Gospodarske stvari. Uuina vzreja telet je podlaga hasnovite živinoreje. II. Pri vzrejevaaju mladih telet je pa živiaska vaga najbolj.se kazaio, ali se povžita krma po vrednosti tudi porabi ia ali teža živiačet po pravi raKmeri tudi gori jemlje. Živiaska vaga bi ae smela v aobeai veči sreaji maajkati. Z olovko v rokah pri vagi ia jaslih bi moral kmetovavec posamezne dobe vzrejevaaja opazovati, ker le rajtaaje ia vaga podaja jasea spregled y aačiaa vzrejevaaja ia kaže dobiček ia zgubo. Še jedaa reč se pri vzrejevaaju živiae prerada v aemar pušča ia ta je čas. Prihiaajevaaje časa ia z ajim krme ia poprejšaja sprava v deaar je kaj imeaitea čiaitelj pri živiaoreji. Ta kmetovavec spašča krepko 1 ll2 leta staro juaico ali telico, drngi se le 2 leti ia tretji celo še 2 '/2 leta staro k biku. Na prvi pogled se morda dozdeva, da si prvi kmetovavec aa škodo dela. Če pa krmo, ki sta jo prvi ia drugi v dosego istega aaiaeaa potrošila, v račua jeailjemo, se b:ž pokaže, da je prvi dosti aa boljšem, ker aia popiejšaja porabaost živiačeta stroske prej povrae. Kedor si prej mlado živiao godao aapravi, temu ai le maaj prvotaega aaložaega kapitala (krme ia stiežbe) treba, ampak ajeaia tudi prvotai kapital prej obresti aese, kakor pa oaemu, kteri si aiisli, da ma juaica tudi po drageai ali celo po tietjem letu še dosti zaraa k biku pride. Nauk o živivai ia pridelovavai krmi se je maogih kmetovavcev še vse premalo prijel, da bi si s pravim pridoai svojo živiao prirejevali. Večidel se le živivaa kraia ali malo več poklada živini. To pa ai pametao. Ako tele le po časa prirašča ia ajegova reja zarad daljšega vzrejevaaja tudi več krme ia strežbe stoji, tadi celo telo ia vse drugo, a. pr. gaoj od ajega dosti več stoji. Zatoraj velja aačelo: nKrmi mlado živino obilno jb rabi vedao pri tem opravilu živiasko vago. Tudi pri živiaoreji velja zaaai aagleški piegovor: nČ<t8 je deaar". Ia Aagleži so tudi v živiaoreji mojstri, od kterih se morerao še marsikaj učiti. Nai kmet potrebaje, da si za voz ali mesarja pripravnega vola vzredi, poprek 4 leta. Aaglež doseže prvo v tretjeai, drugo že v drugem letu. Koliko časa potiebuje aaš ktnet, da si vzredi močao, in za pleaie sposobao jaaico! Za pleme sposobao kravico 8i vzredi aavadao v 2—3 letib, popolaoma močuo ia kiepko kravo pa le redkokrat v ravao tem času. Kajti slabotaost ia pičla molža aaših juaičic po prveai teletu je tako zaana, da pri aas velja aačelo, da se prveačice ae jemlj6 za vzrejo. Vse dragače Aaglež! Oa si Bajmočaejše ia za pleaae skoz ia skoz sposobae juaice že v dragem leta vzredi, ki iaiajo v tretjeai ia četrtem letu aajveč mleka. Potem si jib kmalo dobro opita ia kot pitaae mlade krave mesarju za visoko ceno proda. Mi pa z prodajo mesaiju aavadao čakamo, da stara krava postaae suha, kakor treska. Pri aas se gospodiaja tradi leto ia daa, da si sviajo le količkaj odebeli ia za klaaje pripravao aapravi. Anglež potiebuje v dosego istega namena le pol toliko časa ia skoraj za tretji del maaj ki rae, Mastae za mesarja sposobae pitaace (pitaae ovce) vzkrmijo pri aa8 Bavadao v 2—2 7» letih. Aaglež doseže pri istih živalih v 9—12 mescib višo mesarsko težo ia dosti boljše meso. Vih tega pa tudi svoj kapital bitreje premetuje ia sicer še z višimi obresti,.med tem ko ga naš kmetovavec le enkrat premekne ia to še po lastaem pripozaanju z zgubo. Ia taka je pri kapanih, pri zajcih itd. Hiter živiask pridelek je vedao bilo ia bode zaamenje aapredovalae ia hasaovite živiaoreje. Ko bi naši gospodarji bolj pogosto rajtali in vagali, bi bila živiaoreja tudi pri na8 bolj v čislih in bi veči dobiček aesla. Seveda je za tako napredovalao živiaorejo treba aekaj soli v možgaaib ia aekaj beliča pod palcem, da se morejo potrebaa eredstva za umao živinorejo omisliti, kakor a. pr. živiaska vaga. Kajti teleta bi se ne smela samo vzrejevati, ampak tadi vzvagovati. Vaga je, rekel bi ura v živiaskem bleva. Aagležu je taka vaga aajiaieaitnejše orodje pri živiaoreji. Brez živiaske vage za ajega ni anme živinoreje. M. Izvrsten sladin sladko vino iz rndečega grozdiča ribeza. Zopet bode kmalo radeče grozdiče ia aauki, kako se ta ali uai sadež v ugodaejši hasek spravi, so aam dobrodošli svetovavci pomaoževati ia poviševati si razae ažitke. Tako se more iz radečega grozdiča izvrstea sladia napraviti, ako se na vsaki stari polič (0.7 litra) grozdičaega soka, ki se pa mora prej skozi sito precediti, da ne ostaae kaj peškic v ajem, dene '/4 maselca (009 litra) višajevega soka, 2 poliča (14 litra) vode, 1 kilo sladkorja (repaega). Vse to se potem dobro pomeša, v sodič pretoči in kakor aa- vadao vino pusti, da zavreje. Ko se tekočiaa sčisti, se v stekleaice pretoči, zamaši, zamaški z špago trdao prevežejo ia v klet postavijo, da se obleži. Meseca febraarja je viao že pitao. Ako se le po- lovica ali tretji del aapovedaae množiae cakra vzaaie, postaae grozdičao viao več ali manj sladko. M. Kako osat zatreti. Ni ga škodljivejšega ia bolj zopeiaega plevela od poljskega osata, ki, ako se 0 pravem času ne začae zatirati. postaae prava šiba za kmeta. Izkušea kmetovavec 0 tem aadležaiku aa njivab piše, da je svoje polje tega plevela očistil s tem, da je osatova stebla, predao 80 šla v cvet, ob tleh porezati dal. Steblo je 0 tem času že votlo, in ko deževnica v ajega pride, začao koreaine gajiti in rastliaa 8 semeaom vred pogine. Cvetai popki pa ae smejo preveč godai biti, ko se osat začae porezovati, sicer seme še v posekanih dozori, izpade ia se iz nova zaseje. M. Kako dobijo konji lepo svitlo dlako. Da koaji dobijo lepo svitlo dlako, se jim, kratko predao aastopi spomlad io jesen, skuha na vsako žival pergisče laaeaega semeaa v šest litrih vode. Ta pijača se jim daje skozi stiri tedne vsaki daa mlačao piti. Dlaka jim lahko izpada ia zopet zarašča in bezgavka, kteri bolezai so koaji v tem letaem času aajbolj podvržeai, jib ali celo ae napade ali ako jih veadar zgrabi, čisto labko in n zmerao preteče. Vinogradarske novosti. Letina glede viaa kaže različao. Na Fraacoskem in Nemškem so mrzli vetrovi v spomladi mnogo škode nčinili, tndi aeizmerao število polžev jim je na velik kvar. Na Italijaaskem se pa aadjajo izredao veliko viaa. V jažaem Tirolskem potem aa Goriskem in v Istriji je vse dobro. Na Ogerskem se letos aeaiilo kažejo hudi aasledki laajske slane ia je zarad letošBjega deževja trs in delo zaostalo. Maogo vino gradov je aeokopanib. V Slavoaiji, v H.vatskem, v Prekmurskem, v Avstrijskem in Českem so zadovoljni kako je trta kabrnkov aastavila. Na Štajeiskem so vinogradi od Rogaca ia Slatiae tje doli proti Brežicam najbolj na slabem, drugod je slana meaje škodila. Okoli Maribora trs precej lepo aastavlja blagega sadeža. Najboljše so aastavili: beli ia či ai bargaadec, rumeni ortlieber, razae žlabtaiae, laški rizlec, kamaa rujaviaa (Steiaschiller) ia radeči portugizec. Za temi sortami kažejo precej dobro: moslovec, beliaa, kadarka, mali belec, kozji rep, mliaarica, kadarka, modri portugizec, traminec, veltlinka in šilher. Slabo kaže zelenčič, muškat in ralandec ali siva mušica. Viaska cena je posod nekoliko poskočila! Sejmovi na Štajerskem. 11. juaija: sv. Primuž, Jurklošter; 13. jaaija: BlaDca, sv. Aadraš, Loče, sv. Jaaž aa dravskem polja, Brežice, Rogatec, Žavec, Žigrski vrh ; 15. junija: Leaibah, Plaaiaa, Kostrivaica, Oplotaica, Mozirje. Sejmovi aa Koroskem. 8. janija: Bleiburg, Paternijoa; 11. junija. Sachsenburg, sv. Vid; 13. juaija: Viaprije; 15. juaija Sp. Drauburg.