novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD/CIV1DALE • UI.B. De Rubeis 20 • Tel. (0432) 731190 • Poštni predal/casella postale 92 Poštnina plačana v gotovini / abb. postale gruppo I bis/70% • Tednik / settimanale • Cena 800 lir št. 46 (405) • Čedad, četrtek 10. decembra 1987 PO REZIJI IN PRED ARGENTINO 7. OBČNI ZBOR ZVEZE SLOVENSKIH IZSELJENCEV 7. kongres Zveze slovenskih izseljencev Furlanije - Julijske krajine, ki je bil pretekli četrtek v Čedadu, je nedvomno karakteriziralo geslo, ki si ga je vodstvo izbralo za to priložnost: Zveza nosilec kulture za nove generacije. Takoj pa moramo tudi pripisati, da je občni zbor potekal v izrazito delavnem vzdušju in ob zelo treznem razmišljanju, kakšne potrebe in zahteve narekujejo taki organizaciji sedanji čas, objektivne težave in zakonski predpisi. Praznično vzdušje je zajelo vodstvo, delegate, predsednike federacij in povabljence šele po zaključen uradnem delu kongresa, ki je bil istočasno le nekakšen uvodni del, in morda zato najbolj intenziven, tridnevnih obveznosti. V petek so bila na vrsti praznovanja v Hlodiču, Špetru in Galjanu ob sv. Barbari, zaščitnici rudarjev, v soboto pa deželno srečanje izseljenskih organizacij. Prvi del občnega zbora je bil izrazito upravnega značaja. Podrobno poročilo in oris dela Zveze izseljencev je podal predsednik Valter Drescig, ki se je seveda ustavil ob vseh vprašanjih, s katerimi se Zveza ukvarja. Razraščenost, ki jo je zveza dosegla v zadnjih letih, ustanavljanje federacij in delo v tako oddaljenih državah, kot so lahko Argentina, Kanada, Avstralija, je dala Zvezi nedvomno drugačno težo in pripomogla k njenemu uveljavljanju na deželni ravni, saj je to organizacija, ki jo dežela priznava in podpira. Po drugi strani pa so propadli Osimski sporazum, zakon za obmejna področja in tako imenovani “načrt za gorska področja” argumenti, ki zelo zaskrbljajo izseljensko organizacijo, saj lahko sprožijo še večji razpad osnovnega tkiva dolin, ki bodo v tem primeru res postale le turistična zanimivost in cilj nedeljskih izletov Tržačanov ali Goričanov. Zemljepisni položaj Benečije, ki je dolga leta pogojeval razvoj dolin v negativnem smislu, bi moral postati prednost. V svojem posegu je Drescig še naštel nekaj sekcij, ki jih Zveza prav- Kultura za nove generacije V izrazito delavnem vzdušju in ob prisotnosti predsednikov federacij iz Evrope, Avstralije, Severne in Južne Amerike kopica programov za prihodnja leta kar ustanavlja po svetu, zaključno misel pa je seveda posvetil mladim in naporom, ki jih Zveza namerava narediti zato, da bi vzpostavila stik s tistimi mladimi izseljenci, sinovi ali celo vnuki Benečanov, ki jih nič več ne veže na rojstni kraj, pogosto še jezik ne. Prisotne je nato pozdravil predsednik občnega zbora Adriano Martinig, ki je predal besedo direktorju Zveze Ferrucciu Clavori, da bi orisal vrsto tehnično-birokratskih zahtev, ki jih oblasti postavljajo Zvezi. Že na zadnjem kongresu v Reziji se je namreč pojavila potreba po spremembi nekaterih členov statuta. Nekatere spremembe so terjali obstoječi zakoni in norme, druge pa so bile bolj vsebinskega značaja, saj je Zveza s tem dala predsednikom federacij in delegatom večjo odločitveno moč in možnost, da neposredno sodelujejo beri na 2. strani Alla presenza dei delegati, dei presidenti delle federazioni, degli invitati e naturalmente della direzione si è svolto la scorsa settimana a Cividale il 7. Congresso dell’Unione degli emigranti sloveni del Friuli- Venezia Giulia. Il Congresso ha naturalmente discusso del programma triennale e del programma particolareggiato per l’anno prossimo, specialmente in preparazione dell’incontro che dovrebbe svolgersi in Argentina alla fine del 1988. Nella prima parte dell’incontro molta attenzione è stata posta su problemi amministrativi e su alcune modifiche dello statuto. Già al Congresso in Resia due anni fa infatti è stata rilevata la necessità di modificare alcuni articoli dello statuto e ampliare gli organi dell’Unione che sono ora il Congresso, la Giunta esecutiva, il Consiglio direttivo, il Collegio dei Sindaci e il Collegio dei Probiviri. La seconda parte de! Congresso come già detto è stata dedicata ai (segue a pag. 2) Riunione del regionale dell ’emigrazione Si sono conclusi a Udine sotto la presidenza dell’assessore regionale all’emigrazione avv. Vinicio Turello i lavori del Comitato regionale dell’emigrazione riunitosi per approvare il piano triennale di interventi del fondo regionale per l’emigrazione. Dopo una prima relazione introduttiva dell’assessore regionale alla pianificazione e al bilancio Nemo Gonano che ha illustrato le linee principali del piano regionale di sviluppo per il triennio 1988-1990, l’assessore Turello ha a sua volta presentato le scelte regionali in materia di emigrazione per lo stesso periodo che prevedono la conferma della scelte operate in sedi della terza confe- renza regionale dell’emigrazione e cioè: interventi mirati alla conservazione della propria identità culturale per le nuove generazioni, nonché provvidenze per il reinserimento economico, sociale, abitativo e scolastico di coloro che per vari motivi rientrano nel territorio regionale. 11 dibattito ha confermato che il mondo dell’emigrazione continua a condividere queste scelte e sta progressivamente assumendo un ruolo sempre più importante di promozione dell’interscambio tra la realtà regionale ed i paesi di residenza. In particolare i rappresentanti dell’Unione emigranti sloveni del Friuli-Venezia Giulia provenienti dall’Au- stralia, dal Canada e dall’Argentina hanno messo in evidenza i specifici problemi dell’emigrazione slovena che si trova oggi più che mai confrontata con i problemi del ricambio generazionale e quindi con una particolare esigenza di rafforzare il rapporto culturale tra terra d’origine e mondo dell’emigrazione. In questo caso il concetto di Skupni kulturni prostor assume una rilevanza che va al di là della sua applicazione locale. Ferrruccio Clavora OB PRISOTNOSTI NADŠKOFOV IZ VIDMA IN LJUBLJANE Obnovljena župna cerkev v Ukvah V nedeljo 29. novembra popoldne je bilo v Ukvah vse živo. Sredi vasi so se zbirali gasilci v svojih plavih uniformah, tu pa tam se je za trenutek pokazala kako dekle v ukovški ljudski noši, pevci so pridno vadili in pred župno cerkvijo je stal lep avto z oznako Rai-Radio televisione italiana. Za kaj je pravzaprav šlo?! Ob 15.30 je bila v Ukvah otvoritev prenovljene župne cerkve. Točno ob dogovorjeni uri sta pred cerkev dospela videmski nadškof Alfredo Battisti in Mubljanski nadškot doktor Alojizij Šuštar. Oba nadškofa sta s svojo prisotnostjo ob tem redkem dogodku hotela še olepšati slovesnost. Z obema nadškofoma so somaševali trbi- ški dekan msgr. Della Marina, župnik iz Bele peči, Kokove in domači gospod Mario Gariup. V pozdravnem nagovoru je najprej pozdravil domačega nadškofa Batti-stija, nato se je s temi besedami obrnil do ljubljanskega nadškofa: «Prevzvišeni gospod nadškof in metropolit, dovolite mi, da Vas pozdravim v našem slovenskem jeziku. Vsi vedo, da razumete in da perfektno govorite italijansko. Kljub temu pa vas hočem pozdraviti v našem jeziku, ki ga že nad tisoč let govorijo naši ljudje. V tem jeziku so se naši pradedje zatekali k Bogu in ga molili. Salvatore Venosi (beri na 2. str.) Nell’intervista concessa alla giornalista Breda Pahòr dell’Agenzia Alpe Adria l’avv. Vinicio Turello ha rilasciato le seguenti dichiarazioni: PAHOR: Quali sono le linee programmatiche seguite dalla regione Friuli-Venezia Giulia in questo importante settore? TURELLO: Diciamo che seguiamo due filoni fondamentali. Uno rivolto a coloro che per una ragione qualsiasi decidono di rientrare dopo un periodo di emigrazione. E quindi abbiamo predisposto tutta una serie di interventi per favorire il reinserimento economico abitativo e civile, il meglio possibile per questi nostri ex emigranti. L’altro Filone che noi seguiamo è quello per la emigrazione stabilizzata nei confronti della quale rivolgiamo un particolare interesse ai figli degli emigranti, ai giovani, cioè alle seconde, alle terze generazioni al fine di consentire alle stesse, attraverso soggiorni di studio e di conoscenza della storia della lingua, della terra dei loro padri, di poter continuare a continua a pag. 2 ■m Vodstvo in povabljenci na Kongresu ZSl UDINE ORGANIZZATO DAI CIRCOLI S. LEONARDO E STELLINI CON L’ON. SCOVACRICCHI Dibattito aperto sulla minoranza slovena 11 rischio è - secondo Fon. Martino Scovacricchi, sottosegretario alla difesa - che le Valli del Natisone, del Torre, Resia (e Valcanale - aggiungiamo noi) restino tagliate fuori da qualsiasi provvedimento di tutela come minoranza slovena, o meglio: come popolazioni di antico ceppo slavo. Se verrà approvata una legge per la minoranza slovena che escluda la provincia di Udine ed una legge per la tutela del friulano che non avrà effetto sulle Valli del Natisone e le altre aree sopra citate che non sono di lingua friulana, ecco - questo è il ragionamento di Scovacricchi - gli sloveni (o slavi che siano) del Friuli resteranno a secco. Preoccupati dal canto loro di questa situazione alquanto assurda, il circolo culturale di S. Leonardo e il circolo culturale «Jacopo Steliini» di Grimacco hanno invitato Fon. Scovacricchi a S. Pietro perchè esponesse il suo pensiero. L’on. Scovacricchi che pure ha presentato una legge per inserire gli sloveni della provincia di Udine nella legge per le lingue minori, ha invece voluto sentire tutte le campane, dicendosi pieno di dubbi ed incertezze circa la strada da prendere e grato a chi gli avrebbe dato delle utili indicazioni. 11 dibattito che è seguito ha rivelato aspetti inediti, visto che gli intervenuti hanno confermato solo in minima parte le posizioni di rifiuto di provvedimenti di tutela, come fino a tempo fa venivano espresse dai circoli S. Leonardo e Steliini. Questi si sono mossi questa volta non già negando l’esistenza di popolazioni di stirpe e lingua slovena - come le ha definite Egidio Scaunich - ma concentrando gli sforzi sulle definizioni del concetto di minoranza nazionale, definizioni del resto puramente astratte e prive di concreti agganci con la situazione locale. Moltissime le imprecisioni ed i luoghi comuni usciti dagli interventi (non mancheremo di tornarvi sopra) di Marino Droli, Cirillo Jussa, Lorenzo Terlicher, Renzo Marseu, per non citare un tale Fornasir, piovuto addirittura da Gorizia per asserire che quella situazione e la nostra sono identiche, risolvibili mediante l’esposizione di bandiere tricolori. Un particolare spazio hanno avuto nel dibattito gli interventi del presidente della comunità montana Giuseppe Chiabudini, che è stato chiamato in causa circa gli ordini del giorno dell’assemblea della comunità e del sindaco di Pulfero e consigliere regionale Romano Specogna. Per i due esponenti della DC la scelta di un iter diverso della legge per gli sloveni è frutto di un accordo parlamentare e come tale va inteso ed hanno sottolineato che gli ordini del giorno della comunità hanno ricevuto un consenso unanime. Molto brevemente annotiamo anche gli interventi di Guglielmo Cerno e Ferruccio Clavora, espressione di quella che è stata poi definita «minoranza attiva». Respingendo le astrazioni verbali sul concetto di nazione hanno posto il problema in termini pratici, sottolineando aspetti storici e culturali rimasti in ombra nel dibattito. Clavora ha anche individuato nella legge di tutela della minoranza slovena quelle possibilità di carattere economico che nei dispositivi della legge per le lingue minori non esistono. E questo ha un peso, perchè senza provvedimenti economici la Slavia friulana non avrà presto bisogno nè dell’una nè dell’altra legge per mancanza di sente. Gino di Caporiacco, ex consigliere regionale del Movimento Friuli ed ex consigliere comunale di Udine alla sinistra indipendente, (sposando la tesi che Scovacricchi aveva posto in termini parecchio problematici) non ha voluto mescolare questione di soldi con questioni di nazionalità, la quale sarebbe un moto dello spirito. Pensa di sbloccare la posizione di stallo della legge di tutela della minoranza slovena proponendone l’inserimento in quella delle lingue minori. Di Caporiacco non pare aver bisogno di approfondimenti, mentre Renato Simaz, sindaco di S. Leonardo che presideva la riunione, intende proseguire il dibattito per sviscerare ulteriormente la problematica e trovare forse un accordo fra tutti. Izvršni Giunta ese Zveza slovenskih Unione emigranti izseljencev F-JK sloveni F-VG Predsednik/Presidente Valter Drescig Podpredsednik/Vicepres. Elio Vogrig Direktor/Direttore Ferruccio Clavora Fajnik/Segretario Renzo Mattelig Svetovalci/Consiglieri Franco Clignon Giuseppe Floreancig Graziano Crucil Nadomestna člana/Supplenti Franco Crisetig Mario Gosgnach ZSI-UES 1988 EX MINATORI INTERNATIONAL SLOVENIAN CLUB EX EMIGRANTI COMMISSIONE REGIONE FRIULI VENEZIA GIULIA SKGZ GIUNTA ESECUTIVA FEDERERAZIONI EUROPA AUSTRALIA NORD AMERICA AMERICA LATINA Belgio Brisbane Canada Argentina Tamines Sydney Thunder bay Buenos Aires Bruxelles Melbourne Toronto Quilmes Limburgo Perth Winnipeg Marcos Paz Liegi Ottawa Cordoba Liegi Resiani London Rosario Lussemburgo Vancouver Mar del Piata Resiani Nanaimo Mendoza Svizzera Paul River San Isidro Zurigo Uruguay Ticino Stati Uniti Montevideo Germania Cleveland Venezuela Stoccarda Maturin Inghilterra Brasile Londra S. Paolo Francia Rio g.de do Sul Parigi Italia Milano Roma Bolzano Torino s prve strani - dalla prima pagina - s prve strani - dalla prima pagina - s prve strani - dalla prima pagina - s prve strani - dalla prima pagina - s prve stra Kultura za nove generacije pri najvažnejših odločitvah. Razraščenost Zveze in njena struktura terjata namreč da izvršni odbor opravlja celo vrsto upravnih poslov. Izvršni odbor bodo odslej sestavljali predsednik, podpredsednik, direktor, tajnik, trije svetovalci in dva dodatna člana, ki lahko nadomeščata svetovalce. Ob izvršnem odboru so še člani nadzornega odbora in razsodišča. Upravni odbor zveze sestavljajo upravni odbor in predstavniki federacij, sestajati pa se mora vsaj enkrat letno (razen v letu, ko je kongres), da odobri in pregleda delo izvršnega odbora. Glavni organ zveze je seveda občni zbor ali kongres, ki imenuje vse organe zveze, izdela smernice za nadaljnje delo in seveda preveri opravljeno delo. Pred nadaljnjo razpravo je občni zbor pozdravil tajnik Slovenske kulturno gospodarske zveze Dušan Udovič, ki se je še posebej ustavil ob doprinosu Zveze izseljencev pri analizi potreb in oblikovanju zahtev tukaj živeče slovenske narodnostne skupnosti v trenutku, ko ji že spet ostreje odklanjajo pravice in je obstoj Slovencev v Videmski pokrajini ponovno ogrožen. Drugi del kongresa je razpravljal predvsem o nadaljnjem delu. Ob rednih sestankih s sekcijami na raznih celinah, ob ustanavljanju novih krožkov, utrjevanju dela federacij in redni izdaji Emigranta, namerava Zveza v prihodnjem letu posvetiti še posebno pozornost Argentini, kot je bil tudi že predlog v Reziji. Ob tem bo začela skupina ljudi iskati načine in izdelovati predloge za stik z mladimi sinovi izseljencev. Precejšnjo zapreko predstavlja pri tem jezik, zato bo verjetno potrebno presrkbeti nekatere izdaje v angleščini ali francoščini. Pri tem seveda ni prostora za sentimentalnost ali emotivno iskanje čustvenih reakcij. Očetje so bili sicer navezani na rojstno vas ali Benečijo zaradi jezika, spominov iz otroštva ali sorodnikov, ki so tu ostali. Mladi se bodo odločali za Benečijo, le če se jim bo zazdela dovolj zanimiva ali privlačna. Iskanje takih kulturnih korenin je še posebno težko za tiste mlade ljudi, ki živijo v najbolj oddaljenih državah, saj jih je življenje povsem odtujilo od tukajšnjih problemov. Že sam načrt dela mora zato sloneti na znanstveni analizi, podkrepijo pa ga lahko le tehnično dovršemi pripomočki in sodobni pristopi. Zveza slovenskih izseljencev F-JK si je zadala to nelahko nalogo v prepričanju, da je to edina možnost za bodočnost, saj jo bo drugače čas, z vsem, kar prinaša, enostavno prehitel. Med pobudami, ki se zdijo izredno drzne, a so zato tudi tembolj privlačne, spada ustanovitev kluba vidnejši Slovencev-Internazional Slo-venian Club, v katerega naj bi se vključevali ne samo Benečani ali Rezijani, temveč vsi Slovenci, profesorji, zdravniki, trgovci, intelektualci, ki so se uveljavili po svetu. Čas je prav gotovo zabrisal marsikateri greh dedov, življenje je izgladilo marsikatero ideološko zapreko,da bi tak klub res lahko zaživel. Zveza izseljencev se torej na razne načine trudi, da bi hodila v korak s časom, čeprav pomeni to odmeriti sentimentalnosti zelo skromen kotiček, kot to terja sodobnost. Prava umetnost pa je zadostiti tem sodobnim in drznim potrebam ob ohranjevanju tistega dela in tistih vezi, ki so doslej in bodo še nadalje sestavljale osnovno tkivo te široko razpredene organizacije. Comitato regionale emigrazione programmi per gli anni futuri. I problemi da affrontare sono oggi molto diversi in quanto riguardano la seconda o già la terza generazione di emigranti, i figli dei figli dunque e il loro rapporto con la terra dei padri spesso sconosciuta. Mentre finora l’Unione si è occupata degli emigranti più anziani e de! loro rientro, dei problemi sociali, a questo punto sono necessari un salto di qualità e un programma molto accurato per poter avvicinare la Benecia a quei giovani che non sono legati a questa terra da ragioni sentimentali, ma possono avvicinarsi ad essa solamente avendo a disposizione degli strumenti appropriati. Spesso è da superare anche lo scoglio della lingua e a ciò si può far fronte con dei testi appositi, con delle videocassette a cui seguiranno dei seminari, dei viaggi di studio ed altro. E’ stata proposta perciò una commissione che dovrebbe preparare un programma dettagliato in questo senso. Particolarmente costruttivi sono stati gli interventi dei presidenti delle federazioni che hanno illustrato i problemi particolari delle zone in cui operano. Il coordinare le varie necessità delle singole sezioni e federazioni rappresenta lo sforzo maggiore dell’Unione, diventa però anche la caratteristica più interessante di questa organizzazione che negli ultimi anni è riuscita ad estendersi ai quattro continenti consolidando la sua attività nei vari stati europei. Ne danno atto i riconoscimenti della Regione, ne è garanzia l’attaccamento degli emigranti a quest’organizzazione che non si adopera solamente per il riconoscimento delle pensioni o altri servizi sociali, seppur importanti, ma spende molte delle proprie energie per la valorizzazione delle valli, per un ’adeguata politica di confine, per la tutela delle genti che qui vivono e per la loro specificità. Intervista a Tur elio mantenere vivo il legame culturale fra la terra di origine dei loro genitori e le comunità emigrate. PAHOR: Portatrici delle istanze degli emigranti sono le varie associazioni. Che ruolo, che importanza date voi a queste diverse associazioni? TURELLO: Hanno un ruolo fondamentale nei nostri programmi e nella legislazione regionale rivolta all’emigrazione in quanto noi riteniamo che attraverso le associazioni, difatti questo è quello che facciamo, si possa tenere vivo e rinsaldare il vincolo di legame culturale fra le comunità emigrate e la terra di origine. In effetti quasi tutti i progetti che noi realizziamo, i soggiorni per giovani, per anziani, le manifestazioni culturali presso le nostre comunità all’estero sono tutte organizzate attraverso Fattività e il contributo determinante dell’associazione. Cerkev v Ukvah Pozdravljam Vas z najstarejšim pozdravom, ki je pred sedemsto leti bil v Kanalski dolini v navadi «Bug vas sprinti». Ne morete si predstavljati, kako veliko veselje ste nam pripravil s tem, da ste danes med nami. Minilo je že več kot petdeset let, ko je tedanji go-riški nadškof Frančišek zadnjič tukaj birmal in pridigal po slovensko. Leta 1645 je Vaš tedanji predhodnik ljubljanski škof posvetil cerkev Matere božje na Svetih Višarjeh. Vi med nami niste tujec, ste domač, ste eden izmed nas. Tu pri nas se moramo boriti z velikimi težavami za ohranitev našega jezika. Naš nadškof Battisti, ki nas je v tem boju vedno podpiral, pravi, da je jezik samo sredstvo pri izpovedovanju naše krščanske vere, in da je samo vera glavna točka v našim življenju. Za nas pa pomeni naš jezik veliko več. Ko molimo v našem jeziku se nam Bog zdi, da nam je bližji, da je bolj očetovski, da nas bolj razume in da je bolj domač. Z nekoliko grenkobe naj Vam potožim, da tudi raznarodovalni pritisk daje svoje sadove, saj mlajši rod postaja žrtev asimilacije. Nam pa, ki naš jezik ljubimo, je za vse to zelo žal. Kakšna bo naša bodočnost? Ne vemo. Danes pa smo veseli, da smo skupaj. Veseli bo naša bodočnost? Ne vemo. Danes pa smo veseli, da smo skupaj. Veseli in srečni smo,da moremo še moliti, peti in poslušati vašo besedo v materinem jeziku». Slovesnost je še bolj povzdignilo zelo lepo in ubrano petje domačega cerkvenega pevskega zbora, ki je bil tokrat ojačen tudi z mladinskim zborom Ojsternik. Lepi popoldan se je zaključil s koncertom, ki ga je za to priložnost pripravila Glasbena matica iz Trsta. RECENSIONE Le pravce _ di Renzo Žnidarjev Je paršu svet Miklavž La collana Pravce iz Benečije con gli ultimi quattro appena usciti, comprende finora nove libretti di fiabe delle Valli del Natisone e del Torre, alcune raccontate da autori locali come Ada Tomasetig, altre da ragazzi attraverso il concorso Moja Vas. La collana li riporta in lingua slovena per una diffusione anche oltre il nostro territorio. Le ultime quattro fiabe sono raccontate in altrettanti libretti da Renzo Gariup - Žnidarjev mentre a Živa Gruden va la redazione linguistica. L’operazione'culturale è interessante perchè porta le nostre fiabe verso un pubblico di diversa tradizione, ma di comune sensibilità. Le illustrazioni sono state realizzate da due nuovi illustratori: Alvaro Petricig e Luisa Tomasetig. Questi i titoli delle quattro pravce di Renzo Gariup: Nevarni tovor, nella quale al lupo tocca la proverbiale brutta fine per opera di una... capra; Lakota in veverica vede protagonisti due giovinotti e uno scoiattolo in una tipica situazione narrativa beneciana; in Modri pastir c’è il pastore che inganna il padrone e in Nehvaležni volk in modra lisica tocca ancora al lupo la parte peggiore, questa volta per opera della volpe. I primi due volumetti sono illustrati da Alvaro Petricig, gli altri da Luisa Tomasetig. Si tratta di due giovanissimi illustratori al loro primo impegno di questo tipo. Si esprimono con una certa differenza di stile da libro a libro; nelle illustrazioni, in bianco e nero, sono presenti eleganza nel segno grafico, ricercatezza decorativa ed efficacia narrativa, con un buon equilibrio fra testo e figura. La narrazione di Renzo Gariup, già nota dalla sua viva voce attraverso la rubrica Nediški zvon di Radio Trieste A, è fresca ed essenziale se- condo un ritmo ed un equilibrio straordinariamente affini nelle varie valli. La versione in lingua slovena di Živa Gurden, letterariamente impeccabile, si adatta ai ritmi del testo dialettale, mantenendo il sapore popolare dell’ambiente in cui le fiabe sono nate e si sono diffuse. La collezione Pravce iz Benečije fa parte delle edizioni del Centro Studi Nediža di S. Pietro al Natisone realizzate in collaborazione con la ZTT di Trieste Renzo Gariup — Nevarni tovor — Študijski center Nediža/ZTT. Trst, 1987 Renzo Gariup - Lakota in veverica -Študijski center Nediža/ZTT. Trst, 1987 Renzo Gariup - Modri pastir - Študijski center Nediža/ZTT. Trst, 1987 Renzo Gariup - Nehvaležni volk in modra lisica - Študijski center Nediža/ZTT Trst, 1987. Ježi - te mali DVOJEZIČNI ŠOLSKI CENTER MODRI PASTIR .-----, >fV NEVARNI TOVOR Gledališče je paršlo h nam pesmico. Jim je dau darilca an potlè seje teu pobrat. «Ehi, svet Miklavž, drugi razred.... lietos imamo tudi drugi razred!» «Kuo?» «Si pozabu drugi razred!» «Kduo sta? Sta mi pisal?» «Jaaa, drugi razred!». Svet Miklavž je odparu njega velike buk-va a n.... «Ja, tle so pisma, san star, imam kratko pamet...pujta san». Otroc so se oddahnil. On je odparu bukva an je začeu prebierat pisma «... Sem nomalo poreden. .. Pozabim domače vaje. ..V šoli sem nomalo nagajva...Najraje se igram» «Kuo bo, če ste takuo lumpi! Kuo moreta vprašat čingume, knjige, avtomatične nože, dišeča peresa...ben tele na misle samuo zase -prinesimi eno bučo za mojo tnamo-Kajšan od vas je jau, de me potegne za brado» (Zna pru vse tel svet Miklavž) « Smo pridni, študjamo...kajšan krat kieki rata!» «Ben nu, vam bom viervu, pa an vi mi kieki povesta». Takuo, de otroc druzega razreda so mu st orli poslušat no molitvico, ki so se naučil na lotrin. An potlè darila njim an vsiem tistim prijateljam, ki so paršli v našo šuolo - tudi Luca je imeu rojstni dan. Te buj velikim čečatam je objubu, de hlietu jim parnese muroza (puno Miklavž an malo svet...). Kar je ostalo je dau učiteljcam an kuharci. Takuo je začeu se naprav jat, koša je bla lahna -seveda prazna!- otroc so ga pozdravjal «Nasvidenje! Hvala! Si biu že du Čedade? Bomo barki, nasvidenje!» «Nasvidenje vsiem, se v id m o a n hlietu!». L A KO f A IN VEVERICA Vsakdo od nas si želi, da bi zvečer, ko zaspi, lepo spal in sanjal prelepe sanje. Ole luk je pravljično bitje, ki otrokom pomaga, da lepo sanjajo: pridnim otrokom odpre prelep dežnik v pisanih barvah, da lepo sanjajo... porednim pa seveda tega ne naredi, njim odpre le črni dežnik, da samo smrčijo in nič ne sanjajo. Toda ta pravljični Ole luk zna še marsikaj, in o tem so se lepo prepričali otroci v slovenskem šolskem središču v Špetru prejšni četrtek. Ole luk je naše otroke popeljal v lepo pravljico o mali deklici Palčici, o pojočem Škrjančku in o skromni Marijetki, ki je žalostno gledala košate tulipane, na koncu pa je doživela, da so tulipani oveneli, sama pa je doživela obisk malega princa, kralja vseh rož. In da bi bila pravljica res popolna, se je Palčica, potem ko je srečno ušla žabi in krtu, ki sta se hotela z njo poročiti, poročila z malim princem. Naši otroci so vso to pravljico gledali kot prevzeti. Ploskali so in se smejali, pa tudi v skrbeh so bili za Palčico. Še posebno radi so šli za njo v krtovo luknjo, kjer je bila taka tema, da so si morali posvetiti z žepnimi svetilkami, z baterijami. Ob koncu, potem ko so nagradili z aplavzom igralce Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta, pa so se otroci izmuznili še za kulise, da bi od blizu videli, pa tudi potipali vse tisto, s čimer so jim igralci posredovali pravljico. Zdaj že nestrpno čakajo, kdaj jim bo dana še kaka taka priložnost. Živa Gruden Malica je ostala na pu, kar otroc vartca so vidli svetega Miklavž prihajat dol po pot...«Gre, gre». An je biu namenjen pru doh nama tel svet Miklavža, pru dobre volje je biu. Pot jo pozna, je že tarkaj liet, ki hode. «Dobar dan» so ga pozdravili otroci an so skuoze koš gledal za za-stopit, ka je notar. Takuo, de kar je j vprašu za mu po mat snet košo, za ki \ mu puno pezi, so vsi paršli za de so pokukal ka je notar. «Al vesta, ka san va n parnesu? Lepe bukva z beneškimi pravljicami, ki jih je napisu Renzo Žnidarju an z lepimi risbami, ki so jih nardi! Alvaro an Luisa». So čakal pru težkuo a n gledaI košo. «Al sta barki?» «Jaaaaaa» «Al znata piet?» « Jaaaaa». An vsi kupe so mu zapiel za de bo rad.... a n za de jim priet razdeli. ...An on je začeu s skupino Ježu, te mali od vartaca. «Kuo se kličeš? Od kot si? Ne se bat, Marzia» an grede jim je dajau bukva an bombone. Potlè te srednji -zajčki- ki so skočnil naglo pru ku zajčki. « Vam je ušeč hodit v šuolo? Tebe te poznan» (se vie, svet Miklavž zna vse!). An oni so šli sedet radi. So paršle na varsto lesice - skupina te velikih od vartca. «AuguriMirko, dost liet imaš? Mi zapjejeta ki?». An oni so začet vsi lepuo na glas: «Hruška debeluška....» «Pridni, pridni, an za vas je ki». An potlè tiste, ki je že poznu od lan, otroc parvega razreda: «Študja-ta ki, al pa samuo norčuvata?» «Študjamo, smo pridni» an so pokazal de so, zak an oni so mu zapiel no Ki bo s Palčico? Tudi te veliki so v skarbeh V jami krta smo šli z miško, s krtam, s Palčico an z «Ole luk», ki nam je poviedu pravco BENECANSKA PRIPOVEDKA Mmimatajur SCHEDA STORICA - La colonizzazione slava 1) AA.VV. - La storia della Slavia Italiana - Quaderni Nediža, 1978 2) T. Maniacco - Storia del Friuli - New Compton editori - Roma, 1985 3) Da gàriup (= amaro), prapot (= felice) e velik ( = grande). + g 1 HHAvuTmHà HN \HCT4T 0 Aovx A4 \H0HnlK£l£> noAArA*n\H/sTF ìTHPlAT6PHHr^T Al CfTCT HHEKAo/ciniu' ( 0cMf\£TE-*H , ^T00Ti^lTSf Lisica, volk, medved in,., v V neki vasi so živeli volk, lisica in medved. Nekega dne jih ie prišel obiskat drug medved, njihov prijatelj, in jim je prinesel lonec medu. — Za večerjo, je dejal volk, boš ti lisica skuhala polento in mi jo bomo pomakali v med. Popoldne so šli vsi trije okopavat koruzo. Lisica je mislila na med... Volk in medved sta počasi okopavala in se medtem pogovarjala. Lisica pa je hitela po lehi. Ko je bila že skoraj na gornjem koncu njive, je začela vpiti: — Gospa, gospa! — Kdo te kliče? jo je vprašal volk. — Neka ženska me kliče h krstu, pa ne vem, kaj bi naredila! je dejala lisica. — No ja, je dejal volk, kar pojdi, saj se ne sme odreči. Tako se je lisica pobrala z njive proti domu. Odprla je mentrgo in polizala malo meda. Potem se je počasi odpravila na njivo in videla, da sta volk in medved okopala skoraj vso koruzo. — Kakšno ime ste mu dali? je vprašal medved. — Prvi, je odgovorila lisica. Ta lisica je bila zelo sladkosnedna in je še imela usta polna slin. Ko je bila na kraju lehe, je spet začela klicati: — Botra, botra! — Kdo pa te zdaj kliče? je dejal volk. — Spet me kličejo h krstu, ne zamerita mi, ampak moram iti. Med je bil dober in ga je skoraj vsega polizala. — Kako ste pa tega klicali? jo je vprašal volk. — Drugi, je povedala lisica in spet začela okopavati. Malo kasneje je lisica pomislila: — Pojedla sem toliko meda, bom pa še to, kar ga ostaja. Spet je zaklicala in spet se je pobrala in šla krstit. Lonec je bil skoraj prazen, lisica pa ga je lepo postrgala. — Kakšno ime pa ste mu dali? sta jo vprašala volk in medved. — Postržek, jima je povedala lisica. Pred nočjo so se pobrali domov. Medtem ko je lisica kuhala polento, je medved odprl mentrgo in vzel ven lonec. Ko je videl, da je prazen, je vprašal: — Kdo je snedel ves med? — Jaz ne! je dejala lisica. — Tudi jaz ne! je dejal volk. Lisica, ki je bila najbolj brihtna, je dejala: — Se ni treba kregati, tisti, ki ga je snedel, bo imel drisko. Jutri zjutraj bomo videli, kdo je bil. Volk in medved sta bila trudna in sta kmalu zaspala. Lisica pa ni bila trudna in jo je zelo bolel trebuh. In tako, ko jo je bolj in bolj ščipalo po trebuhu, je šla k medvedu in ga osrala. Zgodaj zjutraj, ko so se zbudili, je lisica sunila volka in kazala na medveda. — Ti si snedel ves med, zdaj bomo pa mi tebe snedli, je dejal volk. Medved je jokal in se branil volk pa ni hotel nič slišati. Takuo sta volk in lisica, ubila medveda in ga pojedla. Volk se je prenaje-del in lisica mu je še dolaga-la. Ko je bil volkov trebuh debel kot sod, je lisica napravila lepo gugalnico prav nad potokom in rekla volku; — Sedi na gugalnico, te bom jaz potiskala. Volk, nedolžen, je sedel nanjo in lisica ga je začela po- rivati na vso moč. Vrv je bila tanka, volk pa težek. Gugalnica se je utrgala in volk je padel v potok in se ubil. Medtem ko je lisica počasi jedla volka, se je približala vrana in dejala: — Gospa, a mi lahko daste vsaj volkova čreva, že tri dni nič ne jem. — Jaz ti jih dam, je rekla lisica, če me ti v zahvalo naučiš leteti. — Ja, ja, ne boj se! je obljubila vrana. Ko je vrana snedla čreva, se je lisica zbasala na njen hrbet in vrana se je dvignila v zrak. Leteli sta že lep čas in veter je majal lisičji rep. — Si se navadila? jo je vprašala vrana. — Ne še, ti bom jaz povedala, ko bo zadosti. Vrana se je dvignila še bolj v zrak in veter je dvigoval lisici dlake. — Zdj, zdaj se lahko spustim, je začela klicati lisica, znam sama leteti. Lisica se je spustila in je hitro hitro padala proti zemlji. Ko je tako padala, je videla pod sabo kopo, od daleč pa je ni prepoznala in je zato začela klicati: — Pojdi proč, divji mož, če padem nate, te zmečkam! Divji mož se ni premaknil in lisica se je nataknila na st ožje. Drugega dne je tam mimo letela vrana in pojedla še lisičina čreva. I/. knjige «Pravce iz Benečjie» ; osvaja»! MORAVANI tokov, à'cskin Slovar 550-737 743-763 788 KARANTANCI Ck 745 10LGAR1 v. KARNIOLA FURLANI » Y773/4 \ : StaréMesto ^ /thiMtr.e m Fi —L O Mikulčice-'' / - v" X / / ,, _ _ Opohansko pri Bfeclavu MORAVANI V VzifODNA /\ \ KRAJINA /'ZGORNJA PANONUA\ 'fraisirta Devin Kremsmù oster Salzburg Ad Und'ìmas hVg'èrtng Savaria KARANTANfJA OKRAJ Aguntum St Peter im Holz I* Krnski t C»< Innlcbei Malenški kosRil / FURLANIJA } KARNIOLCI o Siscia (Sisak) 'Benetke Novtgrad' L'occupazione franca dei territori degli Slavi delle Alpi Nel mondo occidentale si delineavano tre vastissime regioni, in cui svolgevano avvenimenti di grande importanza. Brevemente: la prima era la regione sud-orientale del Mare Mediterraneo interessata dalla grande espansione araba. La seconda era quella nord-orientale in cui gli Slavi andavano distinguendosi in singoli popoli. La terza regione era quella nord-occidentale dominata dai Franchi, cioè il Sacro Romano Impero, in cui si formavano i grandi popoli della futura Europa. Resisteva, tuttavia, e si espandeva, il prestigio di Roma, del Papa e della Chiesa cattolica. La lingua latina era usata da tutte le persone colte ed i monaci riempivano le biblioteche copiando a mano le opere antiche. L’Impero Bizantino resisteva agli attacchi militari e ben presto lo splendore delle sue cerimonie sarà imitato dai principi della Rus’, la futura Russia di Kiev. Nel IX secolo i missionari bizantini Costantino (Cirillo) e Metodio introdussero fra gli Slavi meridionali l’alfabeto greco, con l’aggiunta di nuovi segni, per scrivere le lingue slave. Le nostre valli si trovarono di nuovo in mezzo ad avvenimenti grandiosi. Basta pensare alla grande invasione degli Ungari. Tuttavia il fenomeno più importante fu la colonizzazione slava che si diffuse soprattutto nelle valli interne, sulle pendici dei monti, lun- go i torrenti, al riparo dalle scorrerie e dai venti gelidi 1). Deve essersi trattato di una colonizzazione massiccia e diffusa; ed anche pacifica, quando, già al tempo dei Longobardi, «... si arrivò ad una sorta di coesistenza, tale da permettere a clan slavi di insediarsi nelle un aspetto buono. Ma l’adattamento e l’accettazione delle idee e dei modi di vita degli altri porta dietro di sé l’assimilazione più o meno spontanea. E questo non sempre è un bene. Apriamo una parentesi per spiegarci. Ti chiami Gariup, Pràpot-nieh, Velicaz? 3) A Cividale gli insegnanti ti chiamano Gàriup, Prapòtnich, Vèli-caz... e tu accetti passivamente. Anzi. Finisci col pensare che sei veramente Gàriup, Prapòtnich, Vèlicaz! Più di ogni altra cosa ti piace cantare in coro. Tre sloveni, si dice, sono già un coro! Il tuo spirito aperto e la tua capacità di imparare le lingue degli altri ti portano ad imitarli ed a confonderti con loro. E giacché tu sai parlare la lingua degli altri e cantare i canti degli altri, ecco... dicono che sei un altro anche tu. Allora ragioniamo. Nonostante tutto questo nelle Valli del Natiso-ne l’antico patrimonio di cultura e di lingua si è conservato intatto per L'assetto dell’area slovena sotto i Franchi Valli del Natisone e del Torre dove vivono ancora» 2). Dei popoli slavi si lodano due qualità: la capacità di sopravvivere nelle condizioni più difficili e la grande apertura cu-tlurale verso gli altri popoli. Facili dunque a mettere le radici dovunque e ad adattarsi ai modi di vivere altrui. Questo è ovviamente secoli. Come mai? Evidentemente perchè vi fu una colonizzazione slava compatta e stabile, aperta verso l’est, dove clan dello stesso popolo viveva lungo le Valli dell’Isonzo e della Sava. MP ■HBkhì 11 BHri v* 1 jf* {Medaglione in argento riproducente un cavaliere slavo con falcone Iscrizione in antico slavo DOKUMENTI Dan emigranta 1988 Bliža se januar an z januarjem Dan emigranta. Lietos bo že 25. krat, ki ga slovienska kulturna društva videmske pokrajine organizajo. Parve lieta se je varšiu v prostorih kulturnega društva Ivan Trinko v Čedade, prestor je biu zlo majhan, premajhan za vse tiste judi, ki so se ga tiel udeležit. Takuo se je šlo na buj veliko salo, v gledališču Ristori. An tle, za vič liet, 6. januarja al pa parvo nediejo telega miesca so se zbieral judje naših dolin, ne samuo tisti, ki žive tle, pa tudi tisti ki žive dol po Laške, dol po Italiji an v tujini an kupe preži-viel vič ur v veselim vzdušju. Slovensko stalno gledališče iz Tar-sta nam je predstavju zelo lepe igre. Lieta 1976 je parvi krat nastopilo Beneško gledališče z igro Beneška oj-cet, ki jo je biu za to parložnost napisu Izidor Predan-Dorič. An takuo lieto za lietom na Dan emigranta smo imiel med nami politične predstavnike, folklorne skupine, pevske zbore, kantavtorije, harmonikaše an Bene- ško gledališče an kupe praznovali tel naš slovenski praznik. Lieto 1986 nam je parneslo velik problem: začel so strojit gledališče Ristori an mi smo ostal... na sred poti. Ah, če smo bli imiel naš slovien-ski kulturni dom... Šli smo v salo srednje šole De Rubeis v Čedade, prestor ni biu velik, oder zelo majhan, takuo de ni bluo prestora za Beneško gledališče. Januarja lietos smo šli v kamunski dvorani v Karariji, pa tudi tle vič ku kajšan se je muoru var-nit damu, ker prestor je biu tisti ki je biu. An lietos? Ne stuojta se bat, an lietos Dan emigranta bo. Vemo, de kie-ki se že parpravja. Vsak tiedan zvemo kieki novega an do parve dni januarja, kar bo Dan emigranta, zvemo za vse an vam damo novico. Na rieč je sigurna, Dan emigranta bo liep če nam bota pomagal vsi vi. Kakuo? Pridita v velikem številu, kot sta par-hajal vse tele lieta. Kanalska v škofijskih zapiskih Daleč znana in priljubljena je božja pot na Višarjeh, podružnica in mlajša cerkev kot obe farni cerkvi v Žabnicah. Stoji na pobočju 1792 m. nadmorske višine. Meji na Benečijo, Kranjsko, Koroško in Primorsko. Vsako leto romajo tja gori ne samo verniki teh pokrajin, temveč tudi roma-rij s Tirolske, Štajarske, Avstrije in Istre. Nad vhodom v prezbiterij stoji letnica 1360 kot začetek te božje poti. O samem začetku pa pravi legenda sledeče: «Nekega nedeljskega popoldneva išče žab-niški pastir svoje ovce in jih končno najde na vrhu hriba pod brinovim grmom. Presenečen nad klečečimi ovcami, začne preiskovati ves grm in najde lep lesen rezljan kip Matere božje z detetom. Ves prevzet nese še isti večer kip župniku v Žabnice. Toda že drugi dan najde isti kip na istem mestu na gori. Spet ga nese domov. Ko pa se to tretjič ponovi, nese nekaj faranov kip patriarhu, ki ga sprejme z vsem spoštovanjem in zaukaže, da se naj gradi cerkev na kraju, kjer je bil kip najden, da ga bodo verniki častili. Komaj so položili vogelni kamen, že so prihajale množice in častile Marijo, ki jim je uslišala marsikatero prošnjo in izkazovala milosti. Kipec je 70 centimetru visok in milega obraza, ki vzbuja zaupanje in zbranost. Najstarejše pismeno in avtentično poročilo,ki obstaja, poroča o slovesnostih štiristoletnega jubileja leta 1760 kot dodatek h krstni knjigi Tom. III. Leta 1788 je cesar Franc II prepovedal mnoge cerkvene ustanove in tako je doletela ista usoda tudi Višarje. Romanja so bila ukinjena in cerkev zaprta. Marmornate oltarje so prenesli v Žabnice, kamnita tla so prodali. Tudi cerkev, kot taka je bila na prodaj, toda ni bilo kupcev. Glavni agitator je bil neki trgovec, ki ni bil brez egoističnih nagnenj. Mislil je namreč, da bo v dolini zlahka podvojil svoje, na gori, nerejene kupčije. Toda samo sveta podoba je prišla v Žabnice, božja pot na goro je šla dalje. Še živi priča - očividec v Žabnicah, ki je doživel prenos podobe v Žabnice in nazaj na Višarje: Jože Kravina,rojen februarja 1781. On pripoveduje, da je višji duhovni gospod iz Beljaka nesel kip v Žabnice in velika množica vernikov ga je spremljala. Kot deček 8 ali 9 let star je bil z drugimi sovrstniki nato na Višarjeh. V cerkvi so ležale ovce, kamnite piate so bile istrgane; v stolpu je pa še visel veliki zvon. O obnovi sami pa ve povedati, da sta dva moža, Tomaž in Mihael Kajzer odšla na Dunaj k njegovemu veličanstvu cesarju, da bi se obnovila Božja pot. Toda še preden sta tja dospela, ju je prehitela vest, naj ju zavrnejo in prošnjo odbijejo. Dobri ljudje pa so jim svetovali, naj se prerineta v palačo skozi stranska vrata. Pred cesarjem sta se vrgla na kolena in prosila za milost. Cesar ju je pomiril in obljubil, da bo še preden bosta spet doma dovolil, da se obnovi božja pot. Salvatore Venosi SCINE ŠPETER — v sodelovanju s Študijskim centrom Nediža-dvojezični šolski center nadaljevalni — ob ponedeljkih od 19.30 do 21.00 za začetnike — ob sredah od 17.30 do 19. V pripravi tečaji na Lesah v sodelovanju z društvom Rečan in v Reziji VIDEM — v sodelovanju s pokrajinskim odborom ARCI via Manzini 42 - ob četrtkih od 18.00 do 19.30 Vpisovanje in informacije: Zavod za slovensko izobraževanje — Špeter (tel. 727490); Arci (za Videm) - V. Manzini, 42 (tel. 26859) ČEDAD — prireja k.d. Ivan Trinko za začetnike: ob ponedeljkih od 19. do 21. ure nadaljevalni: ob torkih od 19.30 do 21.30 ure Vpisovanje in informacije: Društvo Ivan Trinko - V. IX Agosto, Čedad (tel. 731386) Z dneva Emigranta /976 Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje Slovensko deželno gospodarsko združenje prirejata zasebni izpopolnjevalni tečaj Tečaj mark Tečaj o marketingu bo potekal ob ponedeljkih od 17.30 do 19.30 na sedežu Slovenskega deželnega gospodarskega združenja v Čedadu, ul. Manzoni. Datumi predavanj so naslednji: 14.12.87 dr. D. Bratina Podjetje kot raziskovalno 21.12.87 jn operativno polje 11.1.88 dr. Gabrijel Devetak Marketing kot specifična 18.1.88 funkcija v podjetju in 25.1.88 predpogoj uspeha 1.2.88 15.2.88 dr. Boris Peric Marketing v operativi. Analiza 22.2.88 dr. Diego Devetak nekaterih konkretnih primerov 29.2.88 SEMINAR (Bratina Problematika obmejnega 7.3.88 in G. Devetak) prostora in marketing Nasvidenje torej na prvem srečanju v Čedadu! Za gospodarstven Per gli operatori Oglejmo si tudi tokrat najntinnej-še zapadlosti, ki nas bodo pestile v naslednjih dneh: Passiamo subito in rassegna le scadenze che dovremo affrontare nei prossimi giorni: 15. decembra - Podjetniki bodo morali poravnati odtegljaje IRPEF na proste poklice (torej tudi na honorarje) kakor tudi za trgovske potnike; Entro questa data i datori di lavoro dovranno versare le ritenute IR-PEF per i liberi professionisti (onorari, consulenze, etc.), come pure le ritenute per gli agenti di vendita o rappresentanti; 20. decembra - Delodajalci bodo morali poravnati odtegljaje IRPEF odvisnih delavcev za mesec november i datori di lavoro dovranno versare le ritenute 1RPEF per i lavoratori dipendenti per il mese di novembre. V zandjih časih so posebno skupine stražnikov začele izvajati strožje preglede, kako je osebje oblečeno v trgovinah z živili, v kavarnah, barih, restavracija. Mnogi so bili presenečeni nad zahtevami stražnikov, a resnici na ljubo moramo priznati, da je zakon ki predvideva specifična pokrivala za osebje, stopil v veljavo že leta 1980, a je med tem časom padel v pozabo. In questi ultimi tempi notiamo degli intensi controlli da parte di speciali nuclei di polizia tributaria (i NAS) che controllano come è vestito il personale nei ristoranti, bar, caffè e negozi di alimentari. Molti si sono stupiti di questa severità, ma dobbiamo riconoscere che la legge che prevedeva degli speciali copricati è stata promulgata già nel 1980 e nel frattempo è stata quasi dimenticata. Zaradi tega bomo danes osvežili, kdo mora nositi pokrivala in kakšna morajo bit. Zakon predvideva, da morajo biti vsi, ki delajo s hrano ali jo prodajajo, primerno oblečeni: ženske morajo imeti posebne predpasnike svetle barve, moški svetle jopice; lasje morajo biti popolnoma pokriti, to pomeni, da si bodo morale ženske pokriti dolge lase tudi s posebno mrežico. E proprio perchè la legge è caduta nel dimenticatoio, facciamo una breve ricapitolazione degli obbligi previsti. Il personale in contatto con generi alimentari deve avere un grembiule chiaro (le donne) oppure una giacca pure di colore chiaro (uomini); i eapelli devono essere completamente coperti, il che vuol dire che le donne dovranno coprire i capelli, anche e specialmente se lunghi, con una speciale retina. Tudi osebje, ki dela v kuhinji, je podvrženo istim pravilom; oproščeno nošenja posebnih pokrival je osebje pri blagajni ali strežno osebje pri mizi, torej osebje, ki samo prinese hrano, a je ne pripravlja. Possono non portare il copricato il cassiere ed il personale di sala, cioè quelle persone che portano il cibo in tavola, ma che non lo preparano in alcun modo. Ne smemo vzeti predpisov na lahko, saj je minimalna globa 500 tisoč lir, a obstoja tudi možnst, da bo obrat za krajšo ali daljšo dobo zaprt. Non dobbiamo prendere le prescrizioni alla leggera poiché le contravvenzioni previste sono di almeno 500 mila lire, ma è pure prevista la chiu- sura degli esercizi per periodi più o meno lunghi. Trgovcem, obrtnikom in gostin cem svetujemo, da pregledajo tudi na podlagi obračunov iz preteklega leta še nadaljne obveznosti: v najkrajšem času bodo zapadla plačila raznih občinskih dajatev (kakor je na primer taksa na reklamne napise) pravo tako bo zapadel rok za plačilo obnove obrtnih dovoljenj, uporabe hladilnikov ali TV aparatov v delavnicah. O podrobnostih teh obveznosti bomo še obvestili, ker so dajatve raznolične, bomo vedno morali paziti, kaj vse imamo v naših obratih. Sarebbe bene che gli operatori riflettessero per un momento ad altre scadenze che li aspettano in breve tempo: parliamo delle tasse comunali sulle insegne, sul rinnovo delle licenze, sulle tasse per l’uso dei frigoriferi per la TV etc. Ci sofferemeremo in breve e dettagliatamente anche su questi impegni, ma poiché devono essere pagati in vari uffici e in giorni differenti sarebbe bene che gli operatori si segnassero tutto quello che dovrano ancora sbrigare. (zk) SMO TE NARBUJ BOGATI CIELE ITALIJE Če ti snieš dva petelina, an ist obedn Tele dni smo zviedel, de tle v Furlaniji — Julijski krajini smo te nar-buj bogat od ciele Italije: vsak od nas ima 14 milionu an 230 taužent lir. Tuole pravi na statistika od Banco Santo Spirito. Kakuo so spariel telo novico tle v naši deželi? Judje prave-jo, de tuole je paršlo uon ker tle v Furlaniji smo vsi pošteni an dikjara-mo za taše, kar v resnici zaslužemo. Vemo pa tudi, de statistike so na čudna rieč: če ti snieš dva petelina an ist obednega, statistika povie, de ti an ist srna sniedla adnega petelina vsak. V resnici je nomalo drugače: ti si sit, ist pa lačan. Tuole vaja an za telo statistiko: kajšan ima zlo, zlo vič ku 14 milionu an 230 taužent lir, kajšan pa zlo zlo manj. Pujmo napri an bomo vidli, deje glih takuo, ki pravemo. Te narbuj bogat kamun v naši pokrajini je Videm: vsak videmčan ima 17 milionu an 770 taužent lir, te narbuj buogi pa... Dreka. V telim kamune vsak človek ima parbližno 4 milione an pu. Pari de tle statistika pravi resnico. Če pomislimo, de v telim kamune go na 297 prebivalcev, malo zlo malo je mladih an ne vsi imajo 'no dielo, videmo de tle dogodki (redditi) so tisti od penzjonih an penzjoni, vsi vemo, so nizki. Ben nu, smo bogat, te narbuj bogat v Italiji an niesmo viedli. Pa... an če vse tuole je an truk? Ja, an truk. Že dost cajta se borimo za de darža-va nam da kieki, ker smo «zona di montagna», «aree di confine», vprašamo, de nam dajo kajšan sud za na-stavt kake fabrike, za rešit težave gorskih področij, riesne težave, ki obedan ne more skrit, seda tisti du Rime lahko nam odguore: «Ka cjeta še, ka niesta že te narbuj bogat v Italiji?». «Ma chi te lo fa fare?» è la domanda che più spesso viene rivolta a chi nutre l’«insana» passione di andar per grotte. La risposta giusta sarebbe: «Provare per credere». Per un «non praticante» è illogico immaginare il fatto di fare passeggiate sotto terra anziché in pineta come una persona «normale», viene vista piuttosto come una pratica oltremodo pericolosa. E qui vengono in ballo i rischi del mestiere. Del resto come smentire i fatti riportati ultimamente sulle pagine di cronaca dei giornali locali? È chiaro, i rischi ci sono, ma penso che siano cosa comune anche ad altre pratiche sportive più diffuse. È sufficiente prendere coscienza del pericolo, affrontare le varie situazioni con le dovute cautele per ridurre al minimo la possibilità di incidenti. Le vecchie tecniche di discesa nei pozzi e negli abissi, che costituivano un vero problema per i primi speleologi, si sono affinate e trasformate con l’esperienza di anni di attività. NelLultimo decennio in particolare sono state ulteriormente riviste e perfezionate, al punto di abbandonare le vecchie scalette per passare alle attuali tecniche di progressione (salita e discesa) su sola corda. Ciò ha contribuito in maniera determinante all’elevazione del margine di sicurezza con conseguente sensibile calo degli incidenti. Si può tranquillamente affermare che il 90% degli stessi è do- S. PIETRO AL NATISONE Primi passi per l’Atlante toponomastico L’assessore alla cultura del comune di S. Pietro al Natisone, signora Bruna Dorbolò, ha convocato in questi giorni la Commissione toponomastica per la presentazione, da parte di don Natale Zuanella, di una cartina di toponimi locali. Lo scopo della riunione con gli amministratori è quello di avviare la redazione di un atlante toponomastico del Comune di S. Pietro al Natisone con il contributo della Provincia di Udine. S. PIETRO AL NATISONE Per le feste una grande mostra mercato Domenica alla Beneška galerija si chiuderà la mostra del pittore Jacopo Dalmastri Giugni, giovane promessa della pittura emiliana. Sabato 19 ci sarà invece l’apertura di una grande mostra-mercato di pittura e grafica. Le opere provengono tutte da collezioni private. L’importante rassegna, che resterà aperta tutte le feste, si rivolge particolarmente ad amatori d’arte, collezionisti ed anche galleristi. I nomi? Di prima grandezza: An- nigoni, Apollonio, Černigoj, Celiber-ti, Dall, De Chirico, Guttuso, Fllavaty, Spacal, Palčič, Sassu, Ta-vagnacco, Zigaina... e non sono che una parte. L’iniziativa è gestita dalla cooperativa Lipa, che sta un po’ alla volta avviando la sua attività in vari settori. La mostra sarà inaugurata il 19 dicembre alle ore 18. Per tale data la Lipa metterà a disposizione del pubblico anche nuovi pezzi di artigianato artistico, utili per regali di gusto. MAČKA* Skupina Karst Brothers nam ponuja IVIačko v Žaklju v Benečiji (ob nastopu na Senjamu pred dvema letoma in lani na prazniku ob Dnevu emigranta). Sledita ji manj znana, a zato bolj duhovita D’Urban’s vigile story in občutena Njega ni. Na prvi strani so še opolzka Moja figa in nekoliko preveč moško usmerjena Dober fant, povsem nova in glasbeno zelo prijetna Ivo, ali bolje opis zanimivega primerka domačega fanta, ki je nadvse «figo». Druga stran nam ponuja zelo posrečeno sigio skupine Karst Brothers, novo in spet glasbeno prijetno Žla-fadur (alipo beneško naprava za zalivat) in izključno vokalno v povsem razumljivi latinski makeronščini Quam gallina. Sledita rock Naši pra-sci in melodična, a ne preveč uspavalna Zamejska ninanana, ki je doslej zbodla že marsikaterega politika, medtem ko zaključuje kaseto duhoviti prevod Arborejeve uspešnice Ma ponoči. Za kaseto, ki jo Karst Brothers ponujajo svojim fansov kot praznično darilo, je torej kabaretna skupina izbrala formulo: najbolj priljubljene, nekaj novih, v različnih ritmih, deloma narečne, vse v najboljši konfekciji. Za oddih med pesmijo in pesmijo poskrbijo kratki reki in dovtipi, ki jih skupina sicer imenuje «pregovore». Če je izbrana formula uspešna,bodo povedali kupci, trenutno se s kaseto tolažijo občudovalci in predvsem občudovalke Karst Brothers v pričakovanju nastopov v živo, ki jih skupina obljublja za začetek prihodnjega leta. (nak) Kasete se prodajajo na sedežu Novega Matajurja v Čedadu in pri zadrugi Lipa v Špetru. Cena: 13.000 lir. r,Armkty