O P A ~ v 1 Zelc resen je evangelij o poslednji sodbi. Tre^a ¥o dati vsevednemu, vsemogočnemu Bogu račun o našem življenjih, predvsem rn= cun o našem krščanstvu« Takrat ne bo zadosti reci; "Kristjan, kato= o ver, kakšni katoličani sm® Picah s e 01 bil . ” Bog 'bo terjal tudi odg bili. Ime samo .ni zadosti* Saj je tudi Judem Jezus rtkel, d. a 11 i- . U (.' ne bo zadosti, če borna samo vse, oe sq potomci Abrahamovi» 3 e zase živeli lepo krščansko«, Današnji čas zahteva od kristjana več. Okoliščine okrog nas so poganske« V svetovnem tisku, fil= mu, zabavah, javnem življenju, radiju ni nič več kr.Šcanskega^ < 3 $sti= krat pa velike krščanstvu in Bogu naravnost sovražnega. V tako vzdušji"mora postavati kristjan celega človeka.Za= vedati se mora, % da je kristjan in to zavest pokazati vsej krščanski okolici.-Jz njegovih besed, obnašanja« ravnanja, sploh iz celega življenja mora biti razvidno njegovo krščanstvo, .Celo njegovo Živ= Ijenje mora kazati, da je zanj krščanstvo najvišje 5 reč kot življe= nje, 'več kot narodnost. V dno duše se mora zavedati, da je krščanstvo več kot sa= mn vera v .Boga« Da se pravi, biti kristjan, sprejeti Kristusov nauk in Njegova načela, kar hrani katoliška Cerkev. Zato je dolžan vse svoje življenje usmeriti po teh Kristusovih naukih, dolžan v vsem iti za naukom Cerkve. . s Kdor je pravi kristjan se zaveda, da mu posvečujoča mil©st daje otroštvo božje, zato jo zna ceniti in se zanjo truditi. Vse to pa ne sme biti le znotraj P* avega kristjana, ampak mora tudi iz njega izžarevati. Kd*r pred vsakim norčevanjem, sramo= tenjem krščanstva ali njegovih zapovedi umolkne, v sebi skriva kr= ščanstvo, ni pravi kristjan. , • Kdor pusti, da se vpričo njega napadaj® verske resnice, ali prevračajo božje zapovedi, jih kritiziraj o kot nemogoče,nazad= njaške, protinaravne in nima nobene besede obrambe zanje, ne more reči, da je pravi kristjan. Kdor pusti, da se okrog njega preklinja ali kvanta, pa mol= či in misli, kaj bom pihal kjer me ne peče, je bojazljivec, IcL beži in skriva svoje krščanstvo tam, kjer bi ga moral javno pekazati. Zaveden kristjan se mora zavedati, da je krščanstv© danes napadano od vseh strani, da ga je treba braniti z vsemi možmi* S tem, da sam dosledno živi po krščanskih načelih tudi v javnosti, da to krščanstvo pogumno brani povsod tudi z besedo. Poleg tega pa mora skrbeti, da za krščansko doslednost pridobi čimveč dobrih kristjanov. Samo obramba ni zadostna. Treba je zlomiti krščanstvu sovražne vrste in vanje zanesti pravega krščanstva. Ce takega duha v nas ne bo, ne le, da za krščanstvo ne bo= mo nio naredili, ampak je .nevarnost, da tudi sami podležemo. & % 1 (UkuajmSI 2 21 . ,leto II. v POZmVLENi,CVETOVI £pLCI 23.novembra # Pozdravljeni, cvetovi rdeči, ki ste za Kristusa umrli, po smrti ste v nebeški sreči se znova za Boga odprli. 0 Očetje, bratje in sinovi, otroci, matere, dekleta, odprti so vara zdaj domovi, kjer vlada vas 'Ljubezen sveta! Prosite v večni domovini, da bi za vami vsi hodili, _• posnemali vas v bolečini, junaško vsak svoj križ nosili. • Pri Bogu v raj ski domovini - radujete se zdaj, junaki; na vas nam sveti so spomini, ki mir uživate po zmagi. Naš ponos. Brat in sestra, ki se s težavo vlečeta skozi neprijetno življenje v tujini, ali se vaju tu in fam ne loteva obup ali vsaj. malodušnost? Le zakaj mora človek tako trpeti, saj je večkrat živa= li bolje; pfe zakaj smo Slovenci tako majhni, da nas drugi lahko za= ničujejo; zakaj se moramo pošteni tako potikati, drugi pa se lahko šopirijo sredi hudobij? Le par misli v odgovor'; kar nam hoče vzbudi¬ ti občutek, da smo manj vredni, naj nam dviga pogum. Znani slovenski bogoslovni profesor, sedaj Škof, je poudaf= jal; "Lepo je biti Človek, a težko je Resnično, to mi sedaj okušamo. Lepo je, da smo ljudje sedaj v teh težkih Časih: koliko stvari spoznavamo , kako važno je, da se prav odločamo; .seveda pa ču= tirno vso Človeško slabost, okušamo hudobijo, ki ja je človek zmožen. Bodimo ponosni, da smo ljudje,..zakaj vse je Bog zaradi človeka ustva= ril, mi ubogi zaničevani ljudje smo bili Stvarniku v mislih, ko je svet ustvarjal. Ni prazno, ni zastonj, da živimo. Begunci trpimo tudi kot Slovenci. "Podcenjevali smo se,pre= slabo o sebi mislimo", ta beseda je padla ob neki priliki zadnji te= den v taborišču, zares; ali nimamo mi marsikakšne lepe lastnosti, zag¬ radi katere nas lahko veliki narodi zavidajo? Poštenje in pridnost, pogum in iznajdijivos.t, vernost in blago srce? Gojimo te kreposti in potem bodimo kot otroci uboge, pa poštene in častitljive matere, ki jo nad vse spoštujejo in ji delajo veselje; bodimo ponosni na sloven= sko matea* svojo, pa tudi ona naj bo ponosna na nas. In to, da. nas neprestano■zadevaj o udarci in smo nasproti njim takorekoč brez moči? Zadevajo nas udarci, ki. nam jemljejo čast pri ljudeh; kaj ste vendar naredili? - Na to je mogoče odgovoriti le z našo krščansko vero; Kristus je bil obsojen za pravico, Njegov nauk se je širil sredi preganjanja, nebeško kraljestvo - Njegova Cerkev Štev. 21., Leto II. _ *Z _ J 23. novembra 1947, silo trpi do današnjega dne in tako zmaguj e. Bodimo ponosni, če mo= remo trpeti za pravico in resnico! Mi gledamo globlje kot tisti, ki nas pomilujejo in ye bolj kot naši nasprotniki ~ gre vendar za kon= ono zmago in ta je na strani ponižanih in razgaljenih. ki ga predpisu^ je red in narava sama. Ta red je zakonska zveza. Vsako zadošcevanje. spolnega nagona izven zakona je. nered, je greh, je škoda, ki jo tr= % pita duša in telo, posredno pc tem tudi družina in narod. Seveda . človek, ki je pod postavo izvirnega greha, v svo= ji slabosti vedno' in' povsod išče, leje bi v božji in naravni postavi dobil kakšna vratca, skozi katera bi vendar z mirno vestjp. mogel uiti svojim obveznostim« pa teh vratič v božji in naravni postavi ni, kakor so sicer vedno v vsaki človeški postavi. Tako sitpomir jajo vest in opravičujejo svoj greh*v spoX= •nem življenju: to je pač naravna. In kar je naravno ne more biti greh. Seveda je naravno. Saj je povodenj tudi povsem nekaj na=- ravnega, in požar tudi. In vihar tudi. in vendar povzroči povodenj ogromno škodo, požar je velika nesreča i:i vihar prinaša pd^osto strag na opustošenja. Tudi greh je nekaj naravnega, tatvina, umor, sovraštvo - vse izvira iz človeške narave, kri je po izvirnem grehu k slabemu nagnjena in vendar je tatvina greh. umor .greh, sovraštvo greh. Torej ni "vse prav zato*, ker je naravno« Narava sama v sebi je sicer dobra^ *akaj vse, kar je Bog ustvaril je dobro, greh pa je zlorabljanje na= rave proti božji postavi in proti postavi, ki jo je Bog položil v na¬ ravo samo. . __ Nečistost zagovarjati in izgovarjati z naravo je torej povsem zgrešeno in.znamenje neke dušne omejenosti, ki je prav za ta vrste ljudi pogosto tako značilna Toda, kar *je tako češko, pretežko In za slabotne Človeške moči naravnost nemogoče, to vendar ne more biti tak greh, slišim drugi pogovor. Res je, držati se reda v spolnem življenju, ni vedno lahka stvar in zahteva premnogokrat hudih in težkih bojev, veliko samopre= mag o vanj a in krepke volje. Toda nemogoče ni nikdar jr pri človeku, ki si zna vzgojiti močno voljo, niso te dušne preizkušnje navadno nič tegje kot'vse druge. Da, velikokrat so -boji proti drugim pregreham mnogo težji, n,pr. proti sovraštvu, jezi, skoposti itd. Bog ni nalo= žil človeku nič nemogočega in tudijaarava ne terja od človeka niče= sar, česar ne bi mogel izpolniti. Ce je Bog torej dal šesto božjo zapoved, je tudi vedel, da jo je mogoče izpolniti. Seveda, samo z lastno močjo ne. Zato pa da Bog vsakomur zadostno milosti, zadostno pomoč, dajnore v vsakem primeru in v vsa= kem položaju izpolniti božjo voljo. Cetuti z žrtvami, mnogokrat tež= kimi žrtvami, ki pa jih Bog zahteva od Človeka. Brez žrtev ni poti k Bogu. Svet meri Človeka po uspehih, Bog/po®žrtvah. Božja pomoč pri teh notranjih bojih pa je^vpdnc tudi u„speš= na, Če redno in intenzivno prosiš in moliš za rij o. Človeka molitve čistost recimo ni več težka zadeva, prav nič težja kot vsaka druga skušnjava. _ - / >ro tev. 21., leto II. - 4 - 23. novembra 1947. STARE IN NOVE ZAVEZE - KNJIGA PSALMOV Psalm 17. (Kralj David se zahvaljuje za rešitev in zmago) (Nadaljevanje) Plačuje mi Gospod mojo pravičnost, nagrado mi daje, ker so čiste moje roke. Zakaj držal sem se steza Gospodovih, z grehi se nisem oddaljil od svojega Boga, imel sem pred očmi vse njegove zapovedi in njegovih ukazov nisem odrival od sebe, temveč sem ostal pravičen pred Njim in se ohranil brez krivde, Zato mi vrača Gospod po moji pravičnosti, ker so Čiste moje reke v njegovih očeh. Udanemu človeku se skažeš tudi ti udnnega, s pravičnim postopaš pravicfho, čistemu si tudi ti čist, nasproti zvijacnežu pa si previden. Skromno ljudstvo ti rešuješ, ošabne oči pa tlačiš k tlom. Saj le Ti, Gospod, daješ, da sveti moja svetilka; Ti, o Bog razsvetljuješ mojo temo. S Teboj naskočim sovražne trume, z božjo pomočjo preskočim zidove. Božja pota so Čista, božja beseda v ognju preskušana; on brani vse, ki se k njemu zatekajo« - • Kdo neki je bog če ne Gospod, kdo trdna skala če ne naš Bog? Bog, ki me je prepasal z močjo in mojo pot izravnal, ki.mi je dal noge hitre kot so noge Jcosut in me postavil na visoko, ki je uril moje roke za boj, da znam napenjati jekleni lok. Dal si mi svoj rešilni ščit, tvoja roka me je držala, po tvoji skrbnosti sem postal velik. Razširil si pot za moje korake, noge se mi niso zapletale, šel sem za sovražniki in jih zgrabil; nisem se vračal, dokler jih nisem užugal. Strl sem jih in niso se mogli dvigniti, padli so pred moje noge. - \ Opasal si me z močjo za boj upornike zoper mene si mi uklonil, moje sovražniki pognal v beg, nje-, ki so me črtili, razpršil. Vpili so - ni ga bilo, ki bi jih rešil, vpili h Gospodu - pa jih ni poslu&al. Rszgnal sem jih. kot prah v vetru, kot blato na cestah jih premešal. - /. 21 . ,Leto II. - 5 23. novemtoa 1947. iztrgal si me ljudskim "bojem-, postavil ;a poglavarja narodov. Ljudstvo, ki ga nisem poznal, mi je slutilo, na prvo besede me ubogalo, tujci so se mi prilizovali, prebledevali so, trepetajoč prihajali iz svojih gradov.- Naj živi Gospod, naj bo ČeŠČena Skala mo.ja, hvalnice raj povzdigujejo Boga, mojega rešitelja. Bog mi je dal, da, sem se maščeval in ljudstva mi je podvrgel. Osvobodil si me sovražnikov, dvignil me nad upornike, ■ ^ iztrgal me nasilniku. Zato te bom slavil med narodi, Gospod, in tvojemu imenu bom hvalnice prepeval; ti si naklonil svojemu kralju velike zmage i n 11 srni 1 j en j e iz ka zal sv o j emu Maziljencu Davidu in njegovemu potomstvu za vselej. \/ \T7* X ZMJENE Bom oTfekL V Popolno^ kesanje. tako T TT j- j.-L polne ga k esa nja nam ucr sanj pred Dr agoc eni. uoinki^ Po pblntrice s'an je oo= z br 1Š e vse gr eh e. Tako sv. Cerkev jasno. Popolno ke= e spravi človeka z Bogom g9 prejemom zakramenta sv. poko= To izjavlja tridentinski kon= Cerkev se opira na bese= de Boga samega. "Ljubim tiste, ki mene ljubijo" (Preg VIII,17).Takoj priteče k nesrečniku., Id. ga- klice, Združi se znova z njim; "Piko me kdo ljubi, ga bo ljubil moj Oče in bova k njemu prišla. Popolna 1ju=- .j u. -j. , 6 - bezen do Boga zbriše v trenutku smrtne grehe, ker postane naša duša znova tempelj presvete Trojice; Bog pa ne more prebivati v duši, ki je obtežena s smrtnimi grehom. slino na Marijo Magdaleno, javno greznico. Pade na ko= ?omi f lena pred Kristusa, ne reče nobene besede, joka, s solzami mooi Je= zusove noge in jih briše s lasmi. Jezus sam pravi o njej; "Odpuščeni so ji številni grehi, ker je mnogo ljubila" (Lk VII, 47). Kakor Ma= rija Magdalena, moremo tudi ,mi v trenutku dobiti odpušČenje grehov s popolnim kesanjem. Prav isto je bilo s sv. Petrom. Iz ust božjega Odrešeni^ ka ni slišal nobene besede odpuščenja. Evangelij samo poroča, da se - je Jezus ozrl vanj, ga pogledal. Ta božji pogled je vzbudil v srsu nezvestega apostola'tako ljubezen in z njo kesanje, da je bil njegov greh takoj odpuščen. Kristus je ohranil popolno zaupanj e-Petru. Niko= li mu ni očital nezvestobe. . Napačno pa bi bilo, ako bi tako sklepali; "Ge popolno kesa= nje zbriše grehe, spoved ni potrebna." Stroga dolžnost je obtožiti se pri spovedi vseh smrtnih grehov, tudi onih, Id. so bili odpuščeni s popolnim kesanjem. Po usta= Gotovo je, da so nam grehi odpuščeni s popolnim kesanjem. Ako se jih ne bi spovedali, so'nam prav tako odpuščeni, grehi ne oži¬ vijo, ko so bili enkrat odpuščeni po popolnem kesanju. Doda ako se jih ne spovemo, zgubimo milost bošjo, ker smo opustili dolžnost;spo= vedati se smrtnih grehov. Še ena.važna opomba! Samo popolno kesanje ne zadostuje za sveto obhajilo. Izrecni cerkveni zakon je, da se moramo smrtnih gre= hov preje spovedati, preden gremo k svetemu obhajilu. To zahteva tri= . dentinski cerkveni zbor„ Grehi so s popolnim kesanjem odpuščeni, to= da Cerkev ščiti svetost presvete Evharistije in hoče preprečiti vse ziorabe, ki bi lahko nastale zaradi Človeške slabosti in hudobije. Iz nauka o popolnem kesanju izvajamo ta sklep: POGOSTO OBUDILI! in sicer; POPOLNO KESANJn BOMO a) Vedno, kadar smo tako nesrečni, da smrtno grešimo, živeti v smrtnem grehu, se pravi svoje življenje zapravljati in se postavljati v nevarnost večnega pogubljenja« V smrtnem grehu ne mo= remo. za nebesa ničesar zasluziti. Popolno kesanje nas regi tega, ker nam vrne posvečujočo milost božjo. b) Vsak večer, preden zaspimo. Popolno kesanje zbriše vse smrtne grehe in vse male grehe, v katere padamo vsak dan. Greg= niku lahko prihrani strašno presenečenje večnega pogubij enja.Dejanje popolnega kesanja poveča tudi kapital milosti. v c) padar smo v smrtni nevarnosti. Ge smo v smrtnem grehu,, je popolno kesanje v smrtni nevarnosti edino sredstvo zveličanja. ka < po d) zgodi Kadar smo pri umirajočem, pa ni navzočega.duhovni navadno v takem slučaju, žalujejo in jokajo, gredo nihče pa ne pomaga umirajočemu •nčaju dajte umirajočemu križ Kaj se zdravnika, morda še ,po duhovnika, obuditi popolnega kesanja. V takem in počasi in razločno molite či brez zavesti. ^* umrl, pa pomagamo 20/N1 kesanje, tudi če se zdi_ Videz cesto vara, Fa videz je bolnik da je umirajo= Ge se življenje, do zveličanja. ' it ' \ /r v njem, Tako lahko umirajočemu ~fT\n