14
Naši dopisi.
V Gorici 8. jan. — Na novo leto oznanujejo pri »as po cerkvah število rojenih, umrlih in poročenih v preteklem letu. Bilo je tedaj rojenih v Gorici leta 1881. : v fari prvostolne cerkve možkega spola 107, žensk, spola 74 otrok; v fari sv. Ignacija m. 96, ž. 82; v predmestni fari ss. Vida in Modesta (na Pla-ciiti) m. 47, ž. 65; v Podturnu (t. j. v predmestni fari sv. Roka) m. 42, ž. 46; skup 569. Umrlo jih je: v fari prvostolne cerkve m. 164, žensk. 156; (v teh dveh številkah pa so zapopadeni tudi mrliči inozke in ženske bolnišnice usmiljenih bratov in usmiljenih sester); v fari sv. Ignacija m. 76, ž. 69; na Placiiti m. 24, ž. 39; v Podturnu m. 32, ž. 31; skupaj 591. Poročenih je v prvostolni cerkvi parov 47, sv. Ignacija 39, na Placiiti 25? v Podturnu 7; skupaj 118 pžrrov. — Dne 3. t. m. je po kratki bolezni umrl župnik v bližnjem Solkanu, monsignor Franc P o dre k a, 68 let star. Bil je v Solkanu od 1. 1864.; prej je služboval v Tominu, Volčah, Tribuši in Sempasu; bil je častni ključar papežev in Častni konsistorijski svetovavec. Pogreb je bil 5. t. m.; udeležilo se ga je 20 duhovnikov; na grobu so peli čitalnični pevci — domači in nekateri vnanji. — Tukajšnji dekliški zavod šolskih sester ,,de Notre Dame" je dosegel pravico javnosti. — ,,S 1 o v e n e c" (štev. 1. od 3. januarija t. L) ima dopis „lz(!) Goriškega", kateri v marsičem potrjuje stari pregovor, „da ima vsaka glava svojo pamet". Da-si ni moja dolžnost, popravljati, kar kdo v kateri časnik piše, ne morem si vendar kaj , da ne bi v omenjenem dopisu popravil tegale stavka: ,,S to povišano uČDino se namreč gg. profesorjem uže itak velika plača s 51etnimi dokladami množi." To ni resnično. Tudi kar gosp. dopisnik v opazki pravi, da ima neki letos vpokojeni profesor (duhovnik) 2300 gold. penzije, ni res; kar je pa ima, je postavna in zaslužena. — 6. t. m. zvečer je bil v gledišči koncert za mestne uboge, ki je do-nesel 644 gold., od katerih pa se morajo odbiti stroški za priprave. — Novoletnih odkupnih listkov je spečal magistrat samo 760 znašajočih 360 gold. (za uboge). — Laški šolski okraj (Gradiščanski) ima novega okrajnega nadzornika — ljudskega učitelja — Jož. Picha (= Pika). — Dne 14. t. m. bode v gledišči spet velik koncert, pa brez pomočnikov iz — Vidma, marveč tak, ki je tudi v slovenskem jeziku naznanjen po oglih. Donesek je namenjen zimski kuhinji. Zimski? Ne, letos nimamo zime. Danes imamo spet dan, da mu jih je malo enakih v letu. Se prelep je, in , če je res , kar trdi danes naš „Eco del Litorale" (proti ,,Tribune"-i), da na Primorskem ,,irre-dentar"-jev ni, bojim se, da nas spravi pod Italijo — italijansko podnebje.
S Senturške gore 7. jan. — Dobro se se spominjam zanimivega pogovora med svojim hišnim gospodarjem in njegovim sosedom , kojega sem kot petošolec, ali poet, kakor smo takrat rekli,   neko zimsko jutro prav pazno
vlekel na svoje uho. „Hudo, neznansko hudo ?imo imamo letos", potoži moj gospodar sosedu. „„Ni čuda, odgovori ta; poslušaj me le Janezi kaj ti bom povedal, potem ti bo gotovo jasno, zakaj imamo letos tako mrzlo zimo. Moj študent Tone, katerega dobro poznaš in tudi veš, da je s tvojimi vred uže v peti šoli, poučuje, ker je bistre glavice, nekaj študentov iz nižih šol. Nekega dnč slišim ga razlagati jim , kar prej nisem vedel, da se naša zemlja noč in dan zavrti okoli svoje osi, v 365 dneh in nekaj čez pa tudi še okoli solnca. Pripoveduje jim tudi, kako vsled tega vrtenja zemlje okoli solnca vrste se Štirje letni časi; zakaj je zdaj v severnih deželah, na pr. v ruski Sibiriji še veliko hujša zima kot tu pri nas itd. Veš Janez! mislim , da sem pravo zadel, ako trdim, da smo se na Rusko zasukali, ker imamo tako ledeno-mrzlo zimo."u — „Bo kaj takega, Tone! bo, vsaj si človek tega nenavadno hudega mraza drugače razložiti ne more."
Kako bi nek ta dva modrijana, ako bi še živela, letos modrovala, ko imamo tako mehko zimo, podobno prvim spomladanskim dnevom? Gotovo bi jo uganila, da smo se letos prav globoko tja dol na Laško zasukali. In zarea! Kdo bi se bil nadejal v tem času tako prijetnih dni? Kdo mi bo verjel, da smo v naši okolici dva dni pred novim letom uže slišali kosa popevati, kar je znamenje, da njegovo ljubo ljubo tovaršico zlo srbi, uže gnjezditi. Da bi se njima pa le ne pripetilo, kar je naš slavni pesnik Vodnik „o kosu in breznu" tako šaljivo popevai. Sicer priroda uže precej cvetlic ponuja za svatovske venčke, kajti memo zadnjič imenovanih razcvetajo se spomladni petoprstnik (Potentilla verna), bele kurjice (Helleborus niger), tudi njih sestrica zelena kurjica (Helleborus viridis) je uže pririla iz ogrete zemlje; tudi dišeče vijolice so v popkih, ki se bodo pri tako ugodnem vremenu kmalu razpihnoli: toda kje je še ljubomila spomlad, oni veseli čas , pravega tičjega pirovanja? Dobro jo je tedaj v Vodnikovi pesmi mesec brezen konečno zasolil dobrovoljcu kosu, rekoč:
Kamor tvoja sla ti kaže,
Preveč nagel ne smeš bitM Stara pratka nam ne laže:
Brezen ima rep zavit.                             R.
Iz Dola pri Borovnici 9. jan. (Odgovor ljubi j. „Wo-
chenblattii".) Ni sicer vreden ta umazani list, da bi se besede privoščil, in jaz bi res tega ne storil , ko bi se ta pritlikovec dotikal le moje osebe v svoji kritiki mojega dopisa od tod. Ker se je pa to drobno in suho revše spravilo nad vsem Slovencem priljubljeni list „Novice" s člankom: „Wie das Landvolk belehrt wird"r se mi zdi primerno, vendar mu kaj pod nos dati. — Ta umazani list piše tako-le: „Zadnje „Novice", katere, kakor znano, veljajo za prvi podučni list kmetu, od klerikalcev častene itd." Temu dostavim jaz, da ne le od „klerikalcev", ampak gotovo tudi od „liberalcev", če je med nami uže kak razloček; da bi pa jaz take, kot omenjeni pisec „Wochenblatta", imel za „liberalce", gotovo ne, za take moral bi se dobiti poseben izraz. Prestopimo k stvari. — Za sedaj naj le vprašam „L. W.", kaj je on storil za poduk kmetu, kaj storil za njega napredek, s čem in kje se je skazal on ali njega pisci s svojo modrostjo v blagor in korist kmetijstva ? Pač! skazoval se je in to pri vsaki priliki, ako je le mogoče bilo, kmeta napredek ovirati, „grabili" so vse svoje modre moči skupaj ter zapirali kmetijstvu pot do napredka in blagostanja. — Ravno tako se spozna tudi v omenjenem članku, da piscu ni za blagor kmeta, pač pa nasprotno. Ako bi to ne bilo, ne zagovarjal bi škodljivih srn, katere niso druzega ko divje koze. Pomisli naj se, da grajščak, akoravno ima kmet v nje-
15
govem gozdu pašne pravice , bo dal domače, kmetove koze pri prvi priliki postreljati. Nasproti pa naj ubijem jaz — recimo s kolom — srno, bodi si na vrtu, travniku ali njivi, prepričal se bom kmalu , da sem storil velik, velik greh, za katerega se bom moral 2—4 meseca v luknji pokoriti, kar se prvemu za domačo kozo ne zgodi. — Ce se pa morebiti vendar kje kdo dobi tako slep , da ne veruje, da srne v istini le premnogo škodujejo, naj pride sem, tu vpraša po dopisniku .,Novic", rad mu bom to dokazal in ga o tem natanko prepričal. — Gospodje ,,Wochenblatta" pa tudi ne verja mejo, da bi bila lisica (če tudi ne povsem) za kmetijstvo koristna. V dokaz, da lisice polju res koristijo, naj navedem to-le: Pred kacimi 15—18 leti, dokler ni bilo v tej okolici izvrstnega zatirovalca te živali, ni se slišala pritožba tako pogosto o škodi, katero napravijajo miši po polji, kakor se to godi dandanes; tudi zajci niso po polji ali po drevesnicah toliko škode delali. Vse kaj druzega je pa sedaj, ko je lisica večinom zatrta in se nje sled redko nahaja, pač pa je videti sled škodljivih živali, kamor se človek obrne. — H koncu članka piše ta listič: „Meister Keinecke mag an solcner ,,Novice"-Weisheit seine Freude haben". Smešno res! prav lovsko, zato pa jaz rečem: „Meister-Jager" solite an „Meister-Reinecke", ,,Meister-Pec" oder „Isegrim", kakor tudi pri srnah — brez moje škode veselje vživati! — Po vsem tem dovoljujem si priporočiti ,,Woehen-blattovceni", da skrbijo več za svojo modrost, kakor za „Novično", ker te uže shajajo ž njo, kar svedoči njih 39ietni obstanek! ,,Wochenbiatt" naj le skrbi zase, da doživi vsaj toliko mesecev, kakor imajo ,,Novice" let, nas slovenske kmete naj pa pusti z našimi „Novicami" čisto pri miru.
Iz Ljubljane. {Mestni odbor) se po svoji večini jako čudno obnaša. Lansko leto je po predlogu dr. Suppana hotel kupiti kolizejsko kolibo, letos pa je v prvi seji sprejel predlog ravno tistega doktorja, da se ima prodati kresijsko poslopje (Burgerspital). Zastonj so ugovarjali narodni odborniki, da je ta hiša največi in skoro edini zaklad, iz katerega se podpirajo onemogli meščani, da so njeni dohodki lepi in da je tak kapital varnejši od denarnega, — nemškutarji so sklenili, da se odsek pooblasti pozvedeti in ukreniti prodaj te hiše pod najugodnejšimi pogoji. Tako se ti gospodje v zadnjih mesecih svojega gospodarstva podvizajo zapraviti varno mestno premoženje, ker dobro vedć, da so ure gospodarstva njihovega na „rotovži" šte e. Mi pa upamo, da se ta prodaja vsaj do letošnjih novih volitev ne bo izvršila; potem bo večina naša in tudi ta toliko vredna hiša ostane mestu ohranjena. — Vreme je v Ljubljani nenavadno lepo, le nekoliko je mraz pritisnil. Da bi le neooškutarska megla tudi zginila iz mesta!
— [Iz seje družbe kmetijske) ,   ki je bila preteklo nedeljo 8. dne t. m.,   je  „Novicam"  došlo to poročilo: Došlo je nekaj  prošenj   zarad prodaje piemenne živine, katera bila je na dražbi kmetijske družbe kupljena, pa ni več za pleme.   —  Prošnja nekega društveoika, pogo-reica,   da bi mu družba brezplačno dala škuporeznico, ni se mogla vslišati,   ker družba nima škuporeznic odveč in tudi ne denarne zaloge   v   ta namen.  — Naznanilo vladino, da je imenovala gosp. E. Kramarja popotnega učitelja za   poljedelstvo   na Kranjskem ter   vabilo,   predložiti jej načrt instrukcije za-nj,   odda   se v poročanje glavnemu odseku z nalogom, da naj se v instrukciji ozira na to,   da   bo   popotni   učenik predaval tudi v Ljubljani,   tako,   da bo moč vdeležiti se poduka tudi bogoslovcem  in učiteljskim   pripravnikom.   —   Po nasvetu dr. Poklukarja sklene se tudi, za to naši deželi velevažno   imenovanje  v imenu poljedelcev c. kr. vladi
izreči gorko zahvalo kmetijske družbe. — Gospod pod* predsednik J. Sevnig tor poleg njega gospod vitez Gutmannstha! in g. P. Lasnik naprosijo se kmetijsko družbo zastopati pri svečanosti lOOletnega rojstnega dne pokojnega pokrovitelja našega kmetijstva, nadvojvode Janeza, katero praznuje v Gradcu 19. in 20. t. nekmetijska družba štajarska. — Sklene se službo taj-nikovo razpisati z obrokom do 31. marcija t. 1. Vprašanju deželnega odbora, ali bi bila koristna postava, kakoršno ima Češka dežela, zarad pokoneavanj plevela „žide" med deteljo — se pritrdi, posebno , ako bi se postava res izvrševala. — Prošnja nečega učitelja za podporo , da napravi čebelnjak , priporoči se deželnemu šolskemu svetu. — Zastopnika društva pri letošnjem shodu gozdarjev na Dunaji sklene se naprositi gosp. državnega poslanca V. Pfeiferja. — Naznani se izdanje ministerstva zarad kolekovanja obrtnijskih računov, kateri se predlagajo oblastnijam; po tem so po vsem koleka prosti vsi taki računi do svote 10 gold.; računi nad svoto 10 gold. pa se imajo kolekovati z računskim kolekom 1—5 kraje, in na to še kolekovati pobotnica s kolekom od pobotnic. — Gosp. misijonarju V. L ah-u v Bosni sklene se priskrbeti po pol litra hruševih in jabolčnih pešak. — Druga prošnja z Bohinja za smrekove rastike odstopi se gosp. gozdnemu nadzorniku. — V družbo sprejmejo se gg. popotni učitelj E. Kramar in posestnik Dež man z radoljške podružnice.
— (K poročilu o seji močvirskega odbora v zadnjih „Novicah") došlo nam je od gospoda odbornika Janeza Borštnika pojasnilo, iz katerega, posebno zato, ker g. dopisnik sodi, da so njega zadevale besede našega poročila : ,,vstal je eden odličnejših odbornikov ter klical seboj še druge" — radi posnamemo sledeče rečne popravke: Gospod B. pritrjuje, da je odšel iz seje, ne pa, da bi bil on ali kdo drug katerega seboj klical, odšel pa da je se le , ko je od 9. do 10. ure in 10 minut čakal ter obupal, da se snide k sklepčnosti potrebno število odbornikov, vzrok odhoda pa da ni bilo osobno mrzenje. Konečno gospod dopisnik kot vzrok odhoda navaja to, da bi se 7 točk dnevnega reda ne bilo moglo povoljno rešiti v kratkem času od 10. do 12. ure ter zahteva bolj pogostih sej posebno zdaj, ko se inženirji vse poletje pripravljali gradiva za izdelavanje projekta. Mi temu pojasnilu le malo besedi dostavljamo. Ker nas pri tem vprašanji vodi samo rečni ozir na zboljšanje močvirja, zato obsojamo vse osebne zapreke, ne da bi bili osebe imenovali, zato smo naglašali imenitno nalogo in veliko odgovornost gospodov odbornikov, in ako z našimi vrsticami tudi malo pripomoremo k veči vspešnosti odborovih sej, posebno pa k temu, da gosp. odborniki nikdar več zastonj, ker bi ne bili sklepčni, ne pridejo dolgo in težavno pot v me3to, zadovoljni bomo. Namena pa: imenitno nalogo močvirskega odbora po vsi svoji moči podpirati, se bodo ,,Novice" nepristransko in stanovitno držale. — Prihodnja seja odbo-rova sklicana je na 17. dan t. m.^
—  (Naznanilo  in vabilo.)    Castitim   društvenikom javlja podpisani odbor, da bodejo po odborovem sklepu do Velike noči sledeče veselice in besede: V soboto dne 14. januarja: ples, v soboto dne 28. januarja: ples. v soboto dne 4. februarja: sijajni ples, v nedeljo dne 5. marca:  1. beseda, v nedeljo dne 26. marca: 2.  beseda. Pri vseh teh veselicah imajo prost vstop le društve-niki, k sijajnemu plesu dne 4. februarja pa smejo vpeljati tudi goste, kateri pa plačajo 1 gold. vstopnine.  — Pri plesih svira c. k. vojaška godba. — Začetek vselej ob 8. uri.                                               Odbor čitalnični.
16
—   (V ljubljanskem gledišči) se je na sv. treh Kraljev dan kazala po J. Ogrincu poslovenjena igra „na „Osojah". Igrali so vsi prav dobro in tudi gledišče je bilo polno. Za obširneje poročilo nam je zmanjkalo prostora.
-— (Društvo , Sokolu) je imelo sv. treh Kraljev dan občni zbor, pri katerem so se obravnavale navadne društvene zadeve in je bil voljen za to leto odbor tako-le: za predsednika enoglasno dosedanji načelnik gosp. Fr. Ravnikar, za odbornike pa gospodje S. Nolli (podpredsednik), Geba, Mulaček, Legat, Kališnik, Kreč, Giinter in Wolfling.
— (Umrl) je na svoji grajščini pri Kranji in bil včeraj v Ljubljani pokopan gospod baron Miha Zois, brat ranjcega blažega narodnjaka barona Antona Zoisa.
—  (Slike dr. Jan. Bleitveisa) , barvane in oljno tiskane, je naročil gosp. Kaj želj, steklar na Starem trgu v Ljubljani, iz Pariza. Veljale bodo po 4 gold. Ker g. Kajzelj ne ve, koliko jih bo potreboval, naj se blagovoli vsak, kdor hoče katero dobiti, oglasi pri njem prej ko prej.    Slika bo lepa podoba in kinč za vsako sobo.
—   (Gospodarski odsek „Matice slovenskeu) imel je v soboto sejo , v kateri se je razgovarjal o oddaji stanovanj v Matični hiši na Bregu. Sklenilo se je stanovanje v prvem nadstropji skupno oddati in po listih objaviti, da naj se do sobote dne 14. t. m. pismeno oglasi, kdor bi ga rad imel. Dosedanja stanovnina bila je 350 goldinarjev.
—    (Okrajna cenilna komisija) za okrajno glavarstvo, katera je imela nalog rešiti mnogo tisočev reklamacij proti postavljenim tarifom, imela je v ponedeljek zadnjo sejo in je končala svoje delo.
—   (Vesteneckova tožba) zoper odgovornega vred-nika časnika „Tribune", ki je bil objavil poročilo litijskega župana o znanih ponoćnih dogodkih v Litiji, se bode vršila 12. januarja pred porotno sodnijo dunajsko. Pri tej priliki utegnejo na dan priti marsikatere mikavne reči, ker je zatoženec sodniji naznanil, da hoče dokazati resnico vsega tega, kar je bilo pisanega zoper okrajnega glavarja Vestenecka. Za priče so poklicani tje dr. Poklukar, Svetec, Lapajne in dr.
—  („Zur Landerbank Debatteu) imenuje se ravnokar nam došla brošurica, v kateri se vsem zvijačam in neresnicam, ki so jih levičarski govorniki Herbst, To-maszcuk in Neuwirth pri tej debati v svoje govore vpletli, nasproti stavijo resnična dejanja in razmere omenjene banke in njenih opravil, iz katerih se vsa puh-lost teh govorov jasno kaže. — „Kakor bi bilo zapeljivo^ — sklepa pisatelj — ,>nieje nasprotnega trjenja in nasproti mu stavljenega resničnega čina prekoračiti, vendar smo se tega z namenom ogibali; prepira ne iščemo, samo resnici smo hoteli pomagati na dan."
— (Zadnji živinski somenj) v Ljubljani je bil precej živahen, a živina ni imela prave cene; le prešiče kupujejo posebno Bavarci — tako, da je cena velikih prešičev poskočila uže do 24 ali 25 kr. stari funt. Na gorenje kraje iz dežele se je od lanskega leta do zdaj izvozilo uže okoli 6000 prešičev.