V 33 S1
r
TVE L /VVŠTCA
ENOTNOST
l
Z--—--_^LU>
$: ■ 1S :=.;;	f 1
Četrtek, 13. januarja 1966
št. 1, leto XXIII
Gradbeniška Tmjulčica 1968
— Zbudite se vendar! Sedaj imamo skupaj že vsa dovoljenja. Rokave gor! Rok izgradnje je 10. januar 1965 leta.
Karikatura: ANDREJ NOVAK
FRANC POPIT:
Izdatki izven gospodarstva
naj bodo skladni z možnostmi
Ob zaključku minulega leta je bila v zveznem in gospodarskem zboru zvezne ljudske skupščine živahna razprava o gospodarsko planskih ukrepih za letošnje leto ter o glavnih nalogah v našem nadaljnjem ekonomskem razvoju. V tej razpravi je sodeloval tudi predsednik RS ZSS tovariš Franc Popit, ki se je v svojih izvajanjih pomudil predvsem ob nekaterih še vedno izrazito ekstenzivnih težnjah gospodarskega razvoja. Iz te njegove razprave povzemamo naslednji odlomek:
Če se vprašamo, ali vsebuje predlagana politika toliko doslednosti, pripravljenosti in hotenja, da končano ekstenzivno gospodarjenje, da napravimo križ čez stare metode, da se dokopljemo do stabilnega gospodarstva, kakor so jo izrazili v delovnih organizacijah, potem moramo, žal, ugotoviti, da gre pri tem za razlike. Nekateri celo pravijo,‘da bi lahko govorili o dvojnih merilih: o enih, ki veljajo za delovne organizacije —
le-te so potisnjene ob zid — in o drugih za banke, federacijo, republike in občine, ki še naprej uporabljajo nekatere metode, znane pred reformo.
Primerjajmo delavce, ki se odrekajo svojemu standardu, da hi. pripomogli k stabilnejšemu gospodarstvu, s hotenji, izraženimi v teh skupščinskih dokumentih. Iz primerjave sledi, da se ne moremo odreči investicijam v asfalt, proge itd. Gre za investicije, za katere je jasno,

Na skupnem delu
Novoletni prazniki so za nami, spet smo v polnem ritmu naših delovnih dni.
Vsak med nami dela pač tako kot zna in zmore, toda to delo se zliva z delom sotovarišev v delovni enoti, v delovni organizaciji, z delom ostalih proizvajalcev v ožjih in širših skupnostih. Smo organizirana družba in organizirano, zavestno stremimo k uresničitvi tistih ciljev, ki smo si jih zastavili z našimi skupnimi dogovori.
Te naše dogovore in cilje izpolnjujemo in dosegamo seveda v odvisnosti od njihove zahtevnosti: včasih hitreje, včasih šele po daljšem času. Spoznali pa smo, da jih dosegamo tem hitreje, čim bolj jasne so vsakemu posamezniku tiste delovne naloge, s katerimi prispeva k doseganju naših skupnih ciljev. Pojasnjevanje ciljev, za katere se borimo in mobilizacija čim širšega kroga delovnih ljudi za njihovo uresničitev sta torej neizogibni sestavni del naših skupnih prizadevanj, sta činitelja, od katerih je odvisen ne samo rok za njihovo izpolnitev, temveč večkrat tudi njihov uspeh ali pa neuspeh. Ne pravimo zastonj, da zavestno spoznanje, kadar ga osvojijo množice, postane tako močna materialna sila, da ruši vse zapreke na svoji poti.
Ena najmočnejših zavestnih sil naše socialistične družbe so sindikati, katerih delovanje se sicer res omejuje na delovne organizacije, ki pa zaradi osrednjega mesta, ki ga je naša skupnost priznala delovnemu človeku, še kako močno vplivajo na razvojno pot naše celotne družbe. In če smo že rekli, da zavest, spoznanje o nujnosti določenih stvari postane močna materialna sila, kadar to spoznanje osvojijo množice, potem lahko to samo ponovimo za tista spoznanja, za katerih uresničitev se borijo sindikati.
Ali je politika sindikalnih forumov tudi politika vsakega člana sindikatov? Ali je s cilji sindikalnih vodstev dovolj seznanjeno tudi sindikalno članstvo?
Zdi se nam, da na to vprašanje lahko najbolje odgovorimo z besedami predsednika RS ZSS tovariša Franca Popita v novoletnem intervjuju našemu tedniku:
»Moramo spremeniti način dela vodstev sindikalnih podružnic tako, da bi se vsaj toliko, kolikor se ukvarjajo s problemi na ravni delovnih organizacij, ukvarjala s članstvom. Da bi razmišljala o tem, kako bi seznanjala članstvo s stališči sindikata, ga pridobivala zanje in ga Pritegovala, da bi se ta stališča uresničila.
Važno vlogo pri tem mora imeti sindikalni tisk, posebno Delavska enotnost, ki bi morala priti do slehernega elana sindikata, ki bi morala prenašati samoupravne izkušnje in izkušnje iz sindikalne dejavnosti iz kolektiva v kolektiv. Zato pa bi se morali tudi pomnožiti napisani prispevki sindikalnih delavcev iz delovnih organizacij. Le s skupnimi napori lahko Delavska enotnost pomaga napolniti praznino, nastalo v delu sindikalnih podružnic in Postane glavna zveza med sindikalnim vodstvom in članstvom.«
Uredništvo Delavske enotnosti bo dosledno spoštovalo naloge, ki so s temi besedami, začrtane. Upamo, da bomo Pzi tem imeli ne samo podporo sindikalnih podružnic, emveč tudi podporo čim širšega kroga sindikalnega član-Wa-	MILAN POGAČNIK
da zanje ni materialnega kritja, da so hipertrofirane spričo naših možnosti, da so bile začete v inflacijskem razdobju. Z eno besedo, gre za poskuse nadaljevati politiko, ki je nasprotna intenci jam reforme in ki ne bo veliko pripomogla k stabilizaciji. Namesto da bi se vprašali, zakaj so se banke zadolžile preko svojih možnosti, je slišati zahteve po legalizaciji takšne prakse, ki nikakor hi malo pripomogla k nestabilnemu gospodarskemu položaju. Za takšne investicije predvidevajo ukrepe, ki ne sodijo v sistem, ne da bi se pri tem vprašali, kaj bodo o tem mislili delovni kolektivi in kako jih bodo sprejeli. Te ukrepe upravičujejo z izjemno situacijo. Glede tega moramo ugotoviti, da nam je sleherno leto doslej prineslo izjemne situacije, da smo sleherno leto uveljav-1 j ali izjemne ukrepe in da smo jih izvajali tudi v naslednjem letu, čeprav se je položaj spremenil. Izjemni ukrepi so tako postali sestavni del sistema. Kadar govorimo o politiki to politiko opravičujemo so banke delovale po intenci j ah skupščine, oziroma na podlagi njenih predpisov. Nemara je to delno res, vendar se nikakor ne moremo spomniti, da bi kdaj glasovali za olajšave bankam, za to, da se zadolžijo za sredstva, ki jih nimajo. Menim, da bi banke ne bile smele prevzemati takšnih obveznosti. In naposled, če je res, da jih je na to zavezala skupščina, zakaj pa jih z zakonom ne bi mogla tudi odvezati. Banke pa naj po svoji presoji odločijo, katere investicije, razen inve-(Nadaljevanje na 2. strani)
bank, s tem, da
NA NEDELJSKO SMUKO
J
FOTO: .FOTOSLUZBA DE
RAZGOVOR O AKTUALNIH PROBLEMIH PTT
Na liniji:

iiii

Pilili
S:!®:*
S.*.
ti
£ :S .
Večja
produk-
tivnost
Naša PTT podjetja v zadnjem času naglo in tudi uspešno uresničujejo program modernizacije in avtomatizacije omrežja in uslug, čeprav tudi PTT službi primanjkuje sredstev. Ali se je položaj izboljšal po zadnji podražitvi uslug? Kateri so tisti poglavitni problemi, ki zdaj najbolj zavirajo še hitrejše uresničevanje začrtanih programov in kako se PTT kolektivi spoprijemajo z njimi?
»Modernizacija in avtomatizacija telegrafsko telefonskega prometa je zdaj naša najvažnejša naloga,« je začel tovariš Tav-želj. »Najprej moramo dokončati magistralne PTT zveze, med katere spadate predvsem koaksialni kabelski sistem Ljubljana —Maribor—avstrijska meja ter Ljubljana—Trst—Koper. S tem bomo avtomatsko povezali Sta- . jersko, Prekmurje in celotno Primorsko z Ljubljano, istočasno pa bomo ustvarili neomejene možnosti za povezavo naše države z Zahodno Evropo in X.ostalimi kontinenti. Skupno z magistralnimi PTT zmogljivostmi se mora razvijati tudi lokalna mreža, ki je pogoj za smotrno in ekonomsko izkoriščanje magistralnih kapacitet, saj sama zase tudi ne more biti učinkovita, niti ne bi predstavljala racionalnih ekonomskih vlaganj.
(Nadaljevanje ha 6. strani)
II
lili
Hi
II
a	. .
m

j
NE SAMO TRANSMISIJA
<►
!

Če bi hoteli podrobneje opredeliti vsebino današnje razvitosti samoupravnega mehanizma, bi si morali priznati, da so zanj še vedno značilni močni elementi transmisijskega sistema, v katere pravzaprav še vedno odločajo upravna vodstva delovnih organizacij. Sam postopek je sicer po svoji formi demokratičen, saj ima vsak delavec vso možnost, da neposredno — na zboru delovne enote — ali posredno — prek družbeno politične organizacije ali delavskega sveta — izpoveduje ali uveljavlja svoje stališče. Vendar pa je dejanska razvitost samoupravnega mehanizma bistveno drugačna. Številne' analize namreč vedno znova potrjujejo, da široki sloj' neposrednih proizvajalcev le malokdaj sodeluje pri odločanju o proizvodnem in poslovnem procesu, da so tudi vodstva družbeno političnih organizacij postala v marsikaterem primeru bolj sestavni del uprave kot samostojna politična sila v kolektivu. A tudi ^ sam vpliv delavskega sveta je marsikdaj močno omejen, saj delavci, v večini nimajo stalnega vpogleda v ozadja, od katerih pa so odvisne tudi odločitve.
Vodstva delovnih organizacij imajo tako še vedno največ možnosti, da povsem svoj e volj-no diktirajo poslovno politiko. Res je končna odločitev sicer zasnovana na principih demo-
^ll!llllllllll!llllll!llllll!lllllll!lllllllllniillllllllllllllllllllllllll|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||jj|
Ob koncu minulega leta se je v Beogradu sestal p | plenum centralnega sveta ZSJ. Na dnevnem redu je g M bila ena sama točka: poglabljanje samoupravljanja in g g delitev dohodka v delovnih organizacijah. Za izbo- p g diščno misel pa je služila ugotovitev, da ne moremo g g pričakovati od proizvajalcev, da bi bili vsestransko g 1 zainteresirani za probleme družbene proizvodnje ter i | za sodelovanje v samoupravljanju, če občutijo, da ne g | morejo odločati o odnosih, ki opredeljujejo delitev g p rezultatov družbenega dela.	=
Hill!
kratičnega odločanja, toda prav zaradi razlogov, ki smo jih že omenili, je še vedno samo formalna demokratična, samoupravljanje pa še vedno v marsičem pomeni samo trasmisijo.
Toda povsem obratno v odgovornosti! Ni treba kdo ve kako podrobno dokazovati, da pa je prav tisti vodstveni kader, ki najbolj uveljavlja svojo voljo v proizvodni in poslovni politiki, tudi najmanj odgovoren za učinkovitost ali neučinkovitost ukrepov. Samo za primer: le malokdaj se je doslej primerilo, da bi moralo upravno vodstvo odgovarjati, bodisi pred kolektivom bodisi pred širšo družbeno skupnostjo, zakaj posluje z izgubo ali pa na meji rentabilnosti. In teh podjetij je, mimogrede povedano, kakih 30 odstotkov
od celotnega števila. In nasprotno: ali smo izoblikovali radikalen in pogumen sistem materialnega in moralnega stimuliranja vodstvenih in strokovnih delavcev za boljše gospodarjenje? Odgovor je približno takle: v podjetjih, ki dosegajo sicer evropske rezultate v proizvodnji in poslovanju, so osebni dohodki strokovnjakov utesnjeni v skonstruirane občinske kriterije in limite.
Tako zamegljeni ekonomski odnosi v sistemu formiranja in delitve dohodka pa meglijo tudi samoupravne odnose. Vzrokov pa, zakaj tako počasi oblikujemo delitev dohodka v delovnih organizacijah, je več. Predstavnik slovenskih sindikatov Franc Urevc je na plenumu med drugim ugotavljal:
»V Sloveniji so bile še leta 1961 v 69 odstotkih podjetij osnovane delovne enote, danes pa so samo še v 52 odstotkih in še v teh marsikdaj le na papirju. Glavna prepreka v uveljavljanju delovnih enot in sistemu formiranja in delitve dohodka vedno odločilna birokratska in po delovnih enotah pa so še tehnokratska pojmovanja, neurejenosti v gospodarskem sistemu ter preveč šibko strokovno znanje in izkušnje s tem.«
Zato je bil eden izmed zaključkov* plenuma: v sindikatih si bomo morali še naprej z vso odločnostjo prizadevati, da se izpolni sistem formiranja in delitve dohodka po delovnih enotah, ker je le od tega odvisno nadaljnje razvijanje samouprave proizvajalcev, od obojega pa uspešnost prehoda na intenzivno gospodarjenje. »Ni dvoma, da , delovne enote odločajo samo pri delitvi osebnih dohodkov.« je poudaril v razpravi Mitja Švab, predsednik komisije za družbeno upravljanje pri RS ZSJ za Slovenijo. »Delovne enote morajo prav tako odločati ali imeti vsaj odločnejši vpliv na delitev sredstev za razširjanje reprodukcije, štipendiranj, stanovanjsko gradnjo in druga področja, kajti tudi tu gre za sredstva, ki jih ustvarjajo proizvajalci v delovnih enotah in ki so prav tako povezana z osebnimi dohodki.«
• TOLMIN:
Užalje-
nost
vodilnih
Na sestanku z direktorji in predstavniki samoupravnih organov podjetij tolminske občine, ki sta ga skupaj organizirala občinski sindikalni svet in občinski komite Zveze komu-nistov^ so navzoči govorili tudi o bližnji reelekciji vodilnih uslužbencev in o odnosih v podjetjih.
V tolminskih gospodarskih organizacijah je namreč prav sedaj opaziti, da so mnogi vodilni uslužbenci »užaljeni«, ker bodo morali ob reelekciji oditi na druga, vendar v delovnem procesu prav tako odgovorna in pomembna delovna mesta. Zavoljo tega prihaja te dni v podjetjih tolminske občine do precej vročih razprav, češ da bodo poslej prišli na vodilna mesta tuji ljudje in da bodo morali domačini na nižje položaje, pa čeprav so med njimi tudi nekateri člani Zveze komunistov. Nobena podobna razprava o zamenjavi vodilnih uslužbencev v tolminskih podjetjih pa se doslej ni nanašala na to, kakšna naj bo strokovnost teh ljudi in kakšne rezultate so kot vodilni uslužbenci sposobni doseči.
Zavoljo enostranskega gledanja na zamenjavo vodilnih organizatorjev proizvodnje smo lahko v nekaterih podjetjih tolminske občine iz dneva v dan priče slabših odnosov. V bovškem obratu lesnoindustrijskega podjetja KRN iz Klavž so bili nekateri člani delavskega sveta proti temu, da bi bil šef obrata inženir, ki je prišel iz šole' in ki so ga sami štipendirali. Govorili so, da takih kadrov ne potrebujejo in podobno. Tudi zamegljeni odnosi v ClB Bovec se vlečejo že dlje. Vsi pogovori, ki so jih imeli v zadnjem času v podjetju, so še bolj zaostrili odnose, ker vodilni uslužbenci niso hoteli hkrati odpravljati svojih napak in slabosti. Nekateri člani delavskega sveta v podjetju Trenta iz Bovca menijo, da ne potrebujejo sposobnega človeka, ki bi urejal notranje akte in druge zadeve splošnega sektorja. Pravijo tudi, da ne potrebujejo strokovnjakov, češ da so tako in tako delavci sposobni vse narediti. Pa tudi v Metalfleksu v Mostu na Soči se že predolgo samo pogovarjajo, da bi bilo dobro zaposliti strokovne kadre.
Tako bi lahko še naštevali mnoge primere, kako se v podjetjih tolminske občine prav zdaj otepajo strokovnjakov in sposobnejših vodilnih uslužbencev, ker se tisti, ki danes zasedajo te položaje, bojijo za svoje stolčke, kot je razprava na posvetu nekajkrat razkrila.
Zategadelj so se tolminski sindikati ob obravnavanju reelekcije vodilnih uslužbencev zavzeli, da morajo na vodilna mesta v gospodarskih organizacijah tolminske občine priti ljudje, ki po svojih strokovnih in drugih sposobnostih tem delovnim mestom tudi ustrezajo. Dodali so še, da reelekcija lahko prizadene le neznanje in nesposobnost ljudi, ki so na vodilnih položajih v podjetjih. Hkrati pa reelekcija omogoča odločanje posameznih kolektivov za dolgoročno politiko njihovega razvoja in poslovanja ter odločitev kolektivov za t.i- 5 ste kadre, ki bodo to politiko g najbolje uresničevali v vsako- * dnevni praksi.	g
M. Z. |
DELAVSKA
ENOTNOST
Glasilo HepuDliS^ega sveta ZSJ za Slovenijo. Izdaja CZ P Ljudska pravica v Ljubljani Lisi le ustanovljen 20 novembra 1942. Urejuje uredniSki odbor. Glavni tn odgovorni urednik
MILAN POGAČNIK
Naslov uredništva m uprave: Ljubljana, Dalmatinova ul. 4. poštni predal 313/VI, telefon uredništva 31 66 72. Sl 24 02 In 31 00 33, uprave 31 oo 33. Račun pri Narodni banki v Ljubljani št. NB 501-1-365 - Posamezna številka stane N. 50 par — 50 t starih din — Naročnina Je če- I triletna N. 6,50 din — 650 starih din — polletna N. 13 din — 1300 starih din in letna N. 26 din — 2600 starih din — Rov ttoplsov ne vračamo — Poštnina plačana v gotovini — Tisk in klišeli CZ P »Ljudska pravica« Ljubljana
OB SEJI PLENUMA RO SINDIKATA DELAVCEV STORITVENIH DEJAVNOSTI
DRAGO VARUSTVO nepreskrbljenega potrošnika
Cene v storitvenih dejavnostih naj oblikuje tržišče © Občinske skupščine bi pri odmeri prometnega davka podjetjem storitvenih dejavnosti ne smele imeli pred očmi svojih proračunskih potreb
Ko sem minuli četrtek na seji plenuma Republiškega odbora sindikata delavcev storitvenih dejavnosti poslušal razpravo »O nekaterih družbeno-ekonomskih problemih storitvenih dejavnosti v zvezi z izvajanjem gospodarske reforme«, se nisem mogel znebiti vtisa, da uresničujemo reformo v storitveni obrti in komunalnih dejavnostih še vedno bolj z administrativnimi prijemi kot s sproščanjem ekonomskih zakonitosti. Pri uveljavljanju gospodarskih ukrepov, s katerimi neposredno odmerjamo materialno osnovo delovnih kolektivov storitvene obrti in komunale, nas še vse preveč »skrbi potrošnik«, ali pa imamo pred očmi proračunske potrebe, še malo pa ne materialnega položaja obrti in komunale.
Te ugotovitve niso utemeljevale le besede predstavnikov delovnih kolektivov storitvene obrti in komunale, ampak tudi številke ob tričetrtletni realizaciji storitvene obrti in komunale, ki kažejo, da ti dve gospodarski panogii, obremenjeni s posledicami nespodbudne delitve narodnega dohodka v preteklosti in odvisni predvsem od svojih sredstev, ne bosta mogli prebroditi gospodarskih težav, če ne bomo sprostili tržnih odnosov tudi v praksi. Najbolj nazorno ilustrirajo materialni položaj storitvene obrti in komunale podatki, da je v kovinski industriji med zaposlenimi 32 kolarjev, 248 mizarjev, 248 čevljarjev, 197 šivilj, 146 krojačev, 95 pekov, 58 tapetnikov, 58 frizerjev, 39 pleskarjev itd. ter da dela v lesni industriji 109 šivilj, 29 frizerjev, 142 krojačev, 109 čevljarjev, 63 sodarjev itd. in to na — nekvalificiranih delovnih mestih! Zaradi »zamrznjenja cen« ob reformi in po njej se je materialna osnova delovnih kolektivov storitvene obrti in komunalnih dejavnosti v zadnjih mesecih še znižala. To dokazujejo predvsem podatki, da se je razmerje med osebnimi dohodki in skladi v obrtnih podjetjih v lanskih desetih mesecih znižalo od 88:12 na 96:4, v nekaterih primerih pa celo na 99,9:0,01. Ob takšni materialni osnovi delovnih kolektivov obrti in komunale je zaman govoriti o njih kot »o nosilcih pobud in sredstev za razširjeno reprodukcijo«.
Republiški odbor sindikata storitvenih dejavnosti se ni zadovoljil samo s »fotografijo« šibke materialne osnove gospodarjenja in samoupravljanja v obrti in komunali, ampak je pripravil vrsto pobud, kako bi jo gospodarske organizacije teh panog povečale in se s tem enakopravno vključile v razvoj gospodarstva. Probleme, ki tarejo kolektive teh dveh dejavnosti, bi morali reševati na vseh ravneh, v zvezi, občini in v delovnih kolektivih samih. Delovnim kolektivom obrtnih in komunalnih dejavnosti bi bilo treba omogočiti, da bi ustvarjali1 večjo akumulacijo, sicer še dolgo ne bodo mogli modernizirati procesa proizvodnje in izboljšati življenjskih razmer zaposlenih. Delovni kolektivi pa lahko v spremenjenih razmerah gospodarjenja najbolj učinkovito povečajo svo-
jo materialno osnovo s sprostitvijo cen, ne toliko z davčnimi in drugimi olajšavami ali z zmanjševanjem predpisanih družbenih obveznosti. Administrativno določanje cen zadržuje razvoj storitvenih dejavnosti. Zaostajanje teh dejavnosti za splošnim gospodarskim razvojem pa posredno nasprotuje smotrom reforme. Zato Republiški odbor odločno zahteva, naj postanejo delovni kolektivi storitvenih dejavnosti enakopraven partner z drugimi delovnimi kolektivi, predvsem pa, naj se sredstva, ki jih namensko zbiramo za razvoj posameznih panog, v ta namen tudi uporabljajo.
V razpravi so člani plenuma povedali precej gorkih tudi na račun občinske politike obdav-
ZABELE2ENO NA OBČNEM ZBORU ObSS HRASTNIK
Na
polovici poti
Ugodni delovni uspehi in vendar pesimizem • Dolgoročni načrt izobraževanja sprejet S Z valorizacijo osebnih dohodkov šele začenjamo urejevati materialni položaj proizvajalcev
Kolektivi hrastniške komune v zadnjem času, še posebej po reformi, dosegajo ugodne rezultate. Kakor so poudarili na nedeljskem občnem zboru občinskega sindikalnega sveta, je bil lani ustvarjen za 35 °!o višji dohodek, za 42 °!o višji skladi in za 34 °lo višji osebni dohodki kot predlanskim, zaposlenih pa je bilo za štiri odstotke manj delavcev. Skoraj vsi kolektivi so bistveno povečali produktivnost — najbolj Kemična tovarna — za 20,8 °/o, kar kaže na prve resnejše premike v bolj intenzivno gospodarjenje. Navzlic vsemu temu pa je v razpravi prevladoval pesimizem, čeprav je bilo hkrati rečeno, da je reforma ustvarila osnovne pogoje za bolj stabilno gospodarjenje.
čevanja, ki ima bolj fiskalen kot pa ekonomski karakter. Priporočili so, naj bi občine pri določanju stopenj prometnega davka od storitev upoštevale predvsem ekonomski položaj posameznih , obrtnih panog, potrebe po posameznih vrstah storitvenih dejavnosti v občini in še vplivanje davka na gibanje cen, šele nato naj bi davek predpisale. Tako proučena odmera prometnega davka bi učinkovala ekonomsko, ne pa fiskalno, kot učinkuje prometni davek zdaj, kljub reformi — celo v njeno škodo! Tako kot za kontrolo cen obrtnih storitev so občinske skupščine pristojne tudi za odmero obresti od poslovnega sklada delovnim organizacijam v obrti, gostinstvu in komunali. Praksa kaže, da si prizadeva večina občinskih skupščin določati tem delovnim organizacijam maksimalno stopnjo obresti od poslovnega sklada, kar pri sedanjem zamrznjenju cen bistveno okrnjuje materialno osnovo teh delovnih organizacij. Tak ukrep bi bil ekonomsko upravičen le, če bi cene oblikovalo tržišče, za kar se sindikati najbolj ogrevajo. Samo to bi lahko povzročilo selekcijo med obrtnimi podjetji: gospodarsko bi napredovala le najsposobnejša. Admini-nistrativno določene cene pa selekciji ne morejo biti naklonjene!
V. B.
Pravzaprav bi sa morali.. vprašati, na čem temelji črnogledost udeležencev razprave, kajti doseženi rezultati tega ne opravičujejo. Morda bi delni odgovor našli v ugotovitvi, da so se vse do reforme tudi sindikati hrastniške komune preveč ukvarjali s tako imenovanimi sistemskimi vprašanji, zato pa jim je zmanjkovalo moči, da bi se bolj posvečali notranjim problemom delovnih kolektivov. Zdaj, ko je prevladalo spoznanje, da so bili z reformo razrešeni najbolj pereči problemi, oziroma je bila vsaj .nakazana pot. kako naj bi jih postopoma razreševali, pa je seveda potreben »obrat navznoter«. Nadaljevati je torej treba začeto pot in ne ostajati na polovici poti. Ce so sindikati že doslej znali opozarjati na probleme in predlagati tudi rešitve, potem bi morali zdaj bedeti nad tem, da se sklepi ter stališča tudi izvajajo; da notranja zakonodaja kolektivov zaživi v celoti, v okvirih vedno bolj razvitih samoupravnih odnosov. Življenje je potrdilo, da proizvajalci težijo k čim bolj odkritim razpravam — tega pa ni mogoče doseči, kadar se na primer sindikalna vodstva zapirajo sama vase, podjetja pa za svoj plot. Tako ni nič čudnega, če se ponekod zavzemajo za teritorialno povezovanje samoupravnih organov v neke nove organizme posvetovalnega značaja, kar pa ne le, da ni potrebno, temveč bi tudi oddaljilo pozornost od bistvenih vprašanj posameznih kolektivov in bi jo usmerjalo nazaj na »sistemska« vprašanja. Vendar pa hrastniški sindikati ne zavračajo sodelovanja, oziroma izmenjave izkušenj med posameznimi kolektivi, menijo pa, da takšne oblike, kot je ta, niso potrebne.
Treba pa je bolj uveljaviti zbore delovnih skupnosti in tudi gospodarska zbornica bi na tem torišču lahko storila veliko več kot pa je doslej.
Se dve obrobni pripombi: sindikati hrastniške komune so priporočili dolgoročni program za izobraževanje proizvajalcev tako glede splošnega in strokovnega kakor tudi družbeno-eko-nomskega znanja. Tisto, kar želijo najprej doseči, pa je, da bi se čim hitreje zmanjšalo število tistih proizvajalcev — 1700 od skupaj 4000 zaposlenih — ki nimajo niti zaključene osnovnošolske izobrazbe. V ta namen bodo skupaj z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami, občinsko skupščino in delavsko univerzo organizirali tovrstno izobraževanje.
In še druga pripomba: navzlic vsemu bi lahko bili vsaj malce razočarani nad letošnjim občnim zborom, kajti spominjamo se bolj živahnih in razvnetih razprav, na primer še v minulem letu. Rudarji so tedaj dajali »ton« in s tem spodbujali tudi druge. V zadnjem času pa, ko so se (vendar le že!) izboljšali tudi njihovi zaslužki, pa se zdi, da so zadovoljni in molčijo. Res pa je, da valorizacija njihovih osebnih dohodkov pomeni šele začetek, osnovno vprašanje pa slej ko prej ostajg modernizacija rudnika. Zanjo pa ni sredstev in tudi drugi rudniki jih nimajo, sicer se ne bi dogodilo, da bi v zadnjem času propadla že dva natečaja za dodelitev investicijskih sredstev za modernizacijo rudnikov, ker niso imeli sredstev za lastno udeležbo. Rudarji se torej imajo o čem meniti — in po našem mnenju bi bilo prav, če bi razne svoje probleme razgrnili tudi na občnem zboru svojega občinskega sindikalnega sveta. —mG
IZDATKI IZVEN GOSPODARSTVA NAJ BODO V SKLADU Z MOŽNOSTMI
Iz razprave tov. Franca Popita o gospodarsko planskih ukrepih za leto 1966
(Nadaljevanje s 1. strani)
sticij za energetiko, lahko začasno zaustavijo in nekatera sredstva, določena za ta zaustavljena dela, naložijo tam, kjer bodo dala najhitrejše in najboljše rezultate, da bi mogle potem s tako dobljenimi sredstvi končati najnujnejša dela. Mislim, da bomo prej ali slej neogibno morali s kurirskim posegom razrešiti problem hiper-trofiranih investicij. Cim dalje bomo prelamli rešitev tega problema, toliko bolj bo vse skupaj zamotano. Gre samo za način: ali s političnim odlokom ali s koncesijami bankam. Menim, da bi bilo prvo slabo, da ne bi bilo v skladu s sistemom. Tako nam preostane le druga možnost. Nekateri zagovarjajo nujnost pokrivanja primanjkljaja bank z željo, da ne bi prizadeli nerazvita področja. Mislim, da se bodo tovariši z nerazvitih področij strinjali z menoj, da to ni točno. Sami najbolj vedo, da je dosedanja eksten-
zivna inflacijska politika škodovala tudi njim. Iz svoje prakse vedo, kako se je skoraj čez noč zmanjšala realna vrednost sredstvom, ki so jih dobivali za svoj razvoj. Hkrati poudarjam, da sem za to, da družba tudi v prihodnje daje del svojega nacionalnega dohodka za razvoj nerazvitih. In dala ga bo lahko toliko več, kolikor večje bodo možnosti celotnega stabilnega gospodarstva.
Da se bomo razumeli, moram poudariti, da ne nasprotujem investicijam. Mislim celo, da morajo biti na ravni optimalne stopnje, katero zahteva maksimalna poraba v določenem razdobju. Vendar pa jih je treba vlagati tako, da bodo dajale najbolj rentabilne in najhitrejše rezultate. Sem za takšno politiko, ‘ s katero bomo hkrati stabilizirali gospodarstvo in dosegli hiter gospodarski razvoj.
V zvezi s predlaganimi ukrepi, s katerimi bi radi zajeli in centralizirali sredstva, navaja-
jo podatke o velikih sredstvih v delovnih organizacijah, pri tem pa zamolčujejo to, da so decentralizirane tudi obveznosti. In katere so te obveznosti? Navedimo nekatere: obratna sredstva, prekoračenje oziroma podražitev investicij, večja udeležba pri investicijah v osnovna sredstva, manj intervencij v gospodarstvu (premije, regresi), 2,5-odstotni prispevek za investicije, 25 do 40-odstptna prispevka za investicije, anuitete, prispevek za financiranje šolstva, stanovanjski prispevek, prispevek za socialno zavarovanje, delovne organizacije bodo morale odslej celo kriti vse stroške za službo družbenega knjigovodstva itd., itd.
Mislim, da že s sedanjimi obveznostmi tako obremenjujemo proizvodnjo, da bo to nujno vplivalo na večje cene *na domačem trgu, na tujem pa bo otežilo položaj naše proizvodnje, ki že zaradi nizke proizvodnosti ne more uspešno konkurirati. S tem pa so latentno nav-
zoči vsi tisti faktorji, ki ovirajo hitrejšo stabilizacijo gospodarstva in ne dopuščajo večjega standarda delovnih ljudi.
To pomeni, da bo izdatke zunaj gospodarstva treba uskladiti z njegovimi možnostmi. V delovnih organizacijah nam upravičeno očitajo, da smo le malo storili za to, da bi se izdatki zunaj gospodarstva zmanjšali in da bi jih spravili v možne okvire. Predlagani ukrepi tem zahtevam ne ustrezajo in obveznosti bi morale biti manjše.
Mislim, da nekateri predlagani ukrepi vsebujejo staro prakso ekstenzivnega gospodarjenja. Zato jih ne morem sprejeti takšnih, kakršne vsebujejo zakoni o usmerjanju sredstev delovnih organizacij in družbenih skladov in kakršne vsebuje zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o formiranju dopolnilnih sredstev za skupne rezerve gospodarskih organizacij. Prav tako ne morem privoliti v to, kako legaliziramo dosedanjo prakso bank.
Tudi »ho-ruk« ima svoje meje
Ko je pred dnevi plenum RO sindikata delavcev industrije in rudarstva Hrvatske ocenjeval prizadevanja delovnih organizacij za uveljavitev intenzivnega gospodarjenja, je bila ena iz- ; med. ugotovitev, da so v večini delovnih kolektivov povečali in- \ tenzivnost dela v proizvodnji. Druga ugotovitev pa je bila takale: in vendar je »ho-ruk« sistem baterija, ki tolče le na kratke \ razdalje. Predstavnik kolektiva Brodogradilište Split je to ugotovitev podkrepil z naslednjimi dejstvi: »Na lastnih izkušnjah \ smo se prepričali, da ima povečevanje fizične intenzivnosti dela \ prav tako svoje meje, preko katerih ni mogoče priti. In razen I tega, tak ,ho-ruk‘ sistem nam je povzročil precej škode na pod- \ ročju higiensko tehnične zaščite delavca in je negativno vplival -na zdravstveno stanje zaposlenih. In prav zato je v zadnjem ! času čedalje večji pritisk delavcev, da strokovne službe pove- i cajo svojo učinkovitost.«	i
Kaj pa lahko pomeni tako učinkovitost strokovne službe, je š dokazal mlajši inženir iz podjetja Djuro Djakovič iz Slavonskega 1 Broda. Pri njih je bila pot od dokumentacije do izdelave liv- I nega lonca dolga celih 14 mesecev. Toda po analizi tega mla- 1 aega inženirja bi bilo možno skrajšati priprave za dokumenta- 1 cijo za dva meseca, priprave v proizvodnji prav tako za dva | meseca m slednjič skrajšati tudi samo proizvodnjo spet za dva 1 meseca. Finančni efekt teh ukrepov pa pomeni povečanje do- 1 hodka od 4,1 na 18,5 % v prodajni ceni.	I
Štiri vprašanja za Franceta Borštnika, predsednika komisije za organizacijsko
POLITIČNA VPRAŠANJA PRI RS ZSJ ZA SLOVENIJO:
ZA VEČJO samostojnost
SINDIKALNIH VODSTEV
Prizadevanja za okrepitev vsebinske samostojnosti sindikalnih podružnic © Nič več potreba po dotacijah m delo sindikatov v občini in delovni organizaciji ® Novost - sklad za financiranje sindikalnega tiska in raziskav ® Prizadevanja, da bi zagotovili v posameznih primerih brezplačno pravno zaščito za
člane sindikata
Proizvodnja postaja spet privlačna
Odkar so v zeniški železarni uveljavili sistem formiranja in delitve dohodka po ekonomskih enotah, je proizvodnja spet postala zanimiva za strokovni kader. Se nedavno tega so namreč uslužbenci s srednjo strokovno izobrazbo v tem podjetju pre-jemali osebne dohodke, kot so jih dobivali visoko kvalificirani delavci v proizvodnji, medtem ko so imeli tisti z nižjo strokovno izobrazbo osebne dohodke kvalificiranih delavcev. Vse to pa je povzročalo nenehen pritisk delavcev iz proizvodnje, da bi se -z/ V reŽijl S Prehodom ™ sistem formiranja in delitve aonoaka po ekonomskih enotah pa so se ta razmerja bistveno spre-memia. Ne samo da znašajo zdaj razlike med posameznimi elani kolektiva, ki imajo enako kvalifikacijo, tudi po 20 000 din na mesec, kar je odvisno od uspešnosti gospodarjenja enot, bistveno so se povečali tudi poslovni uspehi podjetja, tako da je zdaj povprečni osebni dohodek v podjetju že 70.000 dinarjev
i’nr!onnk^m oktobruPa ie cel° 800 delavcev prejelo več kot 100.000 dinarjev osebnega dohodka.

Vedno več
strokovnjakov
prihaja
Zadnji plenum RS ZSJ za Makedonijo je izzvenel v ugoto-/ '"■ da s0 bili od avgusta, ko je bila uzakonjena gospodarska fetorma, pa do konca leta ustvarjeni dokaj dobri rezultati Tako je fizični obseg proizvodnje v prvih desetih mesecih minulega teta za 14,5 višji v primerjavi z istim obdobjem lani, izvoz je povečan za 22 %, produktivnost dela pa je porasla za 5,5 %. Razen tega pa so v številnih delovnih organizacijah odločili aa osnujejo večizmensko delo ter da tako čim bolj izkoristijo razpoložljive kapacitete. Ustvarjeni pa so tudi drugi pogoji za intenzivnejše gospodarjenje: bistveno se izboljšuje kvalifikacijska struktura zaposlenih, kajti v minulem letu je dobilo strokovno izobrazbo kvalificiranega ali visokokvalificiranega delavca 3500 neposrednih proizvajalcev, na višjih in visokih šolah pa je diplomiralo 1545 študentov.
mma
Resnica z dveh plati
Na vseh proizvodnih, političnih, sindikalnih in drugih sestankih v kolektivu rudnika Bor, tega našega največjega giganta barvaste metalurgije, je bilo slišati nenehne pritožbe, da v proizvodnih obratih podjetja ni dovolj strokovnega kadra.
Ko pa je ondan zaprosilo za sprejem na delo v to delovno organizacijo o inženirjev geologije, rudarstva in metalurgije ter en pravnik, mimogrede povedano, vsak med njimi je imel po .ekaj let prakse, so na njihovo prošnjo pripisali v upravi podjetja — ni prostih delovnih mest.
In zdaj bo šlo spet po starem: na vseh sestankih bodo spet ugotavljali tisto staro: v proizvodnji ni strokovnjakov!
Nekajkrat je bilo v sindikatih že govora o tem, kako zagotoviti večjo samostojnost sindikalnih organizacij na vseh ravneh, predvsem pa občinskih svetov in podružnic v delovnih organizacijah. Zato: kakšna so v tem primeru prizadevanja republiškega sindikalnega sveta?
Če lahko tako rečem, so naša prizadevanja dvojne narave. Najprej poskušamo okrepiti vsebinsko samostojnost sindikalnih organizacij. Pri tem gre za to, da bi postala pomoč republiškega sveta občinskim sindikalnim vodstvom in preko njih podružnicam v delovnih organizacijah čim bolj konkretna. To pa seveda terja tudi bistveno drugačne metode dela. Na seminarjih, delovnih razgovorih, področnih posvetovanjih poskušamo predvsem ugotoviti problematiko, ki se na teh področjih poraja, ter pri tem pomagati sindikalnim organom in organizacijam, da jo nato samostojno razrešujejo. Seveda pa si prizadeva republiški svet tudi programsko, vplivati na delo sindikatov. Zato smo dali v razpravo vsem republiškim odborom in občinskim sindikalnim svetom, da bi se tako izrekli o nadaljnji usmeritvi sindikalne politike in neposredno tudi vplivali na konkretni program dela ter se pri tem odločili, katerim problemom naj v prihodnjem obdobju posveti republiški svet največ pozornosti. Drugo plat teh prizadevanj pa pomenijo naše težnje, da bi tudi v materialne smislu čimbolj osamosvojili sindikalna vodstva v občinah in sindikalnih podružnicah.
Ugotovitev je točna. Bržčas si je le težko zamišljati samostojnost v oblikovanju politike sindikatov v obči-ni, kadar je na primer ob- X' činski sindikalni svet odvisen od dotacije iz občinskega proračuna. Nekateri dosedanji primeri to v celoti potrjujejo. In kakšni so konkretni ukrepi republiškega sveta za povečanje materialne samostojnosti občinskih vodstev in sindikalnih podružnic?
Že ob koncu minulega leta smo v sindikatih intenzivno razmišljali o tem, kako zagotoviti materialno neodvisnost občinskih vodstev in seveda tudi večjo samostojnost sindikalnih podružnic. Ponujala se je sicer možnost, da bi članarino znižali od 0,6 odstotka na osebni dohodek na 0,5 odstotka. Toda to znižanje ne bi bistveno vplivalo na povečanje prejemkov zaposlenih, ki so člani sindikata, bi pa seveda še bolj vplivalo na materialno neodvisnost občinskih svetov in podružnic ter s tem na njihovo vsebinsko samostoj-
nost, saj vemo, da sindikati niso vselej soglani z oficialno politiko do posameznih problemov bodisi v občini bodisi v delovni organizaciji. Spričo tega smo se tudi odločili, da sicer obdržimo dosedanjo višino članarine, da
pa bistveno spremenimo sistem delijve. Po tem novem ključu bo poslej pripadlo zveznim sindikalnim organom 9 odstotkov, sindikalnim podružnicam. pa bo ostalo najmanj 35 odstotkov članarine. Republiška sindikalna vodstva zmanjšujejo udeležbo na članarini za 5,1 odstotka, občinska vodstva pa jo povečujejo v povprečju za 5,6 odstotka, tako da bodo poslej občinski sveti razpolagali od 31,6 pa do 65 odstotkov članarine. S. tem pa tudi odpade vsaka potreba po dotacijah občinskih svetov, razen v izjemnih primerih, ko bi se občinski sveti dogovarjali za sofinanciranje posameznih konkretnih programskih nalog v občini. Ta višina sredstev od članarine pa tudi občinskim svetom omogoča, da v primerih, ko je potrebno za izvedbo programa dejavnosti sindikalnih podružnic v delovnih organizaci-jav več sredstev, prepustijo le tem višji delež od članarine.
Gospodarska reforma je tudi na področju tiska zaostrila gospodarjenje in hkrati prinesla skrb za sredstva na neposrednega koristnika. Z drugimi besedami povedano, presahnili so republiški viri za financiranje tiska. Kakšni so zato ukrepi republiškega sveta v tem primeru?
Tako za financiranje svoje dejavnosti kot za financiranje sindikalnega tiska in raziskav bo moral republiški svet v bodoče računati predvsem na svoja sredstva. Rešitev pa smo pri tem iskali v dveh smereh. Da
bi republiški svet lahko zmanjšal svojo udeležbo pri članarini, hkrati pa zadostil vsem potrebam, smo se najprej odločili zmanjšati število kadrov tako na 1 svetu kot pri Delavski enotnosti in to kljub povečanim obveznostim. Da pa bi lahko zagotovili tudi solidno materialno osnovo tako za sindikalni tisk kot zav raziskave, smo se odločili formirati v ta namen poseben-sklad, v katerega se steka 2,5 odstotkov sredstev od pobrane članarine. Iz tega sklada, ki pomeni v naši dejavnosti novost, naj bi se poslej financiral primanjkljaj, ki nastaja pri Delavski enotnosti, in tudi druge potrebe sindikatov po tisku in raziskavah, ki bodo služile sindikalnemu aktivu za uspešnejše reševanje posameznih družbenih problemov.
Pogosto slišimo mnenje, da bi sindikati morali bolj kot doslej zagotoviti pravno pomoč in zaščito svojemu članstvu. Vsekakor predlog, ki je vreden upoštevanja. Je v tem primeru Republiški svet že kako ukrepal?
Res opažamo, da kljub intenzivnemu urejanju interne zakonodaje v delovnih organizacijah še vedno ostaja veliko spornih
vprašanj, zlasti s področja delovnih razmerij, še posebej odpovedi, a tudi drugih pravic iz ■dela. Čeprav ne moremo reči, da bi sindikat že doslej ne organiziral pravne pomoči za članstvo, si vendarle velja priznati, da je bila le-ta pogosto premalo strokovna in tudi učinkovita. Zato tudi sodimo, da je to resnično ena izmed prvih nalog, ki jo bomo morali v prihodnje rešiti. Seveda bo treba še podrobneje proučiti, v kakšnih primerih in na kakšen način zagotoviti brezplačno pravno pomoč članom sindikata ter seveda ob tem tudi kako in iz kakšnih virov financirati to pomoč. Ko razmišljamo o organizaciji pravne pomoči, s tem še ne mislimo, da bi člane vezali izključno na pravne službe pri sindikatih. Ukvarjamo se z mislimi, kako organizirati to pomoč tako, da bi članu sindikata v določenih primerih zagotovili brezplačno zaščito pri katerikoli pravni službi ali pri zasebnem, odvetniku, če bi se zanj odločil. Skratka, radi bi, da bi imel član sindikata brezplačno pravno zaščito v določenih primerih ne oziraje se na to, pri kom bi jo iskal. Taka so naša hotenja.' O konkretnejših rešitvah v tem primeru pa kdaj drugič.
SE ENKRAT: »ODPRETI VRATA NAPREDKU« -OBČNI ZBOR ObSS CERKNICA_
OBČUTIJO, KAJ POTREBUJEJO
V zvezi s člankom »Odpreti vrata napredku«, objavljenem v 50. številki lanskega letnika našega lista, smo prejeli več pripomb sindikalnih delavcev iz Cerknice, češ da smo o občnem zboru njihovega sindikalnega sveta poročali preveč enostransko in celo črnogledo.
Res je — članek ustvarja tak vtis. Vendar je treba povedati, da sta bila tako uvodno poročilo kot razprava enako »uglašena«, nenavadno iskrena in samokritična; usmerjena na šiba-nje slabosti, napak in vsega drugega, kar zavira hitrejši razvoj samoupravljanja in intenzivnejšega gospodarjenja. Prav to, da se delovni ljudje — člani sindikalnih podružnic tega dodobra zavedajo, daje njihovi razpravi
in ugotovitvam toliko večjo ceno, obenem pa predstavlja dragocen napotek za nadaljnje delo.
Delovni kolektivi cerkniške komune so pri svojem delu nedvomno dosegli tudi dosti uspehov. Zakaj jih pisec članka ni omenil, je iz doslej povedanega bolj ali manj razumljivo, čeprav bi bila njegova dolžnost' da spregovori tudi o uspehih in ne zgolj o slabostih, tako da bralec ne bi dobil enostranskega ali napačnega vtisa, ker se je — žal — lahko zgodilo. Prav zato smo bili mnenja, da moramo pojasniti tudi »drugo stran medalje«, kar hkrati ne pomeni samo našega opravičila, ampak tudi dolžnost, da objektivno informiramo bralce in javnost.
—mG

e 23 VPRAŠANJE:
Ali lahko delovna organizacija sklene, da preneha delavcu delo, kadar mu je zdravnik odredil, da dela s skrajšanim delovniip časom?	M. S. - ZAGORJE
Po členu 103 temeljnega zakona o delovnih razmerjih delovna skupnost ne more skleniti, da delavcu preneha delo v delovni organizaciji, dokler je delavec po zdravniškem izvidu začasno zdravstveno zadržan oziroma ni zmožen za delo. Razumeti je treba, da delavec ni zmožen za delo tudi takrat, kadar mu zdravnik odredi delo s skrajšanim delovnim časom!
Po členu 50 zakona o zdravstvenem zavarovanju namreč lahko zdravnik odredi zavarovancu za določen čas,, ki lahko traja najdalj eno leto, delo s skrajšanim delovnim časom, če ugotovi, da se je zdravstveno stanje zavarovanca zboljšalo in da bi bilo delo koristno za hitrejšo pridobitev delovne sposobnosti. V takem primeru ima delo s skrajšanim delovnim časom namen, da dokončno in popolno usposobi zavarovanca in ga vključi v delovni proces- s polnim delovnim časom, zaradi česar ima tako delo enak značaj kot vsako drugo terapevtsko sredstvo. Ker je skrajšani delovni čas omejen na dobo enega leta, pomeni, da se bo šele po izteku tega časa dokončno presodilo, ali bo delavec sposoben za delo s polnim delovnim časom ali ne.
Ker delavec v takem primeru po izvidu zdravnika ni zmožen za delo s polnim delovnim časom, delovna skupnost ne more skleniti, da mu delo preneha.
A. POLJANŠEK
• 24 VPRAŠANJE:
Ali ima delavec, ki odhaja na odslužitev vojaškega roka pravico do nadomestila v višini enomesečnega osebnega dohodka?	V. J. — KAMNIK
Kljub temu, da temeljni zakon o delovnih razmerjih (člen 148/1) določa, da ne preneha veljati navodilo za izvajanje določb zakona o delovnih razmerjih o nadomestilih, ki gredo delavcem, kadar so odsotni z dela in kadar odidejo k vojakom, da odslužijo ali doslužijo vojaški rok, delavci, ki odidejo na odslužitev vojaškega roka, nimajo pravice do nadomestila v višini enomesečnega dohodka, ker je zakon o delovnih razmerjih, ki je v členu 42 določal to nadomestilo, prenehal veljati in je s tem prenehal veljati tudi tisti del citiranega navodila, ki je podrobneje določal pravico do enomesečnega nadomestila osebnega dohodka.
Nedvomno pa so delavci s pravico do vrnitve na delo v isto delovno organizacijo po določilih temeljnega zakona o delovnih razmerjih pridobili večjo pravico, kot je pravica do enomesečnega osebnega dohodka. A. POLJANŠEK
• 25 VPRAŠANJE:
Učiteljica je bila pred dvema letoma .upokojena, preden je dosegla 35 let delovne dobe, nakar se je reaktivirala. S 1. januarjem 1965 pa je bila ponovno upokojena. Ali je lahko od 1. januarja letos še naprej v rednem delovnem razmerju?
C. A. — LJUBLJANA
Upokojenka, ki je bila upokojena po prej veljavnem ZPZ se lahko ponovno zaposli, to je, sklene redno delovno raz-
merje, vendar ta čas nima pravice do pokojnine. Kolikor pa je sedaj delavka, za katero vprašujete, že izpolnila 35 let delovne dobe, se ji poleg osebnega dohodka iz delovnega razmerja izplačuje tudi pokojnina, čeprav je v delovnem razmerju.
V obeh primerih je postavljeno vprašanje, kakšne odločbe je treba izdati obema uslužbencema. Ker veljajo tudi za prosvetne delavce določbe TZDR, je mogoče fned delavcem in delovno organizacijo skleniti le redno delovno razmerje za nedoločen čas, izjemoma po čl. 25 istega zakona tudi za določen čas, honorarnega delovnega razmerja pa novi zakon ne Ijozna. V obeh primerih se torej lahko sklene redno delovno razmerje s pravico do osebnega dohodka za opravljeno delo, vendar je različno urejeno vprašanje pravice do prejemanja pokojnine, dokler traja tako delovno razmerje. Opozoriti pa moramo, da je Ustavno sodišče SRS sprožilo pos^^vek za izenačenje pravic zaposlenih upokojencev, ki so se upokojili s 30 oziroma 35 leti delovne dobe, s tistimi, ki so upokojeni po novih predpisih, prav zaradi razlike, da prvim ne gre pokojnina za čas ponovne zaposlitve drugim pa se izplačuje.
M. LIPUZlČ

iz naše družbe
aš zavod za znanstveno proučevanje odnosov med samoupravljavci na področju delitve osebnih dohodkov, je izstrelil v kozmos dva satelita s človeško posadko.
V	prvem sta bila Janez in Miha, v drugem pa Peter in Jože.
Prvega so naredili še pred reformo, in kozmonavta, ki so ju pripravljali za polet z njim, so vzgojili v tedanjem duhu. Drugega pa so proizvedli že po reformi in kozmonavta so vzgojili v novem duhu.
Zavod za proučevanje odnosov med samoupravljavci na področju delitve osebnih dohodkov je posadkama obeh satelitov naročil, naj se nekje v orbiti sestaneta, medtem pa naj preštudirata »Pravilnik o delitvi osebnih dohodkov« v njihovem zavodu. V prvi raketi, ki je startala ob šestih zjutraj, so imeli pravilnik, ki je veljal do reforme, v drugi, ki so jo izstrelili minuto kasneje, pa naj bi preštudirali pravilnik, ki so ga naredili po reformi.	„
Ko se je prva raketa znašla v orbiti, je Janez prebral prvi člen starega pravilnika:
»Delo je edino merilo za pridobitev osebnih dohodkov.«
Minuto kasneje je Peter v drugi raketi prebral prvi člen pravilnika, ki so ga naredili po reformi:	x
»■Delo je edino merilo za pridobitev osebnih dohodkov.«
V	naslednjih sedmih urah in pol sta obe vesoljski posadki še nadalje — po progra-
mu poleta — študirali člene obeh pravilnikov o delitvi osebnih dohodkov in ker je njihova radijska zveza delovala brezhibno, smo tudi na Zemlji slišali naslednjo razpravo:
Prvi satelit: »V členu šest najinega pravilnika piše: — Osebni dohodek se formira in deli v okviru ekonomske enote — v kolikor je le-ta ustanovljena — in pri njegovi delitvi ...« Drugi satelit: »Isto piše v najinem pravilniku.«
Tako so analizirali vse člene novega in starega pravilnika.
Končno smo slišali: Prvi satelit: »V členu 168 našega pravilnika je rečeno, da mora. vsakdo, ki ne dosega norm; plačati penale« Drugi satelit: »Tudi v našem pravilniku je zapisano dobesedno tako.«
Tedaj so vsi štirje vesoljski potniki vprašali svoj zavod:
»Zakaj pa ste nas sploh poslali v vesolje in nam naročili, naj se gremo znanstveno proučevanje pravilnikov, če pa sta oba enaka?«
Tovariši so rekli:
»Pritisnite na peti gumb v prvi vrsti z leve proti desni.«
Obe posadki sta to storili.
Janez in Miha v prvem sa-
telitu sta poslušala govore pred reformo, kot na primer:
»Po problemu proizvodnje, tovariši, s posebnim ozirom na naš neizkoriščeni ekonomski potencial, lahko rečemo, da je treba izvršiti mobilizacijo vseh subjektivnih sil, ki naj se tako afirmirajo, da bodo sposobne vršiti ne samo enostavno, temveč tudi razširjeno reprodukcijo.«
Peter in Jože pa sta poslušala govore po reformi, kot na primer:
»Z ozirom na proizvodne kapacitete, tovariši, ki jih ekonomsko ne izkoriščamo, bi lahko rekli, da je treba mobilizirati vse subjektivne sile, ki naj spričo ekonomskih zmogljivosti naših sam-ouprav-nih proizvodnih skup?wsti store vse, da vrše , enostavno in razširjeno reprodukcijo. Tega prej nismo mogli reči, ker naš prejšnji družbeno-ekonomski sistem še ni dozorel, danes pa moramo to odkrito pdvedaii in apelirati na vse proizvajalce.«
Potem je bilo slišati hrešča-nje:
»Oprostite, ker se mešamo v vaš pogovor. Tukaj, namreč, občinska skupščina. Pravkar smo ugotovili, da vaš zavod že
od ustanovitve ni bil rentabilen in vas spričo tega opozarjamo, da nismo plačniki vaših dolgov.«
*
Pod večer istega dne sta na že vnaprej določenem mestu pristali obe vesoljski ladji. Iz prve sta izstopila Peter in Jože, iz druge pa Janez in Miha.
Tovariši iz zavoda so se tej zamenjavi posadk čudili, prvi slovenski kozmonavti pa so jim pojasnili:
»Kaj pa naj bi drugega storili? .Ko smo slišali vse to o usodi našega standarda, nam ni preostalo drugega, kot da si ga sami zagotovimo. Pa smo takrat, ko smo se v vesolju sestali — tisti hip se je namreč končal tudi naš sedem in polurni delovni čas — zamenjali svoja delovna mesta. Smo pač standardu v prid — po stari slovenski navadi — delali še malo honorarno.«
Tovariši, ki so jih slavnostno sprejeli in so bili vzgajani pred reformo in po njej, so se smejali.
Jaz pa se nisem.
Najbrž nisem bil dobro vzgojen.
JANEZ VOLJČ

... I
lilliliiii
iliS;

im strnili

V »IZOLIRKI« SNUJEJO BOGAT- IZOBRAŽEVALNI PROGRAM
-
zdaj vedo, Česa ne znajo
Delavci Izoliike preizkušajo svoje znanje © Dragocene izkušnje za dobro programiranje strokovnega in splošnega izobraževanja ® Pomembno je oboje: veliko ustvariti in dobro gospodarili
Ves kolektiv od proizvodnih do strokovnih delavcev bo pred seminarji opravil proizkušnjo o strokovnem in splošnem znanju. Kajti v izobraževalnem centru pravijo, da bodo lahko pripravili dobre učne načrte le tedaj, ko bodo vedeli, česa delavci na svojih delovnih mestih ne znajo in kaj bi morali znati in kaj morajo vedeti pri vsakodnevnih samoupravnih nalogah. Hkrati pa želijo s testi pokazati vsakemu delavcu fotografijo njegovega znanja in ga opozoriti, česa se mora naučiti, če želi ostati na svojem delovnem mestu. Prav zato v Izolirki delavci ne nasprotujejo izobraževanju.
Z VEČJIM ZNANJEM —
V MODERNO PROIZVODNJO
Neustrezna kvalifikacijska struktura in zelo neugodno razmerje med proizvodnimi in tako imenovanimi/režijskimi delavci, le-to je trenutno 50:50, je samo eden od vzrokov, ki sili kolektiv Izolirke v šolo po več znanja in terja korenitejše spremembe v kadrovski politiki. V Izolirki se namreč želijo slej ko prej iztrgati iz obrtniške in preiti na industrijsko proizvodnjo. Zato
pa morajo izpolniti dva osnovna pogoja: modernizirati in razširiti svojo proizvodnjo ter strokovno usposobiti delavce za moderen način proizvodnje. S prvim pogojem si posebej ne belijo glave. S skrbnim gospodarjenjem so si prihranili potrebna sredstva za rekonstrukcijo in zanjo pripravili tudi že načrte. Malce daljši proces bo potreben za izpolnitev drugega pogoja. Prav zato posvečajo vso pozornost izobraževalnim programom.
Vodja izobraževalnega centra Janez Hambrož in vodja kadrovsko socialne službe Roman Svetlič takole menita: »Samo na spričevala se ne zanesemo. Formalno znanje naj potrdi praksa. Ugotoviti ga želimo s testi. V kratkem bo stekel na primer seminar za delovodje. Predno bomo zanj sestavili podrobni učni načrt, bomo analizirali delovno mesto vsakega delovodje posebej, nakar bodo opravili delovodje test, da bi ugotovili strokovno in splošno raven izobrazbe, izpolnili pa bodo tudi anketne liste, da bi vedeli, česa si posebej želijo od seminarja. Posebno pozornost bomo posvetili na seminarju zraven bistve-
nih nalog delovodje kot neposrednega organizatorja proizvodnje tudi metodam praktičnega izobraževanja na delovnem mestu, varstvu pri delu in delovni zakonodaji.
Podobno bomo ravnali tudi pri drugih seminarjih. Pri izobraževalnem delu se močno opiramo na Izkušnje Zveznega centra za izobraževanje gradbenih inštruktorjev v Ljubljani in na Delavško univerzo Moste-Polje.' Velik del izobraževalnega koncepta bomo uresničili prav z njihovo pomočjo. Del pa seveda z domačimi strokovnjaki.«
»Pa imate dovolj strokovnjakov?«
»Za trenutne potrebe jih imamo. Vendar velja poudariti, .da nam nobena šola ne more izšolati specialnih strokovnjakov za našo proizvodnjo. Za bitumensko proizvodnjo ni specialne smeri niti na visokih niti na srednjih šolah. Tako si moramo tudi ta kader strokovno vzgojiti kar doma. Zdaj boste laže razumeli, zakaj snujemo tako obširen izobraževalni koncept, ki bo zajel vse delavce, tako inženirje kot nekvalificirane delavce.«
VZPOREDNO S STROKOVNIM — SPLOŠNO IZOBRAŽEVANJE
Strokovno izobraževanje pa je samo del njihovega izobraževalnega programa. Vzporedno poudarjajo v Izolirki tudi družben o-ekonomsko izobraževanje. »Za nas je pomembno oboje,« pravi Hambrož, »veliko ustvariti in dobro gospodariti z ustvarjenimi sredstvi.«
Rezultati testov o družbenoekonomskem znanju, ki so jih izvedli med delavci v računovodski, komercialni in splošni službi, namreč opozarjajo., da kaže družbeno-ekonomskemu izobraževanju posvetiti vso pozornost. Komaj na dobro polovico vprašanj so anketiranci pravilno odgovorili, čeprav so vprašanja zajela samo tisto znanje, ki ga mora vsak upravljavec v praksi imeti in čeprav so nanje odgovarjali delavci, ki bi tako po položaju kot po ravni izobrazbe morali bolje poznati na primer delovno zakonodajo in delitvene odnose.
Tudi s tem testom niso v Izolirki želeli ugotoviti le znanja ali neznanja delavcev, ampak dobiti predvsem izkušnje za dobro programiranje družbenoekonomskega izobraževanja.
I. V.
ZA GRADNJO LJUBLJANSKE BOLNIŠNICE SO POTREBNE:_______________
Trdne pogodbe o financiranju
Investicijski program in tehnična dokumentacija za izgradnjo nove ljubljanske bolnišnice sta pripravljena. Tudi rok izgradnje je določen — do 31. decembra 1970. leta. Te dni bodo občinske skupščine, ki so se že leta 1963 obvezale, da bodo sofinancirale gradnjo nove bolnišnice, razpravljale o investicijskeni programu in še posebej o programu financiranja. Kajti za začetek gradnje glavnega objekta so potrebni trdni dogovori o sofinanciranju, potrebni so odloki občinskih skupščin, na osnovi katerih bodo precizirane finančne obveznosti in zagotovljen reden dotok sredstev vse do konca leta 1970.
Stroški gradnje nove bolnišnice znašajo po investicijskem programu in tehnični dokumentaciji skupaj 17 milijard 560 milijonov starih dinarjev. Občine naj bi zagotovile 60 odstotkov skupne investicijske vsote ali 10 milijard 536 milijonov starih dinarjev, republika pa manjkajočih 40 odstotkov sredstev. Ker pa so od leta 1963 do danes občine že prispevale v sklad za novo bolnišnico 1 milijardo 944 milijonov dinarjev, znašajo preostale obveznosti občin za obdobje 1966 do 1970 še 8 milijard 592 milijonov starih dinarjev.
Kljub prispevkov, po katerem je narejen predlog finančnega načrta za gradnjo nove bolnišnice in tudi osnutki odlokov za sofinanciranje, ki naj bi jih v teh dneh sprejele občinske skupščine, je narodni dohodek in število prebivalcev občine. Vendar se sedanji predlog razlikuje od dogovora iz leta 1963, po katerem naj bi občine zagotavljale skladu za gradnjo nove bolnišnice sredstva po dveh kriterijih, in sicer 50 odstotkov po narodnem dohodku in 50 odstotkov po številu prebivalcev, oboje po stanju iz leta 1962. Po novem predlogu naj kot osnova za izračun udeležbe posameznih občin tudi sedaj služita narodni dohodek in število prebivalstva, vendar po stanju iz leta 1964. Razen tega naj bi 50 odstotkov sredstev, ki odpadejo na občine, zagotovile ljubljanske občine, 50 odstotkov pa druge občine nekdanjega ljubljanskega okraja.
Obveznost ljubljanskih občim bi tako po kriterijih iz leta 1963 znašala 3 milijarde 397 milijonov dinarjev, po novih kriterijih pa znaša 4 milijarde 296 milijonov starih dinarjev. Obveznost drugih občin bi bila po kriterijih iz leta 1963 5 milijard 195 milijonov dinarjev, po novih kriterijih pa bo za 899 milijonov starih dinarjev manjša, to se pravi prav toliko, kolikor več bodo morale prispevati ljubljanske občine.
V finančnem načrtu, ki gaje predložil sklad za gradnjo ljubljanske bolnišnice, je predvideno, da bi republika in občine zagotovile nanje odpadajoči de-
lež za gradnjo v celoti. Vendar pa se je komisija Izvršnega sveta odločila, da vsled šibkega finančnega položaja tako republike kot občin predlaga, da bi se stekalo v sklad 40 odstotkov sredstev iz proračunov družbe-no-političnih skupnosti, 60 odstotkov pa v obliki dolgoročnega kredita, danega najmanj za dobo tridesetih let po 2-odstotni obrestni meri. Kredit bo odplačeval zdravstveni zavod, ki bo prevzel v upravljanje novo zgrajene objekte. To bo zanj sicer velika obremenitev, vendar pa predlog zagotavljanja po trebnih investicijskih sredstev z dolgoročnimi krediti sloni na izračunu, ki omogoča novi bolnišnici odplačevanje kreditov Iti perspektivno enostavno reprodukcijo. Ta izračun tudi upošteva, da bo nova bolnišnica odplačevala kredite letno tako, da bo 248 milijonov starih dinarjev anuitet krila s 70 odstotki svoje amortizacije gradbenih objektov, 260 milijonov dinarjev anuitet pa iz ustvarjenega dohodka. To pa predstavlja do 5-odstotno povečanje cene hospi-talnega dne, izračunane po elementih cene v maju 1965. Predlog finančnega načrta sklada za gradnjo nove bolnišnice, o katerem bodo te dni razpravljale občinske skupščine, sicer predvideva pokritje vseh potrebnih investicijskih sredstev iz proračuna republike in občin ter s krediti iz ukinjenih družbeno investicijskih skladov republike, nekdanjega okraja Ljubljana in občin. Vendar ne bi bilo prav, da bi se v ta sklad stekla samo ta sredstva. Ko bodo v naslednjih dneh občinske skupščine razpravljale o predlaganem programu financiranja in sprejemale odloke, bi bilo prav, da se pogovorijo tudi, kako angažirati sredstva iz skladov delovnih skupnosti in zbrati tudi tisti del, ki jih tako delovne organizacije kot občani namenijo za financiranje nove bolnišnice. S tem bi razbremenili družbeno-politične skupnosti pri zagotavljanju sredstev iz proračunov, saj vsi vemo, da vsako leto potrebe rastejo, sredstev pa je v proračunih vedno manj.	N. L.
e TITO, v novoletnem razgovoru s predstavniki delovnih kolektivov:
»Tudi tu sem slišal, da obstajajo še vedno napačna gledanja na nagrajevanje, po katerih je bilo treba ne glede na prispevek uvesti uravnilovko, kakor pravimo temu v ruskem jeziku, ali niveliranje plač itd. Takšne nazore upravičujejo s tem, da imamo vsi enake želodce in da moramo zato imeti tudi enake plače. Da, toda tedaj morajo imeti tudi vsi ena-ke roke in enako pamet, da bi lahko imeli enake plače. S takšnimi nazori smo prišli tako daleč, da nam strokovni kader beži iz podjetij In odhaja v tujino, v Nemčijo in drugam. Ti ljudje so dovolj dolgo potrpežljivo čakali, da bodo vendarle nagrajeni po svojem delu, in ko niso več mogli čakati, so odšli. Mi pa vemo, da proizvodnja v industriji sloni prav na tefn kvalificiranem, visokokvalificiranem in strokovnem kadru. Ta kader je glavni nosilec proizvodnje in lahko prispeva mnogo več kakor navaden, ročni, fizični delavec, to pa bo hkrati koristilo vsem delavcem v podjetju.«
® BORIS KRAIGHER, na seji zveznega in gospodarskega žbora skupščine 28. 12. 1965:
»Vse analize odkrivajo, da so malone vsi naši investitorji sprejeli obveznosti, ki niso krite z njihovimi sredstvi. To od vseh zahteva, da se resno lotijo revizije vseh investicijskih programov in njihovega usklajevanja z razpoložljivimi sredstvi. Čeprav smo zadnje mesece investicijsko potrošnjo omejili na ožje okvire, pa glede obsega in strukture investiranja še vedno nismo veliko storili. Treba bo odločno razčiščevati probleme na tem področju, da bi investicijsko potrošnjo uskladili s procesi, ki jih prinaša gospodarska reforma. Vprašanje investicij je eden izmed bistvenih problemov, od katerega je odvisna hitrost prehoda z ekstenzivnega na intenzivno gospodarjenje.«
• JANKO SMOLE, v razgovoru s člani uredništva »Dela« (Delo, 31. decembra 1965):
»V materialu Zveznega zavoda za plan je rečeno, da bi v Jugoslaviji lahko realizirali 55 odstotkov predvidenega povečanja industrijske proizvodnje do leta 1970 že s tem, če bi za polovico zmanjšali obstoječe neizkoriščene kapacitete in to ob ravni produktivnosti, ki jo že dosega en del našega gospodarstva. Produktivnost dela je mogoče brez večjih novih investicijskih vlaganj bistveno povečati tudi s kooperacijo in integracijskimi procesi. To so neizmerne rezerve, katerih dimenzije se ob izvajanju reforme šele postopno odkrivajo. Tukaj pa smo šele na začetku. Leto 1966 bi moralo biti predvsem v znamenju hitrejšega napredka tudi na tem področju. Mislim, da bi zlasti gospodarstvo v Sloveniji moralo biti v večji meri nosilec kooperacijskih in integracijskih procesov v Jugoslaviji. Če nočemo, da se bo družbena skupnost integrirala le preko davkov in raznih odvečnih administrativnih elementov, potem je treba to politiko spodaj zavestno podpirati in se zanjo dosledno bojevati kljub trenutnim težavam.«
e STANE KAVČIČ, v članku »Še o nacionalnem vprašanju in socialistični enotnosti« (Delo 31. 12. 1965):
»Ni dvoma, da smo zlasti razviti, to se pravi tudi Slovenci, premalo storili za to, da bi v načelnem in praktičnem pogledu utrjevali tudi pri nerazvitih prepričanje: a) da reforma in močnejša ekonomska logika ne izključujeta, ampak vključujeta in predpostavljata tudi pomoč nerazvitim; b) da bodo v pomoč nerazvitim tudi taki splošni gospodarski pogoji in sistemi, ki bodo omogočali in prisiljevali njihove že doslej zgrajene gospodarske kapacitete k večji produktivnosti in
lila temo REFORMA so rekli
V ::4v.	-V ; ■ *. ’ ' .
S -«
boljšemu poslovanju; c) da bo na podlagi valorizacije novih ekonomskih vrednosti možno tudi nove. naložbe v nerazvita področja napraviti bolj ekonomske, bolj perspektivne in tudi mednarodno konkurenčne. Z drugimi besedami rečeno: gospodarska reforma in valorizacija naših idejnih spoznanj in ekonomske prakse varuje nerazvite pred tem, da bi ponovno in od začetka plačevali davek naši avtarkiji, nerazvitosti i^ idejni mladosti, kar vse je bilo pred petnajstimi, desetimi leti še nujno potrebno. Sedaj pa smo že tako razviti, da se tudi v korist nerazvitih izognemo plačevanju tega davka ali ga vsaj zmanjšamo na minimum.«
• EDVARD KARDELJ v intervjuju za JRTV 29. 12. 1965:
»Nedvomno bi z več reda in discipline dosegli boljše uspehe. Napravili pa bi veliko in celo zelo nevarno napako, če bi red postavili zoper demokracijo, oziroma demokracijo zoper red. Zakaj red brez demokracije se hitro sprevrže v birokratsko samovoljo in v despotizem konservativne povprečnosti. Demokracija brez pravega reda in odgovornosti pa se kaj zlahka sprevrže v despotstvo, demagoške fraze in neodgovornosti, kar mora spraviti družbo v gospodarske in politične težave. Potemtakem nam je potreben zares red, toda red na podlagi demokracije, se pravi na podlagi jasno določenih pravic in medsebojnih obveznosti. Taki demokratski odnosi bodo iz naših ljudi napravili svobodne ustvarjalce, tako v osebnem kakor tudi v družbenem delu, omogočili jim bodo, da se sami zavzamejo za red, kajti red ni odvisen samo od oblasti, ampak veliko bolj od vsakega posameznika. Nam je torej prav tako potrebna demokracija, toda demokracija na podlagi reda, to se pravi na podlagi medsebojne odgovornosti ljudi. Ta odgovornost bo zagotavljala družbeno sigurnost človeka, hkrati pa bo utrjevala v vsakem občanu prepričanje, da bodo spoštpvane njegove pravice in zagotovljene obveznosti drugih do njega, če bo tudi sam izpolnjeval svoje obveznosti do drugih, do družbe.«

Iz naše družbe
'gmmmmmmmmmmmm pogovori z upravljavci e pogovori z upravljavci
»Reforma smo mi!«
Čudeži se ne dogajajo več, {g kakšno prijetno presenečenje g pa se le še pripeti. Prideš na B primer v »Unionsko klet-« v 6 Ljubljani in ko zahtevaš ra-C čun, natakar s prijaznim na-g smeškom na licu odbije deset g odstotkov... Skratka — poli pust, ki ni običajen in vedno g poln lokal, kar po reformi tudi J ni več samo po sebi razumlji-1 vo. Ne nazadnje je važno tudi g to, da gost razpoložen zapusti g lokal in da se tjakaj prav rad li spet vrne.
Čeprav gostinski delavci ni-g majo časa, da bi tako kot »nagi vadni« državljani sedli za gj mizo, sem šefa strežbe v ljubil Ijanskem hotelu »Union«, tavali riša Viktorja Pavlija, le »ujel«
za nekaj trenutkov. Najin razgovor so kar naprej prekinjali; ker so ga klicali na telefon, pa v kuhinjo in ...
»... zmeraj moraš biti med gosti, drugači se ne počutijo dovolj domače. Nisem dolgo pri tej hiši, samo 32 let, vem, kaj je moja dolžnost,« se je še-gavo predstavil.
»Takole je z našim popustom: ko je bila postrežnina. je v kleti nismo zaračunavali. Odkar je postrežnina ukinjena, pa gostom, ki obiščejo našo klet, nudimo deset odstotkov popusta. Zakaj? V našo klet že leta prihajajo zaključene družbe, ker se tam dobro počutijo. Kar se tiče kvalitete naših uslug, mislim, da v Ljub-
ljani in v naši kategoriji nimamo konkurence. Isto velja za cene. Naš interes pa je, da pridobimo in obdržimo čim več domačih gostov, inozemci že tako ali tako po tradiciji prihajajo v naš hotel. Vidite pa sami, da je klet polna. Mislim, da je eden vzrokov tudi v tem, da je vsak gost lepo postrežen, pa najsi naroči samo kavo ali pa šampanjec. Naše kadre v glavnem vzgajamo sami, dobra polovica vseh natakarjev so »stari uniond«, mlajši pa tudi veliko obetajo. Razen vsega drugega smo jih zmeraj učili, da je največ odvisno od tega, kako bodo sprejeli gosta. Jasno je, kako naj bi ga: z vso ljubeznivostjo in pokornostjo,
da bi se počutil kot doma. Mislim, da naši fantje to znajo. Če pa bi to povsod znali,
če gost ne bi zasledil tudi nejevolje na obrazih strežnega osebja, kar se na žalost pogosto dogaja, potem bi naše gostinstvo s turizmom vred bolj cvetetS? Navsezadnje je res, da živimo od gostov ... Zato bi se vsi gostinski delavci morali truditi, da izboljšajo kvaliteto uslug tudi v tem smislu.«
Komaj dobra ura je minila, odkar so klet odprli in tudi tako zgoden datum ni več, pa skoraj ni več prostora. Pač dokaz, kaj pomeni premišljena poslovna politika, izražena v tistem, kar občutimo gostje — potrošniki: ustrežljivost, pozornost, domačnost.
»Reforma smo mi!« je ob koncu rekel tovariš Viktor Pavli, »pri nas jo izpeljujemo takole in zavoljo tega občutimo samo koristi.«
Je treba še kaj več?
-mG
e
liiiiiBiiijiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii^
Zasluge za uspehe ima ves kolektiv
Lani v tem času je vsakdo, ki je količkaj poznal razmere v Sani, napravil križ čez to delovno organizacijo. Zabredli so v dolgove in vse je kazalo, da Sana ne bo ugledala novega poslovnega leta.
Potem se je nenadoma obrnilo. Po mnogih spremembah in zamenjavah v vodstvu so v začetku letošnjega leta sprejeli za direktorja Staneta Gajška. Njemu pripisuje delovni kolektiv zasluge za letošnje bogato in uspešno poslovno leto.
MED DOPOLDANSKIM ODMOROM	FOTO: FOTOSLU2BA DE
PREVRAT V AVTOPREVOZU IZ TOLMINA
KILOMETRI PRINAŠAJO
V beležnici s tolminskega posvetovanja o gospodar-
jenju je ostalo zapisano:
Avtoprevoz Tolmin je v enajstih mesecih povečal celotni dohodek v primerjavi z enakim obdobjem lani za približno 20 odstotkov. Povečal pa se je tudi povprečni promet v zadnjih mesecih za 18 odstotkov v primerjavi s povprečjem prvega polletja. Teh rezultatov seveda ne gre pripisati boljšim pogojem, ki naj bi jih podjetje pridobilo z reformo, saj bi cene prevozom lahko povečalo za 18 odstotkov. V resnici pa je podjetje povečalo cene le za 6 odstotkov, medtem ko se je gorivo in mazivo podražilo zb približno 30 odstotkov ... Rezultati kažejo, da so se v podjetju resno spoprijeli z vsemi slabostmi.
Zelo je hud, ko sliši, kaj mu hočejo v kolektivu »naprtiti«. »Zasluge in uspehe pripišimo vsem, vsemu kolektivu,« se brani. Brani se pa tudi razgovora na štiri »oči. »Skromen je ta naš direktor,« pravita sekretar osnovne organizacije Zveze komunistov in predsednik sindikata, ki ju je direktor povabil k razgovoru. »Skromen je, strog, pravičen in dober organizator,« ugotavljata.
Previdno brska direktor po Papirjih in po spominu, kaj bi Pti povedal o uspehih svojega kolektiva. Izbere tiste podatke, ki kolektivu največ pomenijo in jih spodbujajo, da je vredno dobro delati.
»V enajstih mesecih letos smo količinsko proizvodnjo—dvignili za 23 %, produktivnost pa za 18 %. po plačani realizaciji smo ustvarili 66 milijonov dinarjev skladov. Lani v tem času so bili Povprečni osebni dohodki 28.553 dinarjev, letos v oktobru 51.200, novembra pa že 64.643. Letošnji plan smo izpolnili količinsko v enajstih mesecih 99 %, finančna vrednost pa znaša 132 %.«
»Cernu pripisujete tako ugodne uspehe?«
»Preusmeritvi proizvodnje. Spoznali smo, da ne moremo vse'ga proizvajati, kar smo imeli v proizvodnem programu. Opustili smo proizvodnjo čokolade in čokoladnih proizvodov in se Usmerili na tri osnovne proiz-v°de: proizvodnjo keksov, vaf-liev in pecilnih praškov. Za to Proizvodnjo pripravljamo rekonstrukcijo.«
Stane Gajšek postaja gosto-hesednejši, ko pripoveduje o Perspektivi podjetja.
»V prihodnjem letu bomo investirali v opremo 182 milijonov, ^el sredstev bomo zmogli sami, Za Prepstali del pa bomo najeli kredite. S temi sredstvi bomo nvtomatizirali proizvodnjo in kupili stroj za pakiranje. Tako h* nam ostala še samo modernizacija proizvodnje keksov in s tem bi zaenkrat rekonstrukcijo zaključili.
Mudi se nam. To. kar so dru-
Pripravljali deset do petnajst tet. moramo mi opraviti v dveh letih. Sicer se ne moremo me-riti s sorodnimi proizvajalci v domovini. Naše proizvodne na-Prave so silno zastarele. Večinoma deda opravljamo ročno, ar draži naše proizvode, vpliva na nizko produktivnost in na nesmotrno izkoriščanje surovin, nake, ali pa še večje težave
imamo s slabo kvalifikacijsko strukturo. Vsa dela opravljajo v glavnem nekvalificirani delavci. Pri strokovnjakih pa smo prišli komaj do mojstra. Dalje ne in to nas tepe. In še bolj nas bo. če ne bomo hitro izboljšali kvalifikacijske strukture. Novi stroji bodo tu, delavci pa ne bodo pripravljeni za nov proizvodni proces. Za daljše razmišljanje ni časa. Oprijeti se moramo hitrih in učinkovitih metod usposabljanja.«
»Kaj pa organizatorji proizvodnje in organizacija dela?«
»Bodimo pošteni. Organizacija dela ni dobra. Organizatorji bi morali, če zasedajo tak položaj in nosijo tak naziv, drugače delati. Na sejah samoupravnih organov sprejemamo zelo pozitivne sklepe za boljšo organizacijo dela, ko bi jih morali v praksi izvajati, pa velikokrat odpovedo prav strokovnj de-
lavci. Delno bo to uredil nov sistem nagrajevanja, kajti poslej bomo tudi strokovnjake nagrajevali po njihovem delu in uspehih. Ce pa želimo zares dobro organizacijo dela, potem bomo morali odpreti vrata šolanim kadrom. Trenutno imamo samo enega inženirja. Vsi drugi, od mene naprej, smo tako rekoč osnovnošolci. Veste, čas bi bil, da spoznamo, da je za sodobno organizacijo proizvodnje potrebno veliko več kot osnovna šola in da ne silimo tja, kamor ne sodimo.«
»Se odpravljate v šolo?« sem glasno pomislila.
»Ne, ne. Tisti časi, ko bi moral jaz v šolo, so mimo. Ves prosti čas sem presedel na sestankih. Malo sem si pa sam kriv, da se nisem šolal. Kje sem pa mislil, da bom delal kdaj še kaj drugega kot za trgovskim pultom. Zavoljo vsega tega se pa moram zelo, zelo resno .šolati' v proizvodnji.«
I. VRHOVCAK
Mimogrede povedano — Avtoprevoz iz Tolmina so še v začetku leta prištevali med najslabša avtoprevozniška podjetja v Sloveniji.
Takšni rezultati gospodarjenja ne pridejo sami po sebi. Lahko so le plod dobre organizacije dela, stimulativnega nagrajevanja ... In — če se po-govarjiš s tolminskimi šoferji, kmalu spoznaš, da jih je do tega pripeljala prav izboljšana organizacija dela, ugotavljanje stroškov za vsako vozilo posebej ter specialiizicija...
Kako je mogoče v avtopre-vozništvu delo specializirati?
»Čeprav je zdaj manj gradenj, nam tudi letos gradbeništvo in tovor, ki ga prevozimo zanj, prinaša lepe denarje. Imamo namreč petnajst vozil silosov, s .katerimi prevažamo lahko samo cement. S tovarno cementa v Anhovem smo se do-
govorili, da so jim naši silosi zmeraj na voljo za prevoz cementa ...«, je povedal Janko Hrast, šef splošnega sektorja. .
Lep primer medsebojnega sodelovanja dveh podjetij iz dveh različnih občin. Kajne?
A ne samo to. Tudi s trboveljsko cementarno ima tolminski Avtoprevoz dogovor kot z anhovsko. S cementom pa oskrbujejo tudi skoraj vsa štajerska gradbena podjetja, največ pa gradbeni podjetji Vegrad iz Velenja in celjski Ingrad. Se boljši posel pa je oskrbovanje s cementom gradilišča na letališču pri Splitu.
Razumljivo, čim daljše so razdalje, bolj se splača voziti težak tovor.
Se se tolminski šoferji lahko Pohvalijo, da njihovi silosi ne bodo počivali: »Na licitaciji smo s solidno ponudbo uspeli, da bomo oskrbovali s cementom tudi
gradbišče hidroelektrarne Rama ...« Tri do štiri leta bodo tjakaj vozili cement.
»Vidite, v tem je naša specializacija,« je še pristavil tovariš Hrast.
Denarja tolminskemu Avto-prevozu ne prinašajo samo silosi. Se 75 težkih 25 do 30 tonskih tovornjakov in kiperjev imajo. Tudi za ta vozila je zmeraj dosti dela doma in na tujem.
Več kot 200 milijonov deviznih dinarjev ustvarijo s prevozi blaga za tuje naročnike. Italijanski prevozniki jim sploh niso konkurenčni. Sedaj so namreč prevozi tolminskega podjetja mnogo cenejši.
Toda kljub uspešnim poslom, so bil nekateri šoferji še do nedavnega nezadovoljni. Pritoževali so se, da veliko delajo in premalo zaslužijo. So bile te pritožbe umestne? V mnogih primerih ne. Zakaj? Strokovne službe so izpeljale organizacijo dela tako, da zdaj za vsako vozilo posebej ugotavljajo stroške. Po nekaj mesecih takšnega ugotavljanja se je pokazalo, kdo je delaven in kdo ne, katero vozilo ni rentabilno. Dejstvo je, da je bilo med tistimi, ki so se pritoževali, največ šoferjev nerentabilnih vozil.
In kaj je še prineslo ugotavljanje stroškov za vsako vozilo posebej?
Predvsem to, da so izkoriščenost vozil povečali za približno 12 odstotkov, medtem ko so bila lani vozila izkoriščena 72-od-stotno.
Šoferji z zaslužki zmeraj niso zadovoljni. Nimajo še izoblikovanih meril nagrajevanja, toda oblikujejo si jih prav zdaj.
»Potem ko bomo izoblikovali še sistem nagrajevanja, smo prepričani, da ne bo več slabe volje med nami. Točno bomo vedeli, koliko kdo dela in koliko za to zasluži,« je še rekel Janko Hrast.
M. 2.
DINAR K DINARJU
■ Osnovne šole v Brezi, Laškem in Rimskih Toplicah ne kažejo le reber, ampak- so že dolgo let pretesne. Tako sta na primer na Brezi le dve učilnici za 170 otrok, podobno stisko s prostorom pa občutijo tudi v Laškem in Rimskih Toplicah. Vendar kaže, da bodo občani Laškega končno opravili z večletnim problemom osnovnega šolstva. Osnovno šolo v Brezi nameravajo obnoviti, v Laškem in v Rimskih Toplicah pa zgraditi novi šoli.
Investicije za adaptacijo in novogradnji bi znašale približno 600 milijonov dinarjev, sredstva pa bi zbrali v štirih letih. Vsota je precejšnja, vendar je dobro zamišljena akcija za zbiranje sredstev že v teku. Delovne organizacije in posamezniki bodo odstopili obveznice za Skopje. Iz tega vira bi zbrali 15 milijonov, s samoprispevki 18 milijonov, iz rednega občinskega proračuna pa bi oddvojili letno 20 milijonov dinarjev. Zbrana sredstva iz vseh treh virov bi zadoščala za 35 %> vseh sredstev letno, 65 «/o sredstev pa bi dobili v obliki posojil in dotacij republike. Upravni odbor sklada dobiva dnevno obvestila iz delovnih kolektivov, da se vključujejo v akcijo. Baje so se doslej v akciji najbolj odrezali prosvetni in kulturni delavci ter delavci občinskih uprav. Posebej pa velja pohvaliti občane Radeč, ki so se tudi vključili v akcijo, čeprav ne gre za investicijo v njihovem kraju.
PISKRCKI
NAMESTO KOZARCEV
SX Ljubljanske gostince skrbi, kaj naj si omislijo namesto kozarcev in steklenic, ker razbitega steklenega posodja ne morejo sproti nadomeščati z novim. Naše tovarne, vsa čast jim, so se tako ogrele za izvoz? da so jim domači kupci devetindevetdeseta briga ... Najiznajdljivejši izmed teh se že orientirajo na nakup loncev in piskrčkov.	_
S kladivom...
KRITIČNA MISEL
Tovariš Milo Hanžič, zobni tehnik v obratni ambulanti »Litostroj«, je v svoji razpravi na občnem zboru ObSS Ljubljana Šiška med drugim povedal:
»Dela občinske skupščine ne ocenjujem samo po tem, da so zaradi reforme odpustili 23 ljudi. Delo je ostalo takšno kot prej. Teh 23 ljudi pa je odšlo v podjetje našega stanovanjskega sklada. Ali so ti ljudje res tako slabo delali, da so jih morali zato odpustiti? Kako pa bo poslovalo to podjetje, če so te ljudi odpustili zato, ker niso bili kos svojemu delu?« MG
NAZOREN POUK
Član občinskega sindikalnega sveta je v delovnem kolektivu pojasnjeval reformne ukrepe. Med drugim je rekel:
»Vaše podjetje mora narediti korak od ekstenzivnega v intenzivno gospodarjenje!«
Nekdo od prisotnih vpraša: »Kako dolgo bomo pa potem stali tako razkoračeni?«
Tovariš z občinskega sindikalnega sveta: »To je odvisno od vas. Povem pa, kdor ne bo znal prav prestopiti, lahko celo pade.«
ZNANSTVENA
ADMINISTRACIJA
V Jugoslaviji deluje danes 1.400 znanstvenih ustanov z več kot 25.000 zaposlenimi. Od tega »znanstvenega kadra« je vodilnih in administrativnih služben-cev 55 odstotkov, samo 45 odstotkov pa strokovnjakov.
Sodeč po prošnjah, ki jih naslavlja večina teh znanstvenih ustanov na najrazličnejše republiške in zvezne organe za dotacije, te institucije niti svojega vodenja in administriranj« ne opravljajo »znanstveno«.
Po »Ekspres politiki«
Kako gospodarimo-
Z
Ah veste.
.. .da je delavski svet Elektro Celje brez pomislekov odslovil svojega štipendista, ki se je po končanem prvostopenjskem študiju na tehniški fakulteti oglasil v podjetju zavoljo dela. Motivacija odslovitve: zaradi gospodarske reforme si ne morejo privoščiti novih strokovnjakov!
... da je v ljubljanskem podjetju Cima znašalo povprečje osenbih dohodkov v letošnjem prvem polletju 150.000 dinarjev. Kolektiv šteje devet ljudi. Štiri proizvajalce in petčlansko upravo. Izdeluje pa najboljše vrtalno olje v Jugoslaviji.
... da bodo dobili vevški papirničarji stroj za premazne papirje, ki jih pri nas še ne izdelujemo, Kupili ga bodo z lastnimi sredstvi in z inozemskim kreditom. Garancijo zanj je dala Jugobanka s pogojem, da pet let zapovrstjo izvozijo za 2,200.000 dolarjev premaznega papirja. Novi stroj stane toliko kot enoletna izvozna obveznost.
... da Zavod za ureditev Stare Ljubljane ne dovoli Trgohladu preurediti polovice arkad ob Ljubljanici v obrat družbene prehrane. Trgohlad bi poceni pripravljal tople malice, s prodajo sadja in zelenjave pa ne zasluži niti za plačevanje najemnine.
... da predsednik ZDA vsaki dve leti skliče konferenco o varnosti dela in ob tej priložnosti podeli odlikovanja podjetjem, ki imajo najbolje organizirano varnostno službo. Pri nas pa niso niti javno pohvaljena.
... da so v IMV v Novem mestu v zadnjih osmih letih kolektivu že petkrat vzeli mero za delovne halje, halj pa še vedno ni od nikoder! Vendar delavci ne hodijo umazani iz službe samo zato, ker nimajo delovnih halj, ampak tudi zato, ker se ne morejo umiti. Čeprav so že pred meseci uredili kopalnico, iz pip te ni pritekla topla voda, zaradi »varčevanja« pa je začela uprava po reformi škrtariti tudi z milom in pralnim praškom. Če jim bo tak način »varčevanja« pomagal na noge
.. .da smo 13. decembra izpolnili letošnji program našega izvoza. Iz države smo izvozili za približno 1.247,6 milijarde dinarjev blaga ali za 1,2 % več kot smo predvideli.
. ..da je od skupno 808 tisoč aktivnih prebivalcev v Sloveniji, ki imajo otroke, 63 % kmečkega, nekvalificiranega in polkvalifici-ranega delavskega prebivalstva, medtem ko je uslužbencev le 13 %. Podatki pa govorijo, da študira na fakulteti več kot 63 % študentov iz usluž-benskih družin.
... da je v Sloveniji vodilnih kadrov, ki imajo dejansko visoko in višjo izobrazbo, le 17 %, medtem ko ima takšno izobrazbo priznano kar 73 % teh kadrov. Vodilni kadri so si lahko »pridobili« takšno izobrazbo najbrž zato, ker imajo v rokah »škarje in platno«, priznane kvalifikacije pa potrebujejo zaradi delovnega mesta, osebnih dohodkov in ne nazadnje — zaradi pokojnine.
... da je bila industrijska proizvodnja v SR Sloveniji v novembru za 1 % nižja kot povprečno lani, za 8 % nižja kot meseca oktobra letos in za 4,8 % nižja kot lani novembra, za toliko pa je upadla največ zaradi novembrske izredne redukcije električne energije, zaradi pomanjkanja surovin in kreditov.
... da sodijo Brežice po študiji Zavoda za zdravstveno varstvo Novo mesto o nadaljnjem razvoju omrežja zdravstvenih ustanov v dolenjsko »regijo«, po študijah republiškega zavoda iste stroke pa v štajersko.
\
M
S
l
B
tt
S
■
H
S
N
|
K
a
E
S
a
E
S
n
E
5
n
H
E
E
B
S
B
B
M
B
E
S
B
■
B
■
B
B
S
a
B
B
B
B
■
B
10
n
E
s
g
S
s
m
E
a
B
S
B
E
H
B
E
g
S
B
B
B
S
m
E
S
H
a
a
■
B
E
M
B
g
B
E
B
H
n
n
Z OBISKA PRI STEKLARJIH V ROGAŠKI SLATINI
ZACELI SO Z ENO
ZDAJ JIH IMAJO ŠEST
Izvoz izdelkov steklarne Beris Hidrid iz logaške Slatine so v zadnjih petih letih povešali za 80 odstotkov. Samo lemi so rogaški steklarji prodali na zahodni trg za 1,500.000 dolarjev izdelkov. To predstavlja 80 odstotkov celotne njihove proizvodnje
DESET LET DRAGOCENIH IZKUŠENJ
»V vrednosti današnjega iz-_ voza je skritih deset let trdega dela,« je te dni slišati iz ust rogaških steklarjev. O svojih izvoznih uspehih se steklarji med seboj radi pogovarjajo, obiskovalcu pa svetujejo: »Če želite številk, se pogovorite z direktorjem! V mezincu jih ima.«
NIKOLA BURSAČ, Bučko mu pravijo steklarji, je predsednik centralnega delavskega sveta. Pred sedemnajstimi leti je prišel v rogaško steklarno iz Prijedora. V steklarski šoli se je izučil za steklopihalca in je danes že izkušen mojster, vodja ene izmed osmih brigad ob steklarski peči. Po njegovem živahnem pripovedovanju bi lahko sodili, da pozna steklarno bolje kot vsak direktor.
»Začeli smo z eno pečjo, danes pa jih imamo že šest. Z njimi proizvedemo toliko steklarskih izdelkov, da jih moramo izvažati.«
j ali strojne, v Rogaški Slatini pa ročne steklarske izdelke. Zavoljo tega so v Rogaški Slatini vse druge, dodatne faze obdelave izdelkov popolnoma mehanizirali.
»Z našimi kupci v tujini nismo več zadovoljni! Ti so bili deset let nazaj veletrgovci z blagovnicami, v katerih prodajajo tipizirane izdelke. In če takim trgovcem še naprej prodajamo najkvalitetnejše izdelke, ne bomo pod nobenim pogojem dosegli višje cene. Zaradi nas ne bo noben trgovec menjal sistema cen v svoji trgovini.«
Rogaškim steklarjem torej ni vseeno, komu prodajajo svoje izdelke, pa čeprav na zahodni trg. Želijo, da bi njihovi izdelki prišli v specializirane trgovine, kjer bi lahko dosegli tudi višjo ceno. Podobna prizadevanja rogaških steklarjev so že dala prve rezultate. V nekaterih državah so s svojimi izdelki že prodrli
Elektrika, najemnina in novi vegetarijanci
4
♦
4
4
^	■ V samopostrežni restavra- nadaljnjih 10 %>. Obrat pač po- I
^ ciji Emona v Ljubljani bi jedi sluje kot delovna organizacija, | A pocenili, tako trdijo, za 10 °/o, brez vsakih olajšav. Zato Emo- Y I če ne bi bil lokal v kletnih na samo po imenu sodi med J
Y	prostorih, kjer nenehno gori obrate družbene prehrane. Na V
V	električna luč. Verjetno malce srečo samostojna izbira jedi ?
▼ pretiravajo, najbrž pa jim lah- omogoča, da se gostje pri tem 4 4 ko verjamemo, da najemnina, ravnajo po svojih žepih in se $ 4 obresti od kreditov in bančna gredo, če je treba, vseskozi ve- A 4 provizija podražujejo jedi za getarijance.	^
4	t
Bučko pripoveduje nato o tehnološkem postopku:
»Vsak steklarski izdelek gre po verižnem sistemu skozi osem delovnih rok. Delovni pogoji ob steklarski peči niso prijetni. Pa ne zaradi slabe organizacije dela, marveč zavoljo vročine. Tudi pri 55 stopinjah Celzija delamo. Osem litrov vode je pri taki vročini v dopoldnevu skoraj premalo. Še dobro, da imamo rogaško pri roki... Mlad se moraš izučiti steklarskega poklica, sicer zlepa ne boš dober steklar! Preden dobiš občutek v rokah... Naši izdelki pa so odvisni le od rok. Škoda, da steklarji ne zdržimo dlje v poklicu. Če pihaš petindvajset ali trideset let, si že preklemansko vzdržljiv...«
Vsak steklar je svojevrsten umetnik. Ko opazuješ njihovo spretnost in tenkočutnost za oblikovanje, mimogrede pomisliš, na kroparske kovače. Nekaj skupnega imajo.
ZA SPECIALIZIRANE TRGOVINE
Izvozne uspehe rogaških steklarjev je direktor ing. VOJO DJINOVSKI predstavil takole: »Ko se pogovarjamo o našem izvozu, ne moremo mimo hrastni-ških steklarjev. Skupaj nastopamo na zunanjem trgu. Lani smo inozemcem prodali šestdeset odstotkov vsega jugoslovanskega izvoza steklarskih izdelkov, v vrednosti treh milijonov dolarjev.«
Tolikšna vrednost izvoza je rezultat delitve dela med obema steklarnama. Dogovorili so se, da bodo v Hrastniku proizva-
tudi v specializirane trgovine. To jim je lani prineslo tudi 20-odstotni večji devizni učinek. In ne samo to! Na zahodnonem-škem trgu dosegajo, takoj za švedskimi, drugo naj višjo ceno pri kilogramu steklarskih izdelkov.
Na liniji:
»S tem pa so se nam še bolj odprle možnosti, da bomo naš kristal proizvajali izključno za tuje specializirane trgovine. Prav zdaj bijemo bitko, ali bomo v prihodnje mi izbirali kupca, ali bodo kupci izbirali nag.
Skoraj prepričan sem, da bomo to bitko, s še boljšo kvaliteto izdelkov, tudi dobili.«
»Ste v to res tako prepričani?«
»Za ročno delo je v inozemstvu vedno dovolj kupcev. Jugoslovani pa imamo za take izdelke lahko roko... Amerikanci na primer letno uvozijo za približno 159 milijonov dolarjev steklarskih izdelkov. Ne vidim razloga, da ne bi bilo od teh 159 milijonov dolarjev uvoženih izdelkov, za milijon dolarjev na^ ših...«
Rogaški steklarji letos računajo, da bodo prodali na tuj trg za približno 1,700.000 dolar-/ jev izdelkov, prihodnje leto pa že za dva milijona dolarjev.« Direktor je k temu še pristavil:
»Za povečano vrednost izvoza ne bomo povečevali proizvodnih zmogljivosti, marveč bomo to dosegli z boljšo kvaliteto in seveda z ustreznimi višjimi cenami.«
Ali kaže dvomiti v direktorjevo samozavestno pripovedovanje? Težko je kar tako obljubljati, da bodo rogaški steklarji dosegli še večje izvozne uspehe. Toda... izvoz, ki so ga dosegli doslej in pa iz dneva v dan nova naročila tujih kupcev — mimogrede povedano, ko smo bili na obisku v steklarni, so se tam mudili štirje inozemski kupci — so prej ko ne čvrsto zagotovilo, da bodo načrte tudi dosegli. Sicer pa njihovemu in našemu optimizmu dodajmo še to: počakajmo še leto, dve in verjetno bomo lahko zapisali, da so rogaški steklarji svoje načrte tudi /izpolnili,	m. 2.
!IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII!lll!llllllllll!llllllll!lllllllill!ll!!lllll!l!l!lll!l!l!lll!l!l!l!IIIIIIIIIIIII!llll!lllll!llll!llllllllllllllllllllllll!!l!lllll!lll|||||||£
1 Reforma je bitka | I za kakovost 1
V	delovnih kolektivih odmerjajo osebne dohodke tudi pod pritiskom dveh različnih pojmovanj. Zagovorniki prvega pravijo: »Strokovno delo je pri nas premalo cenjeno in vredno, zato moramo najbolj povečati dohodke strokovnjakom. Če za svoje delo ne bodo dobro plačam, si bodo izboljševali življenje še naprej s honorarnimi zaslužki. Ta ,dvojnost' njihovega dela pa nam samo škodi«.
Zagovorniki nasprotnega pojmovanja, »uravnilovskih teženj« — tako smo to pojmovanje krstili v vsakdanjem razgovoru — pa menijo drugače: »Zakaj bi povečevali osebne dohodke ljudem, ki jim že sedaj dobro gre! Dajmo raje presežek tisočakov tistim, ki malo zaslužijo. Z reformo je najbolj prizadeta življenjska raven ljudi z najnižjimi osebnimi dohodki, saj so se najbolj podražile osnovne življenjske dobrine!«
Značilno je, da se ne eni ne drugi ob takšni pavšalni oceni vrednosti strokovnega dela in potreb »kategorije prebivalstva«, ki malo zasluži, ne sklicujejo na nagrajevanje po delu. Strokovnjakom naj bi odmerili več osebnega dohodka pač zato, ker so pri nas v primerjavi s strokovnjaki drugod po svetu preslabo plačani, nekvalificiranim in polkvalificiranim delavcem, to je tistim z najnižjimi osebnimi dohodki pa zato, ker s sedanjimi dohodki težko živijo.
Ze bežno razmišljanje o tako zastavljeni dilemi delitve pove, da ne eni ne drugi ne upoštevajo bistvenega: vrednosti opredmetenega dela. Ne administrativno določene vrednosti, ampak tržne vrednosti, kakršna se vse bolj oblikuje v novih razmerah gospodarjenja. Z novimi gospodarskimi ukrepi smo ustvarili pogoje za konkurenco med gospodarskimi organizacijami, saj smo bistveno povečali njihovo poslovno samostojnost, to pa pomeni, da se bodo ob relativni nasičenosti trga vsaj z nekaterimi izdelki naše industrije lahko polno uveljavile na trgu le tiste gospodarske organizacije, ki bodo prodajale kvalitetne izdelke in usluge. Ali — drv,gače povedano — tiste, v katerih izdelkih in uslugah bo delež strokovnega dela večji kot v konkurenčnih gospodarskih organizacijah. Reforma je torej bitka za kakovost. Če pa je za prodajo izdelkov in uslug na trgu razen količine izdelkov in uslug odločilna tudi kakovost, to je delež strokovnega dela v izdelkih, potem, je najbrž možno ta delež v kakršnikoli obliki že izmeriti, oceniti in tudi nagraditi tiste, ki so izdelek ali uslugo »usposobili« za konkurenčen boj na trgu. In z drugega zornega kota: gospodarska organizacija, ki se bo hotela uveljaviti na trgu. bo slej ko prej prisiljena bolje nagrajevati strokovnjake kot doslej.
V	času reforme bo torej odločala o usodi sleherne delovne skupnosti bitka za kakovost izdelkov in uslug. Ta bitka pa se ne bo končala z zmago, če v njej ne bodo sodelovali strokovnjaki. Na dlani je tudi, da strokovnjaki v tej bitki ne bodo sodelovali, če za svoje delo ne bodo polno plačani. Da pa niso polno plačani, govorijo tile podatki: v letu 1959 so znašali razponi med osebnimi dohodki v gospodarskih organizacijah SRS 1 :4,7, leta 1963 1 . 4,4, lani pa le še 1 :3,5. Ob takšni fotografiji teženj delitve osebnih dohodkov v gospodarskih organizacijah zazvenijo dokaj v prazno moralne obtožbe naših strokovnjakov, ki si iščejo dela na tujem.
Vravnilovske težnje pri odmeri osebnih dohodkov so torej gospodarsko škodljive predvsem zato, ker okrnju-jejo prizadevanja za izpopolnjevanje delitve dohodka 'po delu, s tem pa tudi spodbudo za izboljšanje kakovosti dela, za povečanje deleža strokovnega in visokokvalificiranega dela v izdelkih in uslugah, ki jih delovne skupnosti ponujajo na domačem in tujem trgu. Zato uravnilovske težnje nasprotujejo osnovnim smotrom gospodarske reforme.
Ob razmišljanju o osnovni dilemi delitve, s katero se spopadajo v gospodarskih organizacijah po reformi, pa moramo imeti pred očmi osnovno, v praksi večkrat preizkušeno resnico: uravnilovskih teženj ni m,ogoče preprečevati ali zatreti na administrativno birokratski način.
Zato smo tudi toliko bolj dolžni sproti kazati na njihove korenine in opozarjati na škodljivost njihovega učinka.
VINKO BLATNIK

Večja produktivnost
Govorita predsednik delavskega sveta Združenega podjetja za PTT promei Ljubljana inž. Marko Tavzelj in predsednica upravnega odbora Silva Cerjak
(Nadaljevanje s 1. strani)
Uresničitev tega programa zahteva znatna sredstva. Zvišanje cen PTT storitev je sicer dalo tudi boljše finančne rezultate, vendar bo znaten del teh sredstev porabljen za kritje višjih cen materiala in storitev, potrebnih za opravljanje PTT prometa. Zato bo potrebno zagotoviti še dodatna finančna sredstva, zlasti še za uspešnejši razvoj telegrafsko-telefonskih zmogljivosti, ki v letih 1966 in 1967 zahtevajo največja vlaganja.
Slovenska PTT podjetja so že sklenila pogodbe z nekaterimi bančnimi zavodi, morali pa bi zagotoviti tudi sredstva iz rezerv federacije, oziroma poštnih hranilnih vlog, kar v načelu omogoča novi zakon o organizaciji JPTT.
Avtomatizacija telefonskega prometa, ki jo naročniki toplo pozdravljajo, je zanimiva tudi s stališča samih PTT delavcev. Mnogi, zlasti telefonistke, so se že znašli v položaju, ko zanje ne bo več dela, za preostale pa
bi se morali življenjski in delovni pogoji izboljšati. O tem smo govorili s tovarišico Silvo Cerjak, predsednico UO Združenega podjetja za PTT promet Ljubljana.
»Zaradi avtomatizacije telefonskega prometa so bila v delovni enoti telegraf-telefon v ljubljanskem PTT podjetju res ukinjena nekatera delovna mesta. Veliko večino teh PTT delavcev smo prekvalificirali. Zaradi ukinitve teh delovnih mest je delo prenehalo le šestim strokovno najslabše usposobljenim telefonistkam. Tudi vnaprej nameravamo to vprašanje reševati z razporejanjem odvečnih delavcev na druga delovna mesta v okviru podjetja. S tem bomo ob^ istem številu zaposlehih povečali produktivnost in hkrati tudi osebne dohodke.
Seveda pa so pota do večjih delovnih uspehov, vštevši avtomatizacijo in modernizacijo, zelo različna. Omenili bi, da bo v Ljubljani v kratkem začel delovati obrat družbene prehrane v novi stavbi nad pošto Cen-
ter, s čimer bomo prehranjevanje ljubljanskih PTT delavcev znatno izboljšali. Pred nami je še skrajšani delavnik. Kranjsko podjetje je že prešlo na 42-ur-ni delovni teden, v Mariboru delajo 45 ur na teden, ostali kolektivi pa se na skrajšan delavnik tudi resno pripravljajo. Poudariti pa moram, da je skrajšanje delovnega časa v PTT dejavnosti v veliki meri odvisno od podobnih prizadevanj v drugih delovnih organizacijah. Cim vec kolektivov bo vpeljalo prosto soboto, večje bodo možnosti, da bi bili vsaj nekateri PTT delavci ob sobotah prosti.«
?a®e V^TT kolektive, zlasti pa se pošte v Ljubljani, na Jesenicah in Bledu čaka v prihodnjih^ mesecih nekaj težkih preizkušenj: svetovno hokejsko prvenstvo, planiška prireditev in veslaška tekmovanja na Bledu. Kaj ste storili, da bi spet slišali laskave ocene, kot ob lanskem namiznoteniškem pr-venstu?
»V primerjavi s SPENT so ored nami precej težje naloge.
Zlasti zahtevno bo svetovno
pr-
venstvo v hokeju. Prijavljenih je že blizu 500 novinarjev. Posebno novinarji morajo imeti dobre zveze za nemoteno in hitro poročanje; potrudili se bomo, da jih bodo tudi imeli! Radiu in televiziji bomo morali še posebej omogočiti 20 hkratnih direktnih zvez s študiji v raznih državah, kar ne b0 lahko. Podobne težave nas čakajo v zvezi s Planico, kjer bo treba urediti začasne zveze. Še najmanj problematično pa je s PTT stališča svetovno veslaško prvenstvo na Bledu, kjer že urejamo dodatne telefonske priključke na cilju v Zaki.
V polnem razmahu so tudi kadrovske priprave. Precej PTT delavcev obiskuje intenzivne tečaje za tuje jezike, da bi — oh tistih, Iti tuje jezike že obvladajo — zares dobro postregli množici tujcev, ki jih pričakujemo. Veliko skrb v teh zimskih mesecih posvečamo tudi strokovni vzgoji vseh PTT delavcev.«.
M. GOVEKAR
tif.V
hi
piS
m
Iz novinarske beležnice: INVENTURA STALIŠČ O ZAPOSLOVANJU
MLADIH STROKOVNJAKOV — BREZ ŠTEVILK
es smešno, da se ti porodi takole vprašanje. Today ^ko sem brskala po zapiskih svoje beležnice, ki sem ‘ji izpolnila strani na različnih sejah še zadnji mesec preteklega leta, sem se ustavila ob tej, z rdečim svinčnikom občrtani pripombi: SMO TOREJ ZA ZAPOSLOVANJE MLADIH STROKOVNJAKOV ALI ZOPER?
Vprašaja na koncu tega stavka nisem naredila zaradi svoje dileme. Tudi ne zaradi družbene dileme, saj sem vendar toliko tehtnih besed, pa tudi praznega govoričenja o tej temi poslušala vse minulo leto na najrazličnejših posvetovanjih. Vprašaj na koncu te misli sem zapisala preprosto zato, da bi me spomnil, naj ob priliki popišem, kako izzveni včasih pri nas razprava o zaposlovanju mladih strokovnjakov. Načelno ZA, konkretno pd ZARADI DREVES NE VIDIMO GOZDA, kot pravi naš ljudski pregovor, in izgubimo kompas. Izgubimo smer, v katero smo hoteli.
Toliko imamo včasih upravičenega,'' še več pa neupravičenega za povedati o mladih strokovnjakih, da bi nekdo, ki bi nam prisluhnil s strani, hitro prikimal: »No, pa je vendarle prav, da smo jim pri nas zaprli vrata. Naj kar načelno govore nekateri o veliki vlogi strokovnjakov, mi, ki poznamo prakso, stvari takšne kot so v življenju, pa le vemo svoje...«
Resnica je seveda malo drugačna. Ne bom naštevala številk, saj se tudi brez njih da kaj tehtnejšega povedati. Brez številk namreč lahko zapišemo, da smo ob bilanci minulega leta vendarle lahko zabeležili pozitivno težnjo mnogih delovnih kolektivov, da bi izboljšali kadrovsko strukturo zaposlenih, tudi vodilnih delavcev. Res pa je tudi, da je ob začetku uveljavljanja gospodarske reforme prišlo v tem pogledu do določene stagnacije, da se je skrčil obseg zaposlovanja, seveda tudi mladih strokovnjakov. A to po sodbi nekaterih' bolj zaradi trenutne negotovosti, kako bodo v bodoče gospodarili, kakšne osebne dohodke bodo lahko izplačevali. Manj pa zaradi nekega načelnega odpora proti strokovnjakom.
Toda nekatere moje novinarske beležke govore tudi drugačen jezik. Govore o tem, da ponekod včasih zapiramo vrata mladim strokovnjakom, ne da bi se tega dobro sami zavedali. Če razglašamo namreč posamezne primere o mladih strokovnjakih »češ takšni so«, obstaja nevarnost, da bo marsikdo te izjemne primere zamenjal s pravilom. Sicer pa naj prepišem iz svoje novinarske beležnice nekaj odlomkov iz takih razprav.
® — Zadnje čase ni miru pred besedo »strokovnjaki«. Pred leti smo trdili, da šolska izobrazba ni važna. Pomembni da so le rezultati dela. Danes trdimo, da brez šolanih strokovnjakov ne bo šlo, da morajo imeti tudi in predvsem vodilni primerno šolsko izobrazbo. Mislim, da smo zapadli drugi skrajnosti. Nikar ne razvred.notimo praktičnih izkušenj. Teh pa diplomanti univerze še dolgo ne bodo imeli...
® — Roko na srce. Če bi jaz šel v zobno ambulanto in bi tam bila asistentka s petnajstletno prakso in komaj »pečeni« zdravnik, bi raje videl, da mi zob izdre asistentka. V gospodarstvu je podobno. »Novopečen« inženir je nula nasproti izkušenemu mojstru, morate priznati...
® — Čudi me, da govorite zoper zaposlovanje mladih strokovnjakov. Pogovorimo se raje o tem, kaj jim manjka, da bi se hitro in dobro vpeljali v proces dela. Meni je dejal naš komercialni, ko sem prišla v podjetje
kot diplomiran ekonomist, da se bom morala še veliko tega in onega naučiti. In veste, kaj sem delala? Dve leti sem knjižila kartice, ki bi jih lahko dekle z administrativnim tečajem ...
® — Res je, mlad strokovnjak bi moral v nekaj mesecih skozi vse faze delovnega procesa. Mojstri bi ga prve mesece lahko mnogo naučili, v kasnejših letih pa bo obratno. Toda mojstri ljubosumno čuvajo svoje dragoceno praktično znanje. Ne bodite naivni, to je človeško razumljivo...
® — Pri reelekciji direktorjev ne bi smeli pretiravati s kriterijem strokovne izobrazbe. To je le eden izmed pogojev za dobro delo direktorja. Marsikje pa se direktor brez šolske /izobrazbe a z dolgoletno prakso bolje odreže kot mlad strokovnjak ...
@ — Toda tak direktor-prak-tik, brez primerne šolske izobrazbe, ne bo hotel okrog sebe šolanih ljudi...
@ — Kaj to pomeni, če neka delovna organizacija v svoj statut napiše, da imajo lahko vodilni tudi »nedokončano srednjo šolo«? Je to upoštevanje kriterija prakse, ali imajo pri tem v mislih že določene ljudi? ...
S- — Mladi strokovnjaki tudi izsiljujejo pogoje: fiksno plačo, stanovanje, avto, potovanja v inozemstvo. Kar spomnite se Pirševega članka v Dnevniku...
Otroci stanovanjske skupnosti Zlato polje v Kranju
pred televizijskim zaslonom (Foto: Milan Šparovec)

Financiranje kulture v komuni:
AKTUALNE T
/
V xz
KLOBČIČ SE ODVIJA
Jo katere mere lahko že danes prenesemo finan--^-^ciranje kulture na osebno potrošnjo občanov in kaj še vnaprej financirati iz skupnih družbenih sredstev, to je eno izmed ključnih vprašanj, ki si jih te dni zastavljajo sveti za kulturo občinskih skupščin ob sestavljanju predlogov letošnjih proračunov.
Časa je malo. Občinske skupščine morajo sprejeti svoje proračune do konca januarja. Zato tudi ni pričakovati, da bi lahko občinski sveti za kulturo dotlej že našli najbolj Pravilen odgovor na zgoraj zastavi j eh o vprašanje. Vsaka Paglica bi lahko povzročila “Ude posledice. Prenagliti se torej ne kaže. V nekaterih slovenskih občinah sta se namreč v razpravah o tem vprašanju že pojavili dve skrajnosti. Ponekod nameravajo znatno skriti proračune za kulturno dejavnost in v glavnem prenesti ta bremena na občane. Drugod Vztrajajo na nesorazmernem Povečevanju proračunskih sred-stev za te namene. Niti v pr-niti v dmgem primera pa ;a stališča niso zasnovana na študijah ali ocenah tega, koli-so že doslej občani sodelo-,a|i z deležem svojih osebnih ohodkov pri financiranju kulti programov. Malokje je Ucji znan točen odstotek načelnega dohodka, ki so ga ko-uune doslej prispevale za kul-
turno življenje in kulturne programe.
Iskanje meril, kako porazdeliti finančna bremena med osebno potrošnjo občanov in Sredstvi, ki so splošno družbena, da s tem ne bi prizadeli normalnega kulturnega razvoja niti preveč obremenili osebno potroš/ijo občanov, to je vsekakor dolgoročnejše vprašanje. Toda napredek je že v tem, da so si ga sveti za kulturo tako resno zastavili. Sami brez širokih družbenih dogovorov, v katerih bi morali imeti glavno besedo občani sami, seveda zadovoljivega odgovora sveti ne morejo najti. Vsekakor bodo ta merila v posameznih občinah različna. Pri tem bo odločilen resnični pomen, ki ga ima neka kulturna dejavnost ali institucija v svoji sredini. Pomen in vrednost neke kulturne dejavnosti lahko iščemo v tem, koliko le-ta zadovoljuje interes ljudi za to dejavnost.
V ilustracijo, kako zapleteno je iskati odgovor na to vprašanje, si oglejmo, kako so se
tega lotili v Zagorju. Skušali smo_ vsaj približno dognati, kakšno je razmerje med dele-žern za kulturo iz splošnih družbenih sredstev in med deležem, ki ga v ta namen izdvajajo iz svojega žepa občani sami. Narodni dohodek na občana je bil v preteklem letu v tej komuni 460.000 starih dinarjev, delež za kulturo v ND pa je znašal 1 “/o oziroma 1,5 %>, če sem prištejemo še sredstva iz sklada za pomoč društvom in družbenim organizacijam. Po drugi strani pa smo lahko vsaj približno ocenili, da dajejo zaposleni občani za kulturne namene skoro 10 % svojih mesečnih osebnih dohodkov. Povprečni osebni dohodek je bil lani okrog 60.000 din. Torej znaša delež zaposlenega za kulturo 6000 din in ker je v občini okrog 5000 zaposlenih, v komuni pa vsega okrog 15.000 prebivalcev, ni bilo težko ugotoviti, kolikšen je mesečni povprečni delež vsakega občana za kulturo. Seveda smo ob tem upoštevali razmah komunikacijskih sredstev kot radia in televizije, število filmskih predstav in njihovih obiskovalcev, vse ostale kulturne prireditve, obisk v knjižnici, nakupe knjig in podobno. Nismo pa v te stroške šteli število sredstev za šolanje otrok v osemletkah.
Pontonski most
za šolstvo druge stopnje
@ — Toda izjema ni pravilo. Nikar ne pretiravajmo. Vsi vendar nisp takšni...
Naj bo iz beležnice izpisinah misli tega razgovora dovolj. Ne navajam njegovih avtorjev, ker bi podobnega gotovo lahko še kje našli. Toda, kdor je pozorno prebral nizanje teh misli, bo razumel, zakaj sem rdeče očrtala stavek:	SMO ZA ALI ZO-
PER ZAPOSLOVANJE MLADIH STROKOVNJAKOV? Ali ne obstaja nevarnost, da bi ti-.Eti, ki jih moramo še prepričevati o pomenu in vrednosti strokovnega znanja in vlogi strokovnjaka v naši družbi, naredili ob takem našem razglabljanju prav obraten zaključek. Nam-i eč ...
»No, prav je, da smo jim ml tako trdno zaprli vrata... Mi, ki poznamo prakso, le verno svoje...«
Danes ne more biti več dileme: Smo za ali zoper. Vprašanja se zastavljajo drugače: Kako bi mlade strokovnjake čim hitreje seznanili s celotnim pro-c ?som dela v delovni organizaciji? Kako bi nanje prenesli kar ntjveč praktičnih izkušenj, pridobljenih v konkretnem delovni >m procesu? Kako poiskati merila., da bo njihov družbeni •pciložaj in osebni dohodek odvi-se 17 od njihovega lastnega dela :v delovni organizaciji? To in še ikc ij.
SONJA GAŠPERŠIČ
Ko se je pred dnevi sestalo predsedstvo občinskega sindikalnega sveta v Radovljici, da bi preanalizirali problematiko šolstva, predvsem pa obveznosti komune do nadaljnjega zagotavljanja materialne baze za to dejavnost, so bile (igotovitve precej prozaične. Po pogodbi z medobčinskim skladom za financiranje drugostopenjskega šolstva bi morala radovljiška komuna prispevati v sklad 119 milijonov starih dinarjev. Toda tako kot v vseh drugih občinah, je tudi radovljiška komuna ostala dolžnik, sklad pa za financiranje šolstva pa upnik: od 119 milijonov dinarjev je radovljiška komuna doslej prispevala v sklad le nekaj več kot 77 milijonov dinarjev.
Vendar so ti dolgovi le prvi del problematike o financiranju šolstva. Drugi del je morda še nekoliko bolj zapleten, kajti vsa.i za polovico letošnjega leta, dokler novi zakon o financiranju šolstva ne zagotovi stabilnih virov za šolstvo, je treba, ali zagotoviti sredstva za šolstvo ali pa zapreti šolska vrata drugostopenjskih izobraževalnih ustanov. In ker te druge variante v : nobenem primeru ni možno : »prejeti, ker odpade vsakršna
misel, da bi občinski proračuni spričo velikih obveznosti do prvostopenjskega šolstva, nekaterih drugih obvez in spričo dejstva, da bo proračun za kakih 200 milijonov manjši kot v minulem letu, so se člani pred-sestva izrekli, da bi tudi pri njih gospodarstvo komune prispevale sredstva za financiranje drugostopenjskega šolstva.
Predsestvo občinskega sindikalnega sveta v Radovljici je zato sklenilo predlagati plenumu, naj bi sprejel priporočilo; da bi se v tem prehodnem obdobju formirala sredstva za financiranje drugostopenjskega šolstva iz 1,2 % prispevka na brutto osebne dohodke. Tako bi si v komuni zagotovili vsaj tolikšna sredstva, kot so jih, prav. zaprav kot bi jih morali v minulem letu nameniti za financiranje šol druge stopnje. S tem pa bi bil zgrajen tudi pontonski most do stabilnejših virov ze šolstvo, most, ki bi tudi pomenil izhod iz skoraj večne zagate v tem drugostopenjskem šolstvu — če bo seveda zvezni zakon dopučal republiki to pristojnost, da formira sredstva za izobraževanje v višini potreb.
nn J
|!IIIIIIIEIE!!!l!i:il!!!!!!!!!!llll*E
PREJELI
SMO
ffll!l!!ll!l!H!llll!lElllllll!llimiE
3>e vedno nismo prišli do točnih pokazateljev. Zanemarili ; >mo namreč investicijske nalož be iz prejšnjih let v Delavski! dom in občinsko knjižnico. Upoštevali nismo še velikega, števila zasebnih kmečkih gospodarstev, kamor je v zadnjih dveh letih prodrl tako radijski sprejemnik kot televizor, pa idrievni in periodični tisk. Sele k b smo upoštevali tudi vse to, je postajala podoba na mah drugačna. Spoznali smo, da je bil del ež za kulturo iz splošnih družbe nih sredstev v zadnjih petih letih znatno večji, kot je to spl jh dovoljevalo gospodarsko ste sije komune. Če pa bi sem prišteli! še izgradnjo dveh novih šol, za katere je občina najela delen I ;redit in ga zdaj odplačuje, pol em smo ugotavljali, da bremer ia, ki jih nosijo občani za kulture), niso v pravem sorazmerju z družbenimi sredstvi.
Duh) še ni končano. Zastavljajo si; še nova, dodatna vprašanja : Kako zagotoviti na primer u »trezno amortizacijo Delavske? ;a doma, saj je bila le-ta doslej minimalna. Prehod na redno in polno plačevanje amortizacije bo terjal ponovno korekturo cene kulturnih prireditev, : pa tudi drugih uslug. Skratka t, klobčič se odvija in kljub t emu. da že toliko časa razpravljamo, še lep čas verjetno ne bomo prišli do ustreznih pravilnih odgovorov.
O 1|eh in tem podobnih vprašanjih bi kazalo več razpravljata' v tisku. Izmenjava izkušen j in mnenj bi tu lahko mnogo koristila.
MILAN VIDIC
/N lovek je že po naravi naiven. Gotovo pa velja ta ugo-U/ tovitev za tiste zveste spremljevalce slovenskega televizijskega programa, ki so se odločili, da nedeljski novoletni večer preživijo ob gledanju zabavne oddaje studia Ljubljana »Horuk v novo leto«. Morda bi se kdo še premislil in odšel na obisk k prijatelju, ki še nima televizorja, toda človek je po naravi naiven in ko je prebral mnogo obetajočo napoved v RTV prilogi Dela, da ob novoletnem programu ne bo nihče prikrajšan, je ostal doma.
Razočaranje je zelo medla beseda za tisto, kar sem ta večer ob ekranu doživel. Priznati moram, da nisem kdo ve kaj pričakoval, saj so mi bile prejšnje zabavne oddaje domačega studia še vedno pred očmi. Vendar pa si nisem mislil, da bi bil lahko presenečen. Toda presenečenje j9 bilo tolikšno, da sem obnemel. Ko sem se znašel in pobrskal po spornimi, kdaj sem videl to in kdaj sem videl ono na ekranu, sem bil samo še ogorčen in besen, da sem dobro družbo pri prijatelju zamenjal za stare pogrete jedi. Jeza in ogorčenje sta v meni rasla iz minute v minuto in se stopnjavala tako daleč, da sem se ob koncu od-
Vendar je bolje, če molčimo...
daje zgrozil ob misli, le kaj bodo menili o slovenski televiziji in slovenski kulturi jugoslovanski gledalci, če jo bodo sodili po tem novoletnem programu. Kajti toliko pogrošnega okusa, primitivizma, neduhovitega in banalnega improviziranja, neizvirnosti, nedomiselnosti in kulturne neodgovornost nismo mogli niti od daleč zaslediti v nobeni novoletni oddaji kateregakoli drugega jugoslovanskega studia. Vsi so lahko ponosni na svoj program, če zaradi drugega ne pa vsaj zato, ker je bil studiozno pripravljen, izbran z okusom in z občutkom odgovornosti do gledalca, da sploh ne govorim b tem, da je bil njihov in gledalcu domač. Pod takšen program so se avtorji in izvajalci tudi z mirno vestjo podpisali, saj so naredili vse, kar so zmogli. Ljubljanski program pa je bil delo anonimnega redaktorja in še bolj anonimnega režiserja, ki sta si iz anonimnosti zgradila trdno kuliso, za katero sta skrila svoj pohabljeni estetski okus, pomanjkanje ustvarjalne etike in nekulturni odnos do gledalcev.
Ko danes razmišljam o tem programskem fiasku slovenske televizije, o tem ponižanju naše kulturnosti, kateremu smo morali biti priča celo dvakrat, se s strahom i oprašujem, kdo ima v rokah škarje, ki so nam skrojile takšen program in kdo bi mogel tem Škarjam priostriti vsaj trohico povprečnega okusa, če jih že ni.mogoče zbrusiti do te mere, da bi postale umetniško in izpovedno .ambiciozne? Je naša kulturna sredina res tako impotentna, da ne more roditi vsaj enkrat na leto dobrega in z ickusom izbranega zabavnega programa? Moramo res vse i uvažati?
In če se povrnem k domačim prispevkom novoletne ; 7 ibavne oddaje, mar bi lahko povedal kaj dobrega o njih, i - ? izvzamem obisk v Ljubljanski operi? Le kdo se je 1 o \hko nasmehnil nebogljeni vezni pantomimi Franeta Mil-i i lisic ega, ki je povezovala popevkarsko paberkovanje po 1 ' tropi (staro nekaj let!), kdo se ni z gnusom zgrozil nad 1>1 inalnimi in primitivnimi variacijami ha temo novolet-r. ' \ga mačka, ki jih je s tolikšnim občutkom za mero interpretiral Anton Marti, novorojena klovnska zvezda slo-v t:liske televizije, kdo ni zdihoval ob senilno moralizujoči p c cziji starega gramofona in končno, kdo ni trpel z našim n a darjenim plesalcem Jako Hafnerjem, ki je z vsemi u.s taljenimi diletantskimi poudarki odigral klasičnega slovenskega pijanca?
In zadnje vprašanje: kdo je bil toliko pogumen in m?'odgovoren, da je vse to poslal na ekran? Res ni nikogar pri! TV Ljubljana, ki bi imel toliko okusa in vpliva, da bi oddajo zadržal v arhivu, kot šolski primer tega, kar glodalcem ne bi smeli nikoli posredovati?
Vendar je bolje, da molčimo. Saj bo še vedno veliko nrrivnih ljudi pri nas, ki bodo verjeli, da je slovenska tele c izija sposobna z lastnimi silami ustvarjati lasten pro-gr a rm. Seveda predvsem zabavni program!
MARJAN BELINA
iHiiiiaiBiimma m ................................................................................................................
Mčiim
Nezadovoljstvo --kolo napredka
Delajo večinoma po indiv i-dualnih naročilih. Po eni pla.ti je to dobro, ker jim neproda ni proizvodi ne vežejo obratn ih sredstev, po drugi plati pa prav zavoljo teh naročil ne preidejo na serijsko izdelavo.
»Kadar bodo naši arhitekti in gradbeni načrti tipizirani, bomo lahko tudi mi tipizirali opremo in jo serijsko izdelovali,« je b olj v šali kakor zares dejal gl a'm:', projektant IGA tov. Merkun Projektivni biro namreč ta individualna proizvodnja si Inu bremeni, čeprav je številčno močan, saj šteje trinajst ljudi. M.er.-kun od 1962. leta dalje ni ut eg-nil izkoristiti vsega letnega oddiha ..
V resnici gre ta proizvodna razdrobljenost že vsem sku.pa j rahlo na živce. Elemente za opremo postopno standardiz ira -jo, lupilnice za krompir, etažne peči in stroje za žaganje kosti sicer že serijsko izdelujejo, vendar v tako majhnih serijah, da skorajda ne zaslužijo teg;a imena.
»Večje delavnice bi morali imeti,« meni predsednik delavskega sveta Franc Kokov dčiir. »V takšnih prostorih ni mcigočč organizirati tekočega traku.«
Jože Slamec, konstruktor in nekdanji ključavničar, kil bo spomladi izredno končal strojni oddelek tehniške srednje šole, se s Kokovičarjevim pojasnilom ni strinjal.
»Serijsko proizvodnjo lahko uvedemo tudi v teh prostorih:, le delo je treba bolje organiiiirtati. Zdi se, kot da bi vsi neverjetno pridno delali, v resnici pa neverjetno pridno prenašamo, sestavne dele iz enega kode g i v drug konec delavnic. Notranji transport je nujno potrebno; organizirati. Serijsko pa ravno tako moramo proizvajati, da pocenimo izdelke. Kuhinje in restavracije bi vseeno še lahko opremljali individualno, večina proizvodnje pa naj bo seirii.ska. Toda poprej bo treba snsbi in se pogovoriti o perspektivnem planu. Ali mi sploh kaj mislimo naprej? Za široko po trošnjo še marsičesa manjka...«
Kakor vidite, dobljene izjave niso bile enake, vendar se iz njih jasno vidi, da vsi po vrsti mislijo na prihodnost svojega podjetja, ki napreduje^ celo v najtežavnejših časih našega gospodarstva ...
Nihče iz podjetja
Fluktuacija je odlično merilo gospodarskega stanja podjetja in zadovoljstva delavcev. Kolektiv IGA, ki je bil zaradi raznih neredov v ožjem upravnem vodstvu še pred poldrugim letom pod prisilno upravo, je zdaj stabiliziran. Morda so k temu pripomogli poleg lepših medsebojnih odnosov tudi solidni zaslužki. Mesečno kovprečje znaša 78 tisoč dinarjev. Poleg tega polovico prispeva podjetje za tople malice in jim nudi brezplačna prenočišča v ljubkih weekend hišicah v Portorožu in Selcah.
Ob koncu naj še dodam, da se nihče izmed vsaj dvajsetih intervjuvanih članov tega kolektiva ni pritoževal niti čez draginjo niti čez zaslužke, čeprav zlasti stimuliranje neproizvodnih delavcev ni urejeno. Toda kar še ni, še pride... Tik pred odhodom iz podjetja sem mimogrede ujela pomenek, kako bi na primer zajemali z delovnimi nalogi stroške projektantov — njihova potovanja, popravila zaradi površnega načrtovanja ...
Zato: 328 novoletnim voščilom pridružujem še našega.
MARIOLA KOBAL
'W"7' 0 sem v Trnovem sprašei-vala, kje je IGO, me :|e neka Trnovčanka popr; i-* ™ vila:
»Ključavničarje iščete?«
Za domačine je torej Industrija gostinske opreme še vedno obrtno podjetje, ker nima tovarniškega dimnika, ne velik ih delovnih hal, brez katerih si je težko zamisliti pravo tovarno.
Odkrito rečeno, tudi mene velika tabla nad vhodom v IGO ni prepričala, da sem prišla v tovarno. Nekaj majhnega in skromnega je vse skupaj. Od zunaj in od znotraj.
Direktor mi je to- pripombe > rahlo zameril, kajti tjakaj so se * komaj dobro preselili iz še : skromnejših prostorov ...
»Se takrat, ko kupujete š vi. -carsko uro, vprašate, v kakšn en l prostoru so jo sestavili? Mislin i, da ne, ker to ni važno... 'Dri -ple, največja italijanska tova rn a gostinske in kuhinjske opre m a, je nastala iz skromnih delav ni c. Te so dale denar za ogroi nr le moderne hale ... Upamo, da ti i-di mi ne bomo ostali večno ti i-kaj.«
Upanje je pravzaprav žet r la pol prepričanje. Brez trnov sk ih ključavničarjev ne zraste v eč noben hotel ob Jadranu... Z; a-grebška tovarna Kontakt j ih niti v svoji republiki ne r no re spodriniti, čeprav je precej c e-nejša. Trnovski ključavnic la: -ji so opremili Brione s kuhinj si <o opremo, v Breli, naj imenitne 'j-šem hotelu ob jadranski o bs li, pripravljajo inozemcem h ra no na delovnih mizah in v posod; iu, izdelanem v IGU. Vojno rrtei li-cinski center v Splitu je tei nu podjetju zaupal izdelavo ep; re-me, ki je stala kakih 140 urr .11-jonov dinarjev. Zdaj pa j 30 leg drugih manjših izdelujejo t' udi doslej največje naročilo z;i železarno Skopje in njene rud nike. Za makedonske železarjs so tri samopostrežne restavrai cije že v celoti opremili.
Dvestočlanski delovni ko! ek-tiv je lani ustvaril milijardo 400 milijonov dinarjev dohodka. To pa že diši po tovarni...
Ko sem se o proizvodnih načrtih pogovarjala z vodjem komercialne službe tov. Jožetom Papežem, sem dobila vtis, da prehod ha serijsko proizvodnjo ni španska vas, do katere vodi tisoč zavitih poti, ampak zadeva bližnje prihodnosti.
Skok čez meio?
Ti »čeji« pa so v rokah zunanjetrgovinskih podjetij. Preko štirih so ponudili vzhodnim državam, od koder dobivajo nerjavečo pločevino za kuhinjske kotle, lupilnice za krompir, električne in plinske etažne peči . . Ce jim uspe dobiti zunanje kupce oziroma prodreti na svetovni trg. bodo kaj hitro večino zmogljivosti uporabili za serijsko izdelavo. Dokler so omejeni predvsem na prodajo doma, pa bi bila ozka proizvodna specializacija preveč tvegana
Tov. Edi Štefan! direktor IGA, upa, da jim bo s serijsko izdelanimi lupilnicami za krom? pir uspelo prodreti tudi na zahod. Italijanska tovarna Triple se zanima zanje, bojda so boljše in cenejše kakor italijanske, v zameno zanje pa bi IGO oskrbovala s termostati in raznimi drugimi sestavnimi deli za njihove izdelke, ki jih uvažajo in s katerimi imajo nenehno križe in težave. Servirni voziček za splitsko vojaško bolnico so v dveh dneh projektirali, skonstruirali in izdelali — ne samo enega, ampak dva, čeprav še svoj živ
dan ni nihče razmišljal o njih. Prav tako so devize prihranili s tem, da so sami izdelali specialna cevasta kolena za ladje, žarnic in termostatov pa še ne znajo delati... Brez termostata pa izdelek, ki stane 2 do 3 milijone dinarjev, ne velja — nič. Ta napravica za 3.000 Lit lahko za cele tedne zadrži izdelek v skladišču in z njim vred tudi denar, vložen vanj ... Da dobijo kontrolne žarnice, se morajo včasih posluževati zasebnih znanstev in inozemskih turistov ...
Čestita vsem občanom in jim želi mnogo delovnih uspehov
SKUPŠČINA OBČINE OBČINSKI SINDIKALNI SVET
OBČINSKI KOMITE ZKS OBČINSKI ODBOR SZDL
OBČINSKI KOMITE ZMS OBČINSKO ZDRUŽENJE BORCEV NOV DELAVSKA UNIVERZA
rasli iz majhne obrtne delavnice, ki je izdelovala ograje za stopnišča in štedilnike na drva, v drugo največje jugoslovansko podjetje za sodobno kuhinjsko in gostinsko opremo. V kakovosti izdelkov jih nihče ne poseka, zato imajo dela na pretek, v banki pa več denarja, kakor kdajkoli. Njihov poslovni ugled lahko ocenite po tem, da so letos dobili 328 novoletnih voščil, večinoma iz hotelov, motelov in samoposrežnih restavracij, ki jih je že opremil ali pa jih opremlja ta dvestočlanski delovni kolektiv ...
»Veliko razlogov imamo.« mi Je dejal direktor, »da dobimo v inozemstvu odjemalce. Pred kakim mesecem smo se na sedežu našega združenja dogovorili, da zastopstvo obide vso Jugoslavijo in nas seznani s potrebami gostinstva v bližnji in daljši prihodnosti. Bojim se, da to proučevanje trga ne bo kaj prida uspelo. V ljubljanski Iliriji sem slišal, da dajejo trgovskim zastopnikom cele kovčke kozmetičnih izdelkov, pa jim še kovčkov ne vrnejo... Za serijsko proizvodnjo si moramo zunaj poiskati kupce tudi zato, da bomo bolje oskrbovani z nerjavečo pločevino. Vemo, na primer, da bi pomivalna korita šla v prodajo, mizarsko podjetje, ki bi izdelovalo leseno ogrodje že imamo, le pločevina nam manjka. Če bi jo letno uvozili kakih 200 ton, ne bi več pošiljali kuhinjskih kotlov in drugih naprav ven emajlirat, kar s prevozom vred stane samo kakih JO odstotkov manj kot veliko lepši in tako rekoč večni kotli iz nerjaveče pločevine ...«
INDUSTRIJA METALNIH POLIZDELKOV
PROIZVAJALEC:	\
ALUMINIJSKIH POLIZDELKOV
-	pločevine, trakov, rondel, rondic, palic, cevi, profilov, žice. in vrvi
TER ALUMINIJSKIH KONSTRUKCIJ
—	oken, vrat, pregradnih sten, f as adnih elementov, samonosilnih fasad in nosilnih konstrukcij
ČESTITA DELOVNI KOLEKTIV
Občani
Slovenske
Bistrice
praznujejo
svoj
občinski
praznik
IGO ima premalo strokovnjakov, najboljši med njimi pa so zrasli iz delavcev.
Glavni projektant Lojze Merkun... konstruktor Jože Slamec... razdelovalec . načrtov Stane Žgajnar... skupinovodja Franc Erjav-šek — sami strokovnjaki, ki so iz nekdanjih ključavničarskih vajencev napredovali v tehnike in inženirje.
Jože Slamec in Stane Žgajnar bosta spomladi končala tehniško srednjo šolo. Prvi bo samo za diplomo zaprosil za 14 dni študijskega dopusta. Zaključni izpiti bodo namreč trajali dva tedna. Od 120 izrednih slušateljev v prvem letniku jih bo z njim diplomiralo samo deset.
Največji fenomen je Lojze Merkun. Končal je delo-vodsko šolo, vendar v načrtovanju kuhinj prekaša marsikaterega arhitekta, ker pozna vse razpoložljive materiale, tehnologijo dela v kuhinji in njeno funkcionalnost. Prav zdaj bodo po njegovih načrtih adaptirali kuhinjo v hercegnovskem hotelu Topla, ki sta jo projektirala dva arhitekta. Kuhinja v najlepšem dalmatinskem hotelu Brela je njegovo delo. Pod projekt so podpisali še arhitekta, zgolj zato, da je bil odobren. Ta skromni garač, ki pol meseca preživi na terenu, ne participira nič pri projektih. Zadovoljen je £ 92.000 dinarji na mesec in si ne pusti niti nadurnega dela plačevati. -Če dopoldne ne utegnem delati, moram pač popoldne ali ponoči potegniti,« mi je rekel.
Direktor IGA Edi Stefan pravi, da izredni študentje veliko resneje jemljejo šolanje kakor redni, ki jih kolektiv šola za razvoj podjetja. Zato vsakemu delavcu. ki ga žeja po znanju, radi plačujejo šolnino.
Moj prvi novinarski »poEiod« po Novem letu me je udobrovoljil. V Industriji gostinske, opreme, ljubljanskem pod. ; jetju, ki razen z nazivom še ni preraslo obrtništva, še čuda manjka, da bi bilo v vsem drugim za zgled. Tega se delavci s :adevajo. Občudovanja vredna pa je njihova podjetnost, s katero so brez stricev in botrov v zadnjih sestih letih pre-
imipol
ti m
SLO VENS1KA BISTRICA
TRGOVSKO PODJETJE
I N K O P
INDUSTRIJA KOVINSKE OPREME
Kočevj e
KOMUNALNO PODJETJE
M E D E X
ŽALE— Ljubljana
LJUBLJANA
TONO-SA
© AVTOPROMET
TOVARNA TRIKOTAŽE IN NOGAVIC
• TUZEMSKA ŠPEDICIJA
LJUBLJANA - SAVLJE
G or j anci
priporoča svoje izdelke iz sintetične kodranke:
•	HOLA — HOP ,
•	LEODRES
e TONOSA ŽENSKE HLAČKE Z DRŽKI
•	OTROŠKE IN MOŠKE MAJE
NOVO MESTO - STRAŽA
OB VSTOPU V NOVO LETO IN OB PRAZNOVANJU 15. OBLETNICE PODJETJA, ŽELIMO ŠE VEC DELOVNIH USPEHOV
Klimatsko zdravilišče Franc Rozman
Zavod za napredek in razvoj turizma
SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE
Sava
Jesenice na Gorenjskem
Gozd Martuljek
V novem letu še več uspehov
GRAND HOTEL | TOPLICE !
GOSTINSKO PODJETJE
MAJOLKA
BLED
• SE TOPLO PRIPOROČA ZA CENJENI OBISK
CELJE - PREŠERNOVA 3
POSTREŽBA HITRA IN SOLIDNA!
OBRTNO PODJETJE
če točno naslovite pošiljko, bo sigurno v pravem času vročena
PUSKARNA
Kranj
I PODJETJE ZA PTT PROMET
#	lovsko orožje in material
#	specialno orožje in
#	embalaža
CELJE
žele delovni kolektivi
s svojimi obrati:
Gostinsko podjetje
TRGOVSKO PODJETJE
ŽELEZNINA
Radovljica
•	restavracija OJSTRICA, Celje
•	gostišče RIBIC, Celje
•	gostišče BIZELJCAN, Štore
CEL1E e gostišče jl TURIST, Frankolovo
HiSa e bife OTOK, Celje
ELEKTROTEHNIČNO PODJETJE**
KRANJ, GREGORČIČEVA 3
S SVOJIMI POSLOVALNICAMI
• želi vsem potrošnikom in poslovnim prijateljem srečno in zadovoljno novo leto!
Elektroinstalacije — delavnice — elektromehanska — finomehanika — radiomehanika — železostrugarstvo
Obenem se še nadalje priporoča za sodelovanje in cenjeni
obisk
Koristite naše usluge v delavnicah, trgovini v Tržiču in novi trgovini ob avtobusni postaji v Kranju
SPLOŠNO
GRADBENO
PODJETJE
SKADKOGORSKA TOVARNA KARTONA IN PAPIRJA
SLADKI VRH

pošta Šentilj v Slovenskih goricah
iti is
PROIZVAJA :
® KLOBUCNI BELJENI PAPIR
•	KLOBUCNI NEBELJENI PAPIR S OVOJNE NETlPIZIRANE
PAPIRJE
•	SUROVI STREŠNI KARTON
•	IZOLACIJSKI KARTON
t dolgoletne izkušnje,
*	stari rekonstruirani A ln nov papirni stroj
So jamstvo
♦	za kvaliteto
< ^aših proizvodov
Novo mesto
.	MbSE" l
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦»»♦»♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦M »»♦♦♦♦♦< ♦♦♦»♦»♦♦»♦♦»
Cestno podjetje v Novem mestu
Novo mesto
Čestita vsem
delovnim
KOLEKTIVOM,
POSEBNO
POSLOVNIM
SODELAVCEM
JUB
TOVARNA BARV
DOL PRI UURUflNI
želi vsem svojim poslovnim partnerjem SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 1966
TUZEMNI IN MEDNARODNI AVTOTRANSPORT

/navto
Kočevje
Prevoz vseh vrst blaga z avtovlaki. Prevoz z avtocisternami.
Mehanično servisne usluge.
POSLOVALNICE:
•	BEOGRAD
•	CELJE
•	LJUBLJANA
•	MARIBOR
•	NOVI SAD
•	RIJEKA
•	SARAJEVO
•	ZAGREB
HITRO - KVALITETNO - SOLIDNO
Preden se odločite za nakup kuhinjskih stolov, foteljev in ostalega kosovnega pohištva
ZAHTEVAJTE KATALOG IN CENIK PODJETJA
Lesna industrija Pivka
Proizvaja tudi kvalitetno priznane vezane in panel plošče
•	Plemenite in slepe furnirje
•	lepljene sedeže in naslone
•	lesno embalažo
e žaga mehki in trdi les
NOVOST
KROJAŠKO PODJETJE s svojimi obrati in poslovalnicami
LJUBLJANA, Poljanska cesta 11
0
o
o
o
t
o
Obrtno podjetje
ELA
I
Novo mesto
Kemična
A tovarna
Mb
ŠŠMMMŠŠšk, stšliSŠIk

MELAMIN
Kočevje
V novem letu še več uspehov
žele delovni kolektivi
Industrija obutve Novo mesto
TRGOVSKO PODJETJE
Kranj
DELOVNI KOLEKTIV
CEMENTAR
INDUSTRIJA GRADBENEGA MATERIALA LJUBLJANA, Vodovodna cesta 3/a
Trgovsko podjetje
JELKA
Ribnica na Dolenjskem
<
•	KAMIONI
•	AVTOBUSI
•	SPECIALNA VOZILA
•	KOMUNALNA VOZILA
• MOTORJI
rezervni deli za vsa vozila
Tovarna avtomobilov in motorjev
Maribor
VELETRGOVINA
evinotehna Celje
IZ v o z - u v o z
CELJE, Mariborska 17
S POSLOVNIMI ENOTAMI
OPREMOTEHNA- Ljubljana, Kidričeva 3
UNIVERZ AL - Jesenice, Cesta maršala Tita 79
0
0
STRAN 10 - DELAVSKA ENOTNOST
cairvvv
»OD IDEJE DO IZVEDBE«
Predno pristopite h kakršnikoli propagandni akciji se obrnite za strokovni nasvet na družbeno in ekonomsko propagandno podjetje
REKLAMSERVIS
LJUBLJANA, Čopova 5 a
telefon 22-779, 20-576
ki vam izvrši vse idejne osnutke ter prevzame vse izvedbe.
DELOVNI KOLEKTIV
x LJUBLJANA ?
VELETRGOVINA
želi srečno in delovnih uspehov polno novo leto 1966
BOGATO IZBIRO IN VSE '
KAR
POTREBUJETE
Občinski sindikalni svet TRŽIČ
novem letu še več uspe{io\
rr vO />n /■f/II/niMI ///I //O /a / 7*11 7*

»RUNO«1 tovarna usnja TRŽIČ
Ljubljana
SPECIALIZIRANO TRGOVSKO PODJETJE Z GRADBENIM MATERIALOM
želi vsem svojim odjemalcem še mnogo delovnih uspehov
Za cenjena naročila se priporoča kolektiv!
POTROŠNIKI:
z
280 prodajaln,
22 samopostrežnih
VAM NUDI
lesnina
Trgovsko podjetje z lesom, lesnimi izdelki in pohištvom, LJUBLJANA
želi vsem potrošnikom, poslovnim prijateljem in interesentom srečno in uspehov polno novo leto 1966
PRODAJAMO:
vse vrste pohištva, les, furnir, vezane plošče, lesonit, malenit, parket, ladijski pod, montažne in weekend hišice, okna, vrata, leseno galanterijo
OPREMLJAMO:
hotele, šole, internate, kino dvorane, restavracije, laboratorije, trgovske lokale, bolnice, ladje
IZVAŽAMO:
po Evropi, na Bližnji vzhod, v ZDA in Kanado PROJEKTIRAMO
v lastnem ateljeju za notranjo opremo
Poslovalnice »LESNINE« so v vseh večjih mestih Jugoslavije.
»LESNINA« LJUBLJANA, centrala za SFRJ Ljubljana, Titova 97
Ob novem letu želi vsem delovnim ljudem, posebno poslovnim partnerjem še mnogo delovnih uspehov
Keramičarstvo in pečarstvo
MARIBOR - Tyrševa 11
Izvršujemo vsa pečarska in keramičarska dela solidno in kvalitetno	>
Za cenjena naročila se priporoča kolektiv!
VSEM DELOVNIM LJUDEM ŽELI MNOGO USPEHOV V LETU 1966	\
delovna skupnost Cestnega podjetja v Celju
V korak z modo-v korak s časom-kdor obiskuje...
'PRODAJNI SERVIS
LJUBLJANA- MARIBOR
s svojimi
poslovnimi enotami vzdržuje, modernizira in gradi javne ceste
Elnodjetje
manbor
0000000<>0<><>00«>000000-
TOVARNA VERIG
LESCE PRI BLEDU
priporoča v nakup svoje kvalitetne izdelke kot
® žičnike
® vse vrste verig in njih opremo • zakovice in vijake ® odkovke in poljedelske naprave ter njih rezervne dele
Kemična tovarna
Podnart
• POSLUŽUJTE SE NAS-IH GALVANSKIH IZDELKOV ® ZAHTEVAJTE PROSPEKTE IN PONUDBE
Kmetijski
kombinat
Žalec
■... \
IZDELUJEMO:
© strokovno klekljane čipke in strojne vezenine © vse vrste ženskih rokavic, ki vam jih nudimo po konkurenčnih cenah
TOVARNA ČIPK IN VEZENIN
BLED
POSLUŽUJTE SE NASE BOGATE IZBIRE!
Živilska industrija
Kamnik
s svojimi obrati:
® ETI, Kamnik 9 KVAS, Mengeš
V novem letu še več uspehov
žele delovni kolektivi
Lesna
industrija
BOHOR
ŠENTJUR PRI CELJU
IGO
INDUSTRIJA GOSTINSKE OPREME LJUBLJANA, TRNOVSKI PRISTAN
Z vsemi svojimi obrati
BRZOREZNO ORODJE:
-	hotel
-	restavracija
-	kavarna
-	rešce ,
-	vinska kiet
-	Smrekarjev hram
se priporoča za cenjeni obisk
Grand
hotel
Union
Ljubljana
•	INDUSTRIJSKI NOŽI
•	KOLESNI STAVKI
•	VZMETI
•	GRELNA ŽICA
•	VALJI
ZA HLADNO
VALJANJE
KOVIN
•	VALJI
ZA VALJANJE BREZŠIVNIH CEVI
MEHANSKA OBDELAVA:
• groba in fina za ulitke in odkovke
Informacije in navodila za izbiro, obdelavo, predelavo in termično obdelavo ter uporabo naših jekel.
Strokovni tečaji za brusilce industrijskih nožev in za kalilce.
Za prvo kvaliteto jamči:
•	rezkarji iz kvalitete »Elomax«
•	strugarski noži
•	spiralni svedri
® krožne žage
za hladno rezanje kovin
TERMIČNA OBDELAVA:
•	kaljenje, poboljšanje, cementiranje
znak oziroma firma z nad 300-letnimi izkušnjami v izdelavi žlahtnih jekel!
KOLEKTIV
TRGOVSKEGA PODJETJA
Murka
LESCE PRI BLEDU
S SVOJIMI POSLOVALNICAMI • SE SE NADALJE PRIPOROČA ZA CENJENI OBISK!
LESNO INDUSTRIJSKI KOMBINAT
Savinj a
Celje
RKA
tovarna zdravil
NOVO MESTO
Cesta komandanta Staneta št 19
IZDELUJE. FARMACEVTSKE IN KEMIČNE IZDELKE