Nova vas

Srečno novo leto
vam želi
in se priporoča

Fotograf

I V 4*1 W ■ w

Jože Žnidaršič
Cerknica

Spoštovanim gostom

se priporočamo za obisk,
obenem pa želimo

veselo in uspešno novo leto 1967

Gostilna »Pri Ljubi«,

Bloška polica

Gostom in občanom
želimo

srečno in uspehov polno
leto 1967

Gostilna Modic
Bločice

Poslovnim partnerjem

in poklicnim tovarišem

želim v letu 1967 mnogo uspehov

Avtoprevoznik Ludvik Mulec
Rakek

Občanom in cenjenim strankam
želi srečno in uspeha polno leto
1967 in se priporoča

Avtomehanik
JOŽE BAVDEK

Cerknica

Gostom in občanom
želimo

uspeha polno
leto 1967

Gostilna »Pri Lužarju«, Nova vas

V letu 1967 želimo

svojim gostom in občanom
veliko sreče in zadovoljstva
in še naprej priporočamo
svoje usluge

Gostilna Modic, Grahovo

Delavsko-uslužbenska restavracija

»Brest« Cerknica

čestita svojim gostom
v Cerknici, Martinjaku
in Starem trgu
in vsem občanom
srečno leto  1967

Cenjenim strankam in občanom
čestita srečno novo leto 1967
in priporoča svoje kvalitetne usluge

Frizerski salon
Maks Turšič
Cerknica

Vsem poklicnim tovarišem želijo
srečno vožnjo v letu 1967

Šoferji LIK Brest
Cerknica

Cenjenim gostom čestitamo
srečno novo leto
in se priporočamo za obisk

Gostilna Mlakar, Lož

Poslovnim partnerjem,
občanom in sotovarišem
želi uspešno leto 1967

Avtoprevoznik Leon Grom,
Rakek

Gostilna BONAČ, Begunje

želi gostom in občanom
uspešno in srečno
novo leto 1967 .
in se priporoča.

Stran 12

GLAS NOTRANJSKE

St. 1 — 1.- januarja 1967

At>t£IA -
AVI O

?roh£T

IZ.

ILIADE

TRATA

RUŠA

POSEDC

VAlEC

ZENiKO

\r\£

2.CHSK0

iMC

S faro

M ES TO

kratica

GROZNO

K.ON.CA

VRH

rtf>Tf na
AuDAS Ki

HA«»iACUA

DRANU

UlAPLJiVA

TEKOČINA

/EZNIK

RDzEninA

FbLMER

VODNA

RASTLINA

BEL

AFRIC

Pri  u VAT*

KONJSKA

SILA

REKA v
RUSIJI

ZLAiJTN

plim

2 NA ČAD

Z URE¬
JENIMI
LASMI

MASCLJC

neN na
MENICI

NADO Mf -

STEK

$l>.0\O*|A

RUTA

SAMO -
LASNlfc

HRAST

rastlina

qiOB€

kaini

DELAVEC

KI SiPA

TOVARNA

MOTORNIH

VOZIL

ZBODEN

pr.sToj^

OZNAKA

UALETAlS.

foSltJUAH

TEHNIKA

EPENKA

DOBA

SOLMIZA

CUSCI

ZLOq

HEMTERl

PAPINA

trska

RIMSKO 4

aluminij

MESTO V
MAROKU

Slovenj

SO

M PAR

Tako je

Polharji naši, kapljice prijatelji mili
na ves glas so se po časopisju raztrobili,
tudi po radiu je bilo slišati, presneto,
špraho našo, od polharske strasti prevzeto.

In tukaj resnice kanček »lovske« še,
nahrbtniki so bili lažji za nazaj grede.

Takoj, ko telefon v Škocjanu so dobili,
so se pijani hotelski gostje »pošalili«  —
rešilca iz Cerknice so naplahtali
in za ta »podvig« tud’ že plačali.

Iz Cerknice do Jezera res daleč ni,
pa kaj, ko se popotnemu človeku zdi,
da so tu vse luknje cestne zbrane  —
ceste se izogibajo menda še vrane.

Pa kaj, ko bi bila cesta luknjasta samo,
tu še ena je nesreča, luknje imajo daleč dno.

Avtobusov iz dneva v dan je več,
a SAP in GORICA mislita menda, da odveč
vsak avtobus po sedmi zvečer bi bil,
ki iz Cerknice bi proti Rakeku zavil.

Kaj z Jezerom cerkniškim bodo naredili
čas bi bil, da bi se že odločili,
vsi tisti odgovorni možje,
ki zato jim občinska vera gre.

Da bo kelnarca nova, to je res lepo  —
kaj bo tako kar iz leta v leto šlo,
so Unčani vsi v skrbeh ,
pa saj pozimi res ni treba dveh.

Postrežba tudi sedaj je odlična,
pa čeprav manjka ena gospodična.

Cerkniška »Delikatesa« je kuhinjo dobila
brž se je iz rakovškega bifeja krama preselila
in cerkniško opremo dobili so nazaj  —
bo zato kaj več prometa, ali kaj?

O rotaciji so tudi na Slivnici prebrali,
pa so upravnika zamenjali
saj prejšnji bil je gori dolga leta  —
sedaj prišel je fant, odšla je teta  ...

Gostilno so na Bločicah obnovili,
potem prašiča so zaklali, in dobili
ravno tisti veseli večer v vas
občinske može  — tu je, dober glas!

Na Rakeku je par »brezdomcev« zaprosilo
za lokacijo, pa jo še ni dobilo  —
zmeni se nihče ne za nje,
le v Cerknici vse po maslu gre!

Tabla, nekdaj postrani pri klubski sobi,
zdaj sama in na tleh kot v puščavi Gobi
leži in nemo prosi usmiljeno roko,
da zopet jo nazaj (morda) pritrdila bo.

bilo letos...

Na Rakeku mož zbira stvari stare

od drobnarij vse do pra-pra omare

zato prispevaj kaj še ti občan,

da muzej bo prej zagledal beli dan  —

to spomenik bo notranjske kulture

pa čeprav bodo vmes avstrijske stenske ure.

Samopostrežba izum modernega je časa,
pa se najde na Rakeku  • tudi taka »klasa«,
ki raje več vzame kakor plača  —

(med njimi ni nobenega berača).

•

Sedem ura zvečer, železniška postaja,
ni za dekleta lepše je podoba raja,
za Prešerna  » zgubljenih« toVko ur ni
kot jih mladež tu prebdi,
to je rakovška edina promenada  —

tako vsaj mislijo Tatjana, Joža, Nada.

#

Plačal je velike dnarje rakovški čevljar,
da so mu zrihtali nov privatniški lokal,
pa je prišel od Gostinstva velik mož
češ, sedaj pa še nam plačal boš,
ne izgovarjaj se, to je naša last  —
čevljar spremenil le drvarnice je strast  —
Vzdihne mož in oče, ta čevljar
kje, le kje dobil bom denar?

Rakovška res nesrečna je mladina
nima ničesar, seveda, razen kina,
ki pa je tud’ poglavje zase  —
filmi vedno so najslabše klase,
enkrat ni toka, ,drugič operaterja’
dobro, da so našli v dvorani šoferja,
da šli so iskat ga na dom  —

In jezni glasovi  — v kino šel več ne bom!

Ko je glasbena šola (v domu) nastopala,
so se zamajala tla majava,
dol, v luknjo hitro so zdrveli
vsi, ki so na odru kaj opravka imeli.

Tam, na dnu, glaski nežni so cvilili,
pa tudi dirigent ostal zvest je trhli dili.

Precej pogoste so mopedov tatvine,
motorji začeli delat so skomine  —
nekdo se je razumel tud ’ v mopeda prestave,
ki bil je last nekdanjega moža postave.

Ujeta »ptičica« vsaka drugače poje,
a vsaka sraka ve: »Pusti, kar ni tvoje«.

Na koncu pa. kakor se v decembru reče,
veliko, veliko zdravja in pa sreče
v novem letu, če niste pa prestari,
da bi vam prinesel kaj v košari
dedek Mraz z dolgo belo brado,
vam vsem skupaj želi

MILAVEC LADO

Telovadba in »telovadba«

Rakek ima za seboj dolgoletno
telesno vzgojno tradicijo skorajda
v vseh panogah telesnovzgojne
dejavnosti in športa. Za seboj ima
tudi precej uspelih tekmovanj in
nastopov. Prav zaradi aktivnosti
telesnovzgojnega društva »Parti¬
zan« in še posebej s spoznanjem,
da se mora mladi rod harmonično
razvijati, so Rakovčani nesebično
pomagali pri ureditvi lepe, svetle
in sodobne telovadnice, pomagali
nabaviti rekvizite in opremo.
Pravno lastništvo nad telovadnico
je bilo poverjeno šoli Rakek. Šola
je s tem prevzela tudi celotno re¬
žijo. Telesnovzgojno društvo Par¬
tizan je gost v tej telovadnici. Si-

Novoletna nagradna

križanka

Rešitve pošljite uredništvu
»Glasa Notranjske«, Občinski
odbor SZDL Cerknica do 15.
januarja 1967. Izmed pravilnih
rešitev bomo izžrebali osem
nagrajencev. Prva nagrada je
100 N din, druga nagrada 50
N din, tretja nagrada 30 N din
in pet nagrad po 10 N din.

cer pa — kaj bi se šli lastništva
— to je postranska zadeva. Telo¬
vadnica je tu in mora služiti šoli
in Partizanu — skratka svojemu
namenu. Spominjam se, da je bil
pred leti ravnatelj šole v Pavlihi,
ker je baje zaklenil telovadnico.
Sožitje pa je le sožitje in v pre¬
tekli sezoni smo se lepo dogovorili
z vodstvom Partizana, kako in
kdaj bo potekala telovadoa šole
in kdaj telovadba Partizana. Na
enak način smo se dogovorili tudi
v začetku letošnje vadbene sezo¬
ne. Vaditelji Partizana so se in se
držijo programa in urnika. Cernu
potem ta članek? Res je, do sem
ne bi bilo potrebno vzeti peresa
v roke. Toda šele tukaj se prične
naša zgodba.

Najprej povejmo, da ima skoraj
vsak tretji Rakovčan ključ telo¬
vadnice. Izkovali so si jih že pred
leti. Ključe imajo tudi takšni, ki
so daleč od telesne kulture. Prav
ti prihajajo v dvojicah ali troji¬
cah, brez vaditeljev in brez cilja,
da bi v telovadnici porabili svoje
odvečne sile. Prične se lov na žo¬
go in ker se več ali manj drsi na
parketu, je potrebno s pljunki po¬
večati trenje. Od prežetosti ne
opazijo ran na petah in prstih in
na tleh so spet novi madeži. Lah¬
ko povemo, da so to »junaki«, ki
so vredni občudovanja. Zgodi se,
da žoga poči. Kaj pa sedaj? Majh¬
na skrb — dva dobra sunka v
vrata šolske omare (omara s šol-
simi telesnovzgojnimi rekviziti je
zaradi previdnosti zaklenjena) in
že je kup žog na razpolago za no¬
ve bojne podvige. Enostranost in
monotonost nista nikdar privlač¬
ni. Zakaj bi tudi. Ogrevalnim va¬
jam mora slediti vaja na krogih
in orodju. Prav — najprej je tre¬
ba postaviti kozo, preko nje ko¬
nja in šele sedaj pride na vrsto
visoka gred. Švedsko skrinjo je
potrebno razklopiti in razporediti
okoli že obstoječega babilonskega
stolpa, krogi so pa itak že inva¬
lidsko upokojeni nekje med stro¬
pom in podom.

Blazinam je potreben operativ¬
ni poseg. Operacija naj pokaže
anatomsko zgradbo; bradlja pa
naj ostane s svojo pohabljeno po¬
zo tam, kjer je. Še močan hooruk
in vadba je končana.

S tem pa članka ne smem kon¬
čati. Z vso resnostjo priporočam
mladim ljudem na Rakeku, ki
imajo spoštljiv odnos do telesne
kulture, da se zbero, pomenijo o
delu in zaupanje, ki so si ga pri¬
dobili, ohranijo. Ne nameravam
moralizirati, vendar bi hotel reči
še to, da je prvi cilj telesnovzgoj¬
ne dejavnosti, da človeka uredi,
mu da športno obnašanje, huma¬
nost in skromnost, kajti šele za
temi veščinami se skrivajo favo¬
riti.

Šuligoj M.

KINO CERKNICA

PROGRAM FILMOV ZA MESEC
JANUAR

%

1.—2. Ameriški barvni TOM
JONES, 3. jugoslovanski LUCIJA,
5. francoski NORO MORJE, 7.
ameriški barvni FLANDRIJSKI
PES, 8. ameriški barvni ČAST
ODPADNIKA, 12. francoski VRE¬
LA ULICA, 14. jugoslovanski
DRUGA STRAN MEDALJE, 15.
francoski barvni FANTOMAS, 19.
ameriški SVETIŠČE GREHA, 21.
ameriški barvni UPORNIK BREZ
RAZLOGA, 22. ameriški barvni
ONA IN NJENI MOŽJE, 26. češki
ATENTAT, 28. ameriški barvni
LEGENDA O VOLKU, 29. itali¬
janski barvni INVAZIJA VIKIN¬
GOV.

Predstave so vsak četrtek in so¬
boto ob 19.30, ob nedeljah ob 16.
in 19.30.

KINO RAKEK

PROGRAM FILMOV ZA MESEC
JANUAR

1.—2. ameriški barvni VELI¬
KAN IZ RODOSA, 7.-8. italijan¬
ski LJUBEZEN V STOCKHOL¬
MU, 14.—15. francoski NABAB,
28.-29. ameriški barvni PTlCl.

Predstave so v soboto ob 19.30
in v nedeljo ob 17. uri.

KINO STARI TRG PRI LOŽU

SPORED FILMOV ZA MESEC
JANUAR 1967

4. francoski VZGOJA SRCA, 7.
in 8. nemški WINETOU II. del, 11.
poljski POTNICA, 15. italijanski
LOČITEV PO ITALIJANSKO,
18. angleški CAS BREZ USMI¬
LJENJA, 21. in 22. italijanski
UBIJALEC, 25. francoski LJUB¬
KA LAŽNIVKA, 22. in 29. domači
POD ISTIM NEBOM.

PREDSTAVE: V sredo in v so¬
boto ob 19. uri in v nedeljo ob
15. in 19. uri.

VABLJENI

ZAHVALA

ob bridki izgubi našega nepo¬
zabnega

JOŽETA OTONIČARJA

izrekamo iskreno zahvalo vsem
prijateljem, znancem, članom
gasilskega društva Martinjak,
Žerovnica in Cerknioa, sindi¬
kalni podružnici TP Martinjak,
Šega Matiji za poslovilni go¬
vor in vsem drugim, ki so ga
pospremili na zadnji poti, da¬
rovali vence in izrekli sožalje.

Žalujoča družina Zrimšek

ifRANjSKE

Izhaja mesečno — Izdaja Ob¬
činski odbor SZDL Cerknica —
Urejuju uredniški odbor: Slav¬
ko Berglez, Danilo Mlinar, Ja¬
nez Logar, Mihael Mišič, Srečo
Lončar, Janez Obreza, Milan
Strle, Peter Kovšca, Slavko
Tornič, Štefan Bogovčič, ing.
Božidar Rajčevič, Slave Koče¬
var, Stanko Janež, Srečo Kra¬
šovec, Milan Govekar in Milan
Živkovič — Glavni in odgovor¬
ni urednik: Danimir Mazi —
Tehnični urednik: Danilo Do-
majnko (Delavska enotnost) —
Naslov uredništva in uprave:
»Glas Notranjske«, Obč. odbor
SZDL Cerknica — Žiro račun:
NB Rakek, 5051-678-108 — Let¬
na naročnina je 6 N. Din (600
starih dinarjev), posamezni iz¬
vod 50 par (50 S. din) — Za tu¬
jino 1 USA $ — Tiska tiskarna
Učnih delavnic Zavoda za sluš¬
no in govorno prizadete v

Ljubljani