SLOVENS
LIST

CORREO ARGENTINO
TARIFA REDUCIDA Concesión 1551
Periódico de la Colectividad Yugoeslava
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 032878.
"dm“ .36OTU AÑO (Leto) XII. BUENOS AIRES, 5 DE DICIEMBRE (DECEMBRA) DE 1941 Bs. Aires.	____ —.......................,,,—
Núm. (Štev.)
&
NAROČNINA: Za Ameriko in ca celo
leto $ arg. 6.—; i.a pol leta 3.60. Za druge dežele 2.50 USA-Dolarjer.
POSAMEZEN IZVOD: 10 ctvs.
Narodna zavest
V zadnjih par letih smo slišali večkrat poudarjati, da sedanja vojna ni takšna, kakor so bile prejšnje imperialistične vojne, nego da so sedanji hoji zgodovinska posledica gospodarskega razvoja, ter da so se mlade sile vzdignile zoper neznosno stanje, v katero je zašlo človeštvo zaradi sedanjega gospodarskega in socialnega nereda. Preprosti in neizkušeni človek, ki je navadno brez vsake predizobrazbe segal po cenenih brošurah in spisih, pisanih v bolj prevratnem duhu, je bil kaj dovzeten za takšne misli. Nemšna propaganda je znala izvrstno izkoristiti naivnost in nezadovoljnost ljudskih množic. Prevratno, ali ta-kozvano “delavsko” propagando so v mnogih slučajih namenoma gojili vprav nacistični elementi —. torej največji sovražniki delovnega ljudstva — ter s tem pripravljali množice ob zavest in predvsem še ob narodno zavest.
Tu treba povdariti, da je bila pri naših priseljencih iz Primorske narodna zavest boij rahla. Ljudje, dorasli v večini slučajev po vojni, niso imeli prilike dobiti narodno vzgojo. Povrh tega so imeli opravka z brutalnim fašizmom, ki je vsa svoja zločinstva spravljal v zvezo z narodno zavestjo, v imenu katere je vedno nastopal ter napravil med našimi ljudmi mnogo gorja; mnogi so prišli do zaključka, da je vsaka narodna zavest enaka fašizmu. Ta misel se je pozneje med gotovimi našimi ljudmi tako razpasla, da je veljal za fašista vsakdo, ki ni prikrival svojega narodnega čuvstva. In ker so bili fašisti iz razumljivih vzrokov zelo obsovraženi med našimi ljudmi, je naravno, da je marsikdo tudi proti svoji volji zatajil narodno zavest ter nastopal proti vsakemu sredstvu, ki bi to zavest vzpodbujala. Če se še vpošteva, da besede prevdarnejših ali izobražene j ših mož ne vplivajo med ljudstvom tako, kakor besede človeka, ki je v izrazih bolj prost, bo razumljivo, zakaj so mnogi naši ljudje zašli v zmoto v pogledu vojne, fašizma in narodne zavesti.
Današnji človek sicer ni vajen priznavati svojih napak, a če stvarno pregleda svoje mišljenje in delovanje zadnjih let, si marsikdo mora priznati, da je bil v pogledu mnogih vprašanj v velikih zmotah in to predvsem po svoji krivdi. Toda napake priznavat; in ne skušati jih popraviti, je isto, kakor nadaljevati zmoto. Danes vemo vsi, da so počeli sedanjo vojno najbolj zagrizeni nacionalisti in najhujši zavojevalci, ki so se dolga leta pripravljali, la zavojujejo in zasužnjijo svet. To so povdarili tudi ruski državniki, ki so ob verolomnem napadu na ruski narod proglasili narodno-obrambno vojno. Enako narodno-obrambno vojno pa so takrat bojevale nekatere države v Evropi že skoto dve leti, kar pa mnogim ni hotelo v glavo, ker so preveč sledili tendenciozni propagandi. Tu je torej tisto, kar posebno razlikuje narodno zavest od fašizma. Narodna zavest, kakor se je navadno gojila med Slovenci, Jugoslovani, ali na splošno med Slovani in še mnogimi narodi po Evropi, se nikdar ne more vzporejati z nacizmom ali fašizmom. Jugoslovanski državniki n. pr. niso nikoli nameravali zasesti Milan, Dunaj, Budimpešto ali kakšno drugo tuje mesto, medtem, ko so si fašistični in nacistični vodje postavili za cilj osvojitev vse Evrope in morda vsega sveta. Pod vplivom razmer, se je marsikaj spremenilo, vendar je v pogledu narodne zavesti med posamezniki še mnogo nejasnosti.
Orjaški boji, ki se bijejo sedaj po
Črni tribunal v Trstu!
71 NAŠIH LJUDI OBTOŽENIH DA SO IZVRŠILI ATENTATE NA ITALIJANSKE SMODNIŠNICE, ŠOLE, ŽELEZNIŠKE PROGE N MOSTOVE TER DA SO HOTELI USMRTITI MUSSOLINIJA, KO JE LETA 1938 PRIŠEL V KOBARID _ 60 OBTOŽENCEV
JE V ROKAH FAŠISTIČNE POLICIJE, ENAJST JIH PA ŠE IŠČEJO
Fašistični “posebni tribunal za zaščito države”, ki ima svoj sedež v Rimu, je sedaj že tretji krat preselil svoj sedež v Julijsko Krajino. Prvi krat se ie to zgodilo leta 1929, ko je v sramotnem procesu obsodil na smrt Vladimirja Gortana, štiri njegove tovariše pa vsakega na trideset let ječe, čeprav ni bilo nikakor mogoče dokazati, da je kdo izmed njih streljal na fašiste, ko so v aprilu 1929 z orožjem v roki gnali prebivalstvo hrvaške vasi “volit” ■*a fašisično listo v Pazin. Drug? preselitev črnega fašističnega tribunala iz Rima je bila leta 1930, ko se je zaeel proces zaradi atentata na “Popolo di Trieste”, proces, ki je ¡končal s smrtnimi obsodbami izrečenimi proti bazoviškim mučenikom ¡Bidovcu, Milošu, Marušiču in Valenčiču.
leženi pri umoru nekega para v Mv rangoniju (?); da so izvršili atentat na most pri Arnoldsteinu, ki veže Italijo z Nemčijo ter da so vršili špijonažo.
ZAPLENJENO OROŽJE
Oblasti so zarotnikom zaplenile “samo en del” orožja, in sicer: 215 kg razstrliva, 20 kg gelinita, 18 kg dinamita, 149 ročnih granat, 79 eksplozivnih in zažigalnih svinčnikov, 125 metrov vžigalne vrvi, 2 strojnici Fiat, tri brzostrelne puške tipa Mauser, vojaške samokrese, 1600 nabojev za strojnice, 1797 nabojev za
OBTOŽNICA
Sedaj je fašistično sodišče v tretje prišlo v naše kraje. Italijanska službena agencija Stefani je v torek, 2. it. m., priobčilg poročilo, da so obla-isti odkrile “veliko zaroto proti dr-jžavi”, v katero je zapletenih 71 j oseb; 60 jih je bilo aretiranih v Tr-¡stu. Obdolženi so, da so “najbrž” izvršili atentat na smodnišnico v Piacenzi dne 8. avgusta 1940, pri čemer je bilo 42 oseb ubitih in 756 ranjenih; da so vrgli v zrak smodnišnico v Bologni, dne 25. avgusta 1940, pri čemer je bilo ubitih 95 oseb, ranejnih pa 300; da so pognali v zrak smodnišnico v Klani, blizu jugoslovanske meje, pri čemer ni bilo človeških žrtev, pač pa je bila. materijalna škoda ogromna: uničenih je bilo mnogo topov, strojnic in en milijon nabojev.
Obdolženi so nadalje, da so izvršili atentate proti šolam v Bovcu, Čezsoči in Plužnah; da so pri Trbižu vrgli v zrak železniško progo; da so leta 1938 nameravali ubiti Mussolinija, ko je prišel na obiske v Kobarid, a se je ta načrt “na čudežen način” izjalovil; da so bili vde-
	ririPf ri
Uri-j œlUgpl ' vri	
	fh 1, Í. i ¿
Pl	» jüî i.;: u || «s ÿ
JS M a 1 t % ri	If Priv Mri j&fe? • \ ; pif w*s|3j!
	. *'£- '
Narodni dom ’	v Trstu, katerega so
fašisti zažgali.
samokrese in še druge naboje za vojaške puške.
Središče tega gibanja je bilo, po italijanskem poročilu, v Trstu 'n ‘ ‘ vsi zarotniki so bili polni sovraštva proti Italiji”. “Izrabljali so položaj slovenske manjšine za ustvaritev prevratnega ozračja” in sodelovali so v organizaciji ljudje različnih političnih prepričanj. Med njimi so bili komunisti, ki so hoteli združiti vse primorske, koroške in jugoslovanske Slovence v sovjetski državi. Obenem trdi obtožnica, da so bili zarotniki v zvezi z organizacijo, ki je delovala v Jugoslaviji in v kateri so se zbirali politični ubežniki (poročilo najbrž misli Savez primorskih emigrantov).
NEKATERA IMENA
“Stefani” pravi, da je eden izmed glavnoh obtožencev 30-letni inženir Viktor Sossi (gotovo Sosič) ter navaja še imena sledečih: Milan Brisi (najbrž Bolčič), Ivančič in Anton Skuka (najbrž Ščuka).
Proces je*vzbudil veliko pozornost. Trajal bo, kakor poročajo, deset dni.
Nov val terorja proti našim ljudem
Evropi, severni Afriki in drugod, bodo brez dvoma v marsičem spremenili zemljevid sveta, predvsem še Evrope. Kot pripadnikom napadenega naroda nam ti boji nalagajo razne dolžnosti; tega bi se morali zavedati vsi rojaki ter z vsemi razpoložljivimi moemi delati na to, da bo oholi sovražnik premagan in da po tej vihri vstane spet celotna Jugoslavija, brez katere je nemogoč svoboden razvoj Slovencev, Hrvatov in Srbov, če to razumemo, potem ie v nas zdrava narodna zavest. A tu treba pripomniti, da le stvarno in požrtvovalno delo koristi, medtem ko prazno zabavljanje — v čemer so nekateri rojaki dovolj agilni — je prej v škodo, kakor v korist.
Nam primorskim Slovencem narekuje narodna zavest še mnogo več. Naša dolžnost je delati z vsemi sredstvi na to, da bodo tudi naši kraji vključeni v sestav svobodne Jugoslavije. Ko bodo po sedanji vihri državniki postavljali mejnike — upajmo, da takrat Hitler ne bo imel besede — nas prav lahko prezrejo, če mi sami ne opozorimo nase, in to vsi kot en mož. Zato moramo ob vsaki priliki povdarjati, kdo smo in kaj hočemo, ker drugače bo svet mislil, da nas ni, ali pa, da smo za-dovoljni z dosedanjimj__ra^merara^
S tem, da budimo to zavest, ne delamo proti nikakoršni organizaciji ter ne mislimo nikogar ovirati pri njegovem narodnem ali človekoljubnem delu; nasprotno le izpopolnju jemo to delo. Upamo, da takšno zavest ne bo nobeden obsojal kot fašistično ter da bomo delali vsi na tc, da bodo maščevani zločini sedanje vojne in popravljene tudi krivice, ki so bile napravljene po zadnji vojni nam, primorskim Slovencem.
Velika zmota bi bila brezbrižno čakati na konec vojne ter se zanašati samo na pomoč večjih držav. V takšnem slučaju bi pae ne imeli pravice tožiti čez usodo, ki bi nas čakala, ker ljudstvom, ki se ne borijo za svobodo svoje domovine, se delijo pravice kot beračem kruh. Dolžnost vsakega, tudi najmanjšega naroda je boriti se za obstanek, in dolžnost vsakega posameznega rojaka je pomagati in sodelovati v bor bi za obstanek naroda. Zato moramo zdramiti slehernega našega človeka, ki so ga krivice, napravljene našemu narodu, spravile po svetu, ter nastopiti vsi kot en mož za naše pravice. Nobene omahljivosti in nobenih pomislekov ne sme biti v tem pogledu!
Res žalostno je, če se najde še kdo med nami, ki misli drugače.
k 1
Po pomanjkljivih podatkih, ki jih prinašajo argentinski listi o peroči-lulu italijanske agencije, ne moremo imeti še jasne slike o tem novem senzacionalnem procesu. O čemer ni nobenega dvoma, je to le: če je fašistični tribunal prišel v Trst, je pri šel zato, da proti našim ljudem izreče smrtne obsodbe. Vsaki krat, ko je bil v naših krajih, se je vračal v Rim krvavih rok. Tlačitelji našega naroda pripravljajo novo Bazovico, ki bo, sodeč po številu obtožencev, še strašnejša, okrutnejša, nego je bila prva.
Fašistični tribunal bo torej v Trstu izrekel nove smrtne obsodbe, Kakor ima gotovo že naročeno od zloglasne “Ovre” s pristankom Mussolinija. Namen novih streljanj je ustrahovati naš narod, kar se fašističnim oblastem zdi najbrž potrebno zaradi rastočega nezadovoljstva, ki mora vladati v naših krajih ne le zavoljo nacionalnega zatiranja našega življa, marveč tudi zaradi vsak dan večjega pomanjkanja vsega, kar je človeku potrebno za življenje. In za dosego tega namena ne bodo Italijani prav nič gledali na to, ali so obtoženci res storili dejanja, katera jim obtožnica pripisuje, ali ne.. Nekoliko glav mora pasti za to, da bo drugim prišel strah v kosti in si ne bodo upali na glas zahtevati kruha za svoje lačne otroke!
Po podatkih, ki so jih priobčili tukajšnji listi, se mora vsakemu razsodnemu človeku zdeti obtožnica nad vse sumljiva. Da so obtoženci izjgvili, da so želeli, da bi se Julijska Krajina združila z Jugoslavijo, da bi se združili vsi Slovenci, ki so zdaj razdeljeni na tri države, to bi bilo razumljivo. Tudi bi človek še verjel, da so morda zapalili kakšno šolo v Bovcu in okolici v znak protesta proti okrutnemu nasilnemu raznarodovanju. Toda kako bo človek verjel, da so ljudje iz Trsta in drugih krajev Julijske Krajine — in še posebno izobraženci, ki so bili zmerom pod posebnim nadzorstvom fašistične policije, katera je prav gotovo še poostrila nadzorstvo, odkar je Italija šla v vojno — kako bi človek verjel, da so metali v zrak smodnišnice v — Bologni in Piacenzi? Niti za smodnišnico v Klani, ob jugoslovanski meji, ne more razsoden človek tega verjeti, ee pomisli, kako so smodnišnice zastražene in še prav posebno take, ki se nahajajo v bližini državne meje. Nad vse čudno je tudi, da so se fašistične oblasti šele sedaj, koncem leta 1941, spomnile na priprave za atentat proti Mussoliniju, kateri se je imel izvršiti leta 1938!
Italijansko uradno poročilo trdi, da so obtoženci “vse priznali”. M? prav dobro vemo, s kakšnimi sredstvi izvablja “Ovra” priznanja is svojih žrtev. Andrej Gropajc, je te
“Popolo di Trieste” skočil s stopnišča rimske jetnišnice “Regina Coe-li” v smrt, ker ni mogel več prenašati mučenja, s katerim je “Ovra” hotela doseči, da bo priznal zločin, ki ga ni storil; skočil je v smrt, čeprav je vedel, da ga doma, v Dragi, čakajo štirje mladoletni otročički; Alojz Španger, ki je bil v bazoviškem procesu obsojen na 30 let jeee, ni imel nobenega nohta več na rokah, ko se ie začel pr.oces; Viktor Perkovič, ki je bil v Vratovičevem procesu oproščen, je namesto v svobodo moral v rimsko norišnico, ker se mu je tekom zasliševanj zmešal
um.	In to niso edini slučaji.
Nove vesti o trža-
škem procesu
Tik pred izdan jem pričujoče številke prihajajo iz Trsta nove vesti o procesu, ki se je začel proti našim ljudem pred Posebni fašističnim tribunalom. Te vesti mečejo nekoliko več luči na ta novi sramotni atentat fašizma proti našemu narodu na Primorskem.
DR. ČERMELJ PRED TRIBUNALOM
Med obtoženci je tudi prof. Lavo Čermelj, o katerem pišejo, da je rojen v Ljubljani, kar pa ni res. Prof. Čermelj je Primorec in je dolgo let poučeval fiziko in matematiko na tržaških srednjih šolah. Pisal je znanstvene članke za razne naše revije* in liste, izdal več knjig in vodil tudi poljudno-znanstveno in leposlovne založbo “Luč” v Trstu. Zaradi njegovega delovanja na slovenskem kulturnem polju so ga fašistične oblasti začele preganjati. Zatekel se je v Ljubljano in se tam posvetil narodno-obrambenemu delu. Nj se boril za našo Primorsko z bombami in revolverji,	kakor ga
“Ovra” po krivem obtožuje, marveč “z uma svitlim mečem”, s peresom, in z argumenti, ki mu jih je dajalo okrutno	postopanje italijanskih
oblasti z našim nkrodom. Napisal je celo vrsto člankov in razprav o primorskem vprašanju, katero je za. angleško javnost prav temeljito obdelal v knjiki “LIFE-AND-DEATH STRUGGLE OF A NATIONAL MINORITY”.
Dejstvo, da prof. Lavo Čermelj stoji sedaj pred fašističnimi sodniki v Trstu, pomeni, da so Italijani polovili v Ljubljani in drugih zasedenih krajih vse one naše primorske rojake, ki jih je “Ovra” imela zapisane kot vnete delavce za primorsko stvar. To potrjuje mnenje, ki smo ga še pred prejemom teh novih vesti izrazili v gornjih vrsticah: Tržaški proces so fašisti organizirali iz maščevalnih nagibov in z namenom, da ustrahujejo naše ljudi na Goriškem, Tržaškem, v Istri in tudi v krajih, ki so jih zasedli po nemškem napadu na Jugoslavijo.
RAVNATELJ BIVŠE ŠENTJAKOBSKE ŠOLE V TRSTU
Iz poročil o procesu doznavamo nadalje, da je med obtoženci tudi Andrej čok, ravnatelj nekdanje slovenske šole pri Sv. Jakobu v Trstu in brat dr. Ivana Marije Čoka, bivšega predsednika Zveze primorskih emigrantov, kateri je še v zadnjem kipu utegnil zbežati preko meje ter se sedaj nahaja v Londonu. Kdor pozna dobrodušnega ravnatelja zadnje slovenske šole v Trstu, ve prav dobro, da je težko najti bolj miro-
kak terorist in niti propagandist no. Fašisti so ga privlekli pred posebni tribunal, ker se hočejo v njegovi osebi maščevati nad njegovim bratom.
Glavni obtoženci, ki so bili najprej zaslišani, so pred sodiščem zanikali vse izjave in priznanja, ki so jih morali dati, ko jih je “Ovra” imela v svojih krempljih. Izjavljajo, da niso izvršili dejanj, katere jim pripisuje obtožnica. Advokat dr. Fran Tončič (iz poročil ni mogoče razbrati, ali je dr. Tončič med obtoženci ali med branilci) in eden izmed obtožencev sta izjavila, da sta poslala Mussoliniju obširno spomenico, v kateri trdita, da so izjave, dane “Ovri”, brez vrednosti, ker so bile izsiljene, ter protestirata proti procesu.
ODMEVI V SVETU
Kakor je razumljivo, je senzacionalni tržaški proces vzbudil povsod
v svetu mnogo pozornosti. Iz ko- j mentarjev uglednih listov in osebnosti je razvidno, da je svet popol- | noma nepoučen o resničnem pomenu j in namenu tega procesa. Takozvani “svobodni” Italijani, katere vodi grof Sforza, bi radi stvar prikazali kot italijansko zaroto proti fašizmu, kar nikakor ni.
PRIMORSKI ODBOR
Tu se je spet enkrat pokazalo, kako potrebno je bilo, da so naši izseljenci iz Primorske ustanovili v Buenos Airesu “Primorski odbor”, ki je gotovo že na delu, da javnosti objasni prave vzroke in pravi pomen tržaškega procesa. Danes je bolj ko kdaj prej potrebno, da storimo vse, kar je mogoče, za naše primorske brate in za osvoboditev Primorske izpod italijanskega jarma. Fodprimo “Primorski odbor”, da ¡bo delo čimbolj uspešno!
VELIKI BOJI V JUGOSLAVIJI
DRAŽA MIHAJLOVIČ JE ZBRAL ŽE MOČNO VOJSKO TER JE VPOSTAVIL ZVEZO Z JUGOSLOVANSKIM GENERALNIM ŠTABOM NA BLIŽNJEM VHODU — NAŠA JUNAŠKA VOJSKA JE ODBILA NAPADE TREH NEMŠKIH OKLOPNIH DIVIZIJ OB
MOR AVI
Jugoslovani so odprli tretjo fronto proti Nemcem! Ta glas gre danes po vsem svetovnem Časopisju. Draža Mihajlovic je zbral in organiziral močno vojsko, ki je osvobodila že skoraj polovico državnega (•zemlja. Nemci so vrgli proti njegovim četam ob Moravi tri oklopne divizije, toda njihovi napadi so bili odbiti. Mibajlovičeva vojska razpolaga s precejšnjim vojnim materija-)cm, ki ga je odvzela Nemcem i:i Italijanom, dobavljajo ji ga pa tudi Angleži v avionih. Mihajlovic je v zvezi z jugoslovanskim .generalnim štabom na Bližnjem vzhodu in objavljajo se že redna vojna poročila. Vojaški izvedenci računajo, da bodo morali Nemci poslati v Jugoslavijo vsaj dvajset divizij, t. j.
300.000	mož, če bodo hoteli poraziti obnovljeno jugoslovansko vojsko. V mnogih spopadih so bili Nemci, Italijani in Nedičevci poraženi. Jugoslovanska vojska je zajela tudi enega Nedičevega generala ter ga izročila vojnemu sodišču, ki ga je zaradi veleizdaje obsodila na smrt. Taka usoda čaka vse. tiste odpadnike, ki so se v teh težkih časih postavili v službo sovražnika.
Take so vesti, ki jih objavljajo listi vsega sveta in oglašajo se mnogi, ki zahtevajo, da se jugoslovanski vojski brž pošlje pomoč, posebno v vojnem materijalu, katera naj ji omogoči uspešen boj proti vpadni-kom.
Zaradi besnenja okupacijskih oblastev in paveličevcev proti civilnemu prebivalstvu, so se vrste narodnih borcev močno okrepile. Sovražnik je mislil, da bo s svojo
Veliki zavod “RAMOS MEJIA”
| okrutnostjo zatrl odpor, zgodilo pa se je prav narobe.
Slovenci v Mihajlo- j vieevi vojski
Listi naglašajo tudi, da je veliko število Slovencev, ki so jih Nemci in Italijani izgnali s svojih domov v Srbijo, šlo med četnike in se uvrstilo sedaj v vrste Mihajlovičeve vojske. Gotovo je med temi Slovenci tudi prav mnogo naših rojakov iz Primorske, katerim se je posrečilo umakniti se pred sovražnikom v gore. Slovenci, ki so na lastni koži preizkusili, kaj je Nemec in Italijan, in kaj morejo od teh sovražnikov slovanskih ljudstev pričakovati, se borijo ramo ob rami s preizkušenimi srbskimi borci za osvoboditev Jugoslavije. Slava tem junakom!
GOVOR KRALJA PETRA II.
Na praznik zedinjenja, 1. t. m., je imel naš kralj Peter II. ganljiv govor V londonskem radiu. Obrazložil -ojsoSnC ujtodpo uomod' imiopoAii of vanskega naroda proti Trojnemu paktu, spomnil se je strašnih žrtev, Iki jih je povzročil sovražnik, in pozdravil je obnovljeno vojsko Draži1 Mihajloviča. “Jaz noč in dan mislim na to težko borbo”, je dejal kralj, “in vem da teče nova dragocena kri, kar me prav tako boli, kakor da bi tekla iz mojega lastnega srca. Vašemu trpljenju in žrtvam mora kmalu priti konec. Mi to jasno čutimo. Mi to vidimo v trdni volji Velike Britanije, da ohrani premoč nad sovražnikom, katero je že dosegla; vidimo to v akciji ameriške--ga velikana, ki se že pojavlja na po-zorišču, da zada končni udarec za-sužnjevalcem, a prav posebno vidimo to v sijajnem odporu naših ruskih bratov, ki se upirajo združenim silam vse reakcionarne Evrope”.
Venereas
ANALIZE urina brezplačno. Analize krvi. Popolno moderno zdravljenje.
SIFILIS v vseh oblikah. Popolno zdrav-
. ljenje na podlagi krvne analize (9141
KOŽA: Krončni izpahi, mozoljčki. Izpadanje las. Ultravioletni žarki.
ZLATO ŽILO: zdravimo brez brez operacije in bolečin.
8POLNA S1BK.OST: Hitra regeneracija po prof. Cicarellijn.
ŽIVČNE BOLEZNI: Nevrastenija, izguba spomina in šibkost.
REVMATIZEM: kila, nadua, gota. Šibkost srca, zdravimo po modernem nemškem načinu.
PLJUČA: KaSelj, Šibka pljuča.
ČREVA; colitis, razSirjenje, kronična zapeka.
OBLO, NOS, UŠESA vnetje, polipi: brez operacije in bolečin.
POPOLNO OZDRAVLJENJE $ SO.— PLAČEVANJE PO $ 5.— NA TEDEN
NaS zavod s svojimi modernimi naprava-rm' in z izvrstnimi SPECIJALISTI je zajamčeno. — Ugodno tedensk« 4n me-edlni te vrste v Argentini. — Lečenj plačevanje.
SPREJEMA OD 9 DO 21 URE Ob NEDELJAH od 8 do 12 ure
Rivadavia 3070
PLAZA ONCE
IZ UREDNIŠTVA
Radi pomanjkanja prostora so nekateri članki morali biti skrajšani, nekateri pa sploh niso mogli biti natisnjeni. Pridejo pa na vrsto v prihodnji številki.
SLUŽBO DOBI
en Cerkvenik in en kuhar. Oba bosta imela delo v župnišču. Prosimo prijave na g. Laknerja (Warnes 221o) ali pri g. Hladniku (Pascc^Jl^^
Krojamica ‘Gorica’ Franc Leban
WARNES 2191	» Bs. Aires
Nasproti postaje La Paternal
KADAR IŠČETE SLUŽBE obrnite se na rojakinjo
| Berto Černič
j DORREGO 1583 — Gs. Aires
U. T. 54 - 3588
VELIČASTNA PROSLAVA OBLETNICE ZEDINJENJA
j vodstvom himno.
g. Jekšeta odpel našo
V	težkih prilikah smo Jugoslovani proslavili letošnjo obletnico zedinjenja. Naša narodna država, ustvarjena po stoletnih prizadevanjih najboljših sinov srbskega, hrvaškega in slovenskega naroda in s potoki krvi, je v rokah naših večnih sovražnikov, ki strahovito gospodujejo v njej. Gela mesta in vasi so v ruševinah in naši bratje in sestre niso izpostavljeni samo najhujšemu pomanjkanju marveč tudi krvoločnemu besnenju sovraga, ki zahteva vsak dan nove žrtve.
V	takšnih časih se prav pokaže iskrena narodna zavest. In z zadoščenjem ugotavljamo, da je letos naše izseljeništvo v Buenos Airesu dokazalo, da oddaljenost od domačega kraja in bivanje v tujini ni ohladilo njegove ljubezni in vdanosti do domovine. Letošnja proslava zedinjenja ie bila zares veličastna manne-s taci j a narodne zavesti slovenskih, hrvaških in srbskih izseljencev v Argentini.
V	glavnem mestu so se proslavo začele v soboto 29. novembra. Po LR2 je Jugoslovanska radio-ura imela poseben prenos, posvečen obletnici zedinjenja, in zvečer je Med-zavezniški odbor, v transmisiji, ki j c bila posvečena Jugoslaviji, pro slavil spomin enega izmed največjih sinov hrvaškega naroda, škofa Strossmayerja.
Nad vse pričakovanje lepo in si- i jajno ie uspela proslava, ki se je vr- j šila zvečer v dvorani “Unión Tran- j viarios”, eni izmed naj večjih v Bue- j nos Airesu, saj ima prostora za več ko 3.000 oseb. Naši ljudje so v tako velikem številu prihiteli na to proslavo, ki jo je s sodelovanjem ostalih organizacij in pod pokroviteljstvom g. poslanika Izidorja Cankarja organiziral Osrednji odbor “Jugoslovanske Narodne Odbrane”, da se je dvorana napolnila do zadnjega kotička.
Program se je otvoril z argentinsko in jugoslovansko himno, ki ju je s spremljevahjem orkestra odpel zbor od približno 60 pevcev in pevk pod vodstvom pevovodje Kubika. Govoril je nato nredsednik J.N.O. g. Rude Mikuličič o pomenu našega narodnega zedinjenja, o težki nesreči, ki je prišla nad naš narod in o trdni veri, ki je v srcih vseh Jugoslovanov, da ho Jugoslavija spet vstala k novemu in lepšemu življenju. Govornik se ie v imenu odbora zahvalil organizacijam za sodelovanje m navzočnim za udeležbo.
%
Takoj nato je govoril kralj, poslanik g. dr. Cankar. Povedal je uvodoma, da slavimo letošnjo obletnico zedinjenja z ono bolestjo v duši, 3 katero je srbski narod slavil v suženjstvu spomin bitke na Kosovem polju ali pa hrvaški narod spomin na mučeniško smrt Matije Gubca. ‘Toda”, je nadaljeval, “v vsakem zlu je tudi nekaj dobrega, pa nam utegne koristiti tudi ta nesreča, najhujša, ki se nam je mogla dogoditi. Ko sem lani na dan narodnega zedinjenja govoril našim rojakom v Argentini po radiu, sem dejal: Samo človek brez sleherne politične pameti bi mogel želeti, da jugoslovanska nacija razpade spet na malo Srbijo, stisnjeno od vseh strani sredi Balkanskega polotoka ra nesrečno Hrvaško, ki ne bi mogla niti en dan braniti svojo zemljo m svoje mo m, in na kakor malo dete slabotno Slovenijo, ki je že okrnjena in ki bi vsa padla v suženjstvo v tistem hipu, ko bi se ločila od svojih jugoslovanskih bratov. — To se je zgodilo. Danes imamo neko takozvano srbsko vlado v Beogradu, ki se mora boriti z orožjem v roki proti lastnemu narodu. Nesrečna Hrvaška je zgubila takoj, ko ie poskusila odtrgati se od Jugoslavije , vso svojo obalo in velik del svoje zemlje ter ne predstavlja danes nič drugega nego žalostno in sramotno karikaturo svobodne države. Slovenijo, ki plemensko, jezikovno, gospodarsko in kulturno tvori eno samo in nedeljivo telo, sta Nemčija in Italija samovoljno raztrgali kakor,kos platna, in ponosna črna gora je italijanski pašaluk. Toda v vsakem zlu ie tudi nekaj dobrega, sem dejal. Morda je bila vprav ta strašna lekcija, Ki bo nam
in vsem bodočim generacijam ostala v večnem spominu, potrebna, da vsi Jugoslovani, do zadnjega, uvidijo, kaj pomeni nacionalno edinstvo in kako je potrebno čuvati ga in braniti. Vse vesti, ki nam prihajajo iz domovine, javljajo, kako ves naš narod, odkar ie padel v suženjstvo, žaluje za Jugoslavijo, kako hrepeni po njenem vstajenju, kako trdno upa, in sami vidite, kako se tudi v suženjstvu z obupnim junaštvom bori za svobodo. In naši rojaki v izse-ljeništvu so ogorčeni obrnili hrbet nemškim in italijanskim agitatorjem, ko so videli, kako si predstavljajo novo svobodo sedanji gospodarji jugoslovanske zemlje, tako da moremo upravičeno reči, da je zavest nacionalnega edinstva vprav sedaj, v teh črnih dneh, krepkejša med nami nego je bila kdajkoli prej.
Min. g. dr. I. Cankar govori
Nacionalna država je kakor roditelj; najbolj ga ljubimo, ko smo ga izgubili.
‘Dragi Srbi, Hrvati in Slovenci! Naša zgodovina ie hotela, da so v Jugoslaviji trije narodi, in z zgodovino se ni mogoče prepirati. Toda, upravičeno ponašajoč se vsak izmed nas s svojim srbstvom, hrvaštvom in slovenstovm, mora vedeti in ne sme niti za en sam trenutek pozabiti, da obstoja ena sama Nacija, Jugoslovanska; da ie ena sama skupna domovina, Jugoslavija, in da mora ena biti nad vsem drugim. Naši vojaki in četniki se borijo, naši bratje trpe v vseh delih Jugoslavije; oni sf ne bore in ne umirajo za se, nego za Jugoslavijo, za naše novo nacionalno zedinjenje in za našega kralja, ki ie simbol in vodja zedinjenja nacije. Zato mora biti danes, na praznik zedinjenja, naša geslo:	3
kraljem in zedinjeni k novi jugoslovanski svobodi! ”
Začelo se je nato izvajanje umetniškega programa proslave, pri katerem so sodelovali zbor maestra Kubika, orkester postaje “Radio El Mundo” pod vodstvom kapelnika Schlichterja ter naš znani goslar Ljerko Špiler. Program je bil res izreden ter je posebno, pevski zbor naravnost zadivil poslušalce.
Prireditev se je zaključila v ranili jutranjih urah.
CERKVENE SLOVESNOSTI
Naslednjega dne, v nedeljo, je bilo ob 10. uri cerkveno opravilo v grški pravoslavni cerkvi. Prisostvovali so kralj, poslanik z gospo in osobjem poslaništva, zastopnikov organizacij in izseljenci.
Ob 10.30 pa je bila slovesna maša z zahvalno pesmijo v kripti cerkve Santísimo Sacramento, ki je bila nabito polna. Izseljenski duhovnik g Hladnik je imel oh tej priliki lepo in rodoljubno pridigo. Po molitvah za kralja, za narod in padle borce ter mučenike,.je pevski zbor pod
SPREJEM NA POSLANIŠTVU
Po cerkvenih opravilih je bilo na poslaništvu v ul. Charcas 1705 sprejemanje. Izredno veliko število naših izseljencev je letos prihitelo v poslopje našega narodnega predstavništva čestitat g. kralj, poslaniku in gospe. Gospod poslanik je tudi ob tej priliki imel ganljiv govor, ki je marsikateremu od navzočnih orosil oči. Povdaril je našo trdno vero v vstajenje Jugoslavije in v osvoboditev vseh Jugoslovanov.
Nekoliko toplih besed je spregovoril tudi najstarejši od prisotnih izseljencev, g. dr. Stjepan Buljevic. Naglasil je, da je danes potrebno bolj ko kdai prej, da se vsi združimo okrog našega mladega kralja, izseljenci pa okrog tukajšnjega njegovega predstavnika, ter da složuo delamo po svojih najboljših močeh za osvoboditev domovine.
Med navzočnimi ie bilo tudi prav lepo število rojakov s Primorskega in tudi naši Prekmurci so bili častno zastopani. Zbor “Slovenskega doma” je odpel več rodoljubnih pesmi in na koncu še narodno himno.
Na mizi v “hallu” je vzbujal pozornost šop rdečih nageljnov, ki so jih dekleta “Slovenskega doma” poklonila ge. Cankarjevi.
ZAHVALA
Osrednji odbor “Jugoslovanske Narodne Odbrane” nam je poslal obširno pismo, v katerem se najtopleje zahvaljuje vsem sodelavcem in udeležencem sobotne prireditve v proslavo obletnice zedinjenja, ki so pripomogli, da je tako sijajno uspela. V pismu naglaša, da je naše izseljeništvo 29. novembra pokazalo, da je složno in prepolno nade v skorajšnjo osvoboditev, da čvrsto stoji za svojim kraljem in njegovo vlado ter da se neomajno solidarizira z vsemi slovanskimi narodi in z zavezniškimi vladami.
IZŽREBANE ŠTEVILKE
Pri žrebanju za Rifo, ki jo je priredil Comité Amigos de Yugoesla-via, so zadele naslednje številke;
Prvi dob.tek štev. 1080, drugi 8448, tretji 6983, četrti 6983, peti 7323, šesti 5055, sedmi 0817, osmi 1530, deveti 4593, deseti 1326, enajsti 4937, dvanajsti 4995, trinajsti 8053, štirinajsti 0564, petnajsti 3754.
Ker je tudi mnogo Slovencev kupilo listke, ie bilo potrebno, da številke objavimo.
Oni, ki so zadeli morejo dobitek dvigniti: Montevideo 1780, od 2 do 5 ure popoldne do 28. decembra 1941.
CERKVENI VESTNIK
7.	dec. Maša na Paternalu za Ivana Turk. Molitve na Paternalu.
8.	dec. Praznik Brezmadežne. Maša pri sv. Rozi ob 12 uri'za Mihaela Fajt.
14. dec. Maša na Avellanedi ob 10 uri za Jožefa Budih.
Pri sv. Rozi ob 12 za Mohorja Tinta.
Molitve na Paternalu.
ZAKONSKI PAR DOBI DELO
Družina v Floresu išče zakonski par, lahko tudi je z otrokom, za oskrbovanje hiše za dobo treh mesecev. Žena bi kuhala in opravljala druga hišna dela, dočim bi mož lahko izvrševal svoj posel zunaj. Hrano in stanovanje pa bi imeli vsi skupno v hiši.
Plača je $ 70.— mesečno.
Za pasi o v se izve: Franc Lakner, \\ arnes 2215, dpto. 2, na Paternalu.
A
¡
i
POZOR!
Trgovina čevljev Beltram
Vas podomače postreže.
če hočete biti elegantno in dobro obuti, posetite to trgovino, imeli boste na razpolago veliko izbero vsakovrstnih čevljev, copat za delo, šport in izlete.
Pridite, pa se boste prepričali! — Se priporoča
Albert Beltram
DONATO ALVAREZ 2288 — BUENOS AIRES


Vesti iz organizacij

Prireditev slovenskili društev
Skupni PRIREDITVENI ODBOR Slovenskih društev sestavljen iz sledečih društev:
D.K.D. LJUDSKI ODER, Cnc-1. Ramón Lista 5158
SLOVENSKI DOM, Gral. César Díaz 1657
G.P.D.S., Simbrón 5148
S.P.D. IVAN CANKAR, Ramailo 4962
VABI na veliko solidarnostno prireditev, katera se bo vršila v NEDELJO 7. DECEMBRA t. 1. ob 17 uri pop. v prostorih “Delavskega Doma’’, ulica Ramón Lista 5158.
Nastopajo pevski zbori društev: “Ljudski Oder”, “Slovenski Dom ', “G.P.D.S.” in “Ivan Cankar”.
Po končanem sporedu prosta plesna zabava. Svira Samčev orkester.
Prireditev se vrši ob vsakem vremenu.
K obilni udteležbi vljudno vabi PRIREDITVENI ODBOR
nes bore proti podivjanim silam na-cifašizma.
Miljoni ljudi se potikajo okoli brez strehe in iščejo zavetja, kjer koli, kakor nekoč, ko še ni bilo sledu o današnji opevani “ civilizaciji”. Človeška kri namaka zemljo in rdeči morske valove, človeško gorje narašča iz dneva v dan.
Toda zavedajmo se: VELIKEGA PETKA JE BILO TREBA ZA VELIKO NEDELJO, SMRTI BOGA SAMEGA JE BILO TREBA, DA JE ZAZVONILO IN ZAPELO PONIŽANEMU ČLOVEKU VELIČASTNO VSTAJENJE. (Ivan C a h k a r).
Prireditev, katero organiziramo je ponoven in jasen dokaz, da se zavedamo dobe v kateri živimo. Dokazujemo tudi, da je naša vera močna in trdno naše hotenje v boljšo bodočnost slovanskih narodov.
Rojaki, rojakinje, udeležite se kompaktno te velike antifašistične manifestacije.
PRIREDITVENI ODBOR SLOVENSKIH DRUŠTEV
Storimo vse, kar moremo, za osvoboditev Primorja!
“MARCHA DE LOS SIGLOS”
Pod tem naslovom daje prenos vsake sobote od 8 ure in pol do 9 ure radio El Mundo.
Pri tem pridejo v poštev vse države, ki so zasedene po‘ sovražniku in zaveznice Angleške.
Spored tega prenosa do konca leta je sledeči:	Holandska 6.
decembra. Haitska 13. decembra m Angleška 27. decembra.
IZ ROSAMA
Domača zabava dru« štva “Triglav”
Slovensko delavsko društvo “Triglav” v Rosariju vabi cenjene rojake in rojakinje na PRVO POLETNO DOMAČO ZABAVO, ki se bo vršila v nedeljo, dne 7. DECEMBRA. Začetek točno ob 7 uri popoldne v društvenih prostorih GRAL. MITRE 3924.
..Vstopnina: člani $ 0.55; nečlani $ 1.— ; Ženske $ 0.10.
Odbor
Prireditev Silvestro- Tako je prav
]
vega
vecera
Naznanjamo, da se dramatični odsek “SLOVENSKEGA DOMA” pridno priravlja za SILVESTROV VEČER z igro “KAKRŠEN GOSPOD, TAK SLUGA” na katero opozarjamo naše cenjene rojake in rojakinje!	„
ČAJANKA
Preteklo nedeljo so priredile dekleta “Slov. doma” čajanko za članstvo in prijatelje društva.
Neznani prijatelj društva je poslal za to priliko veliko “torto” na tov. tajnico Vido Kjuder, z željo, da bi se ob tej priliki spomnili naše trpeče domovine. Tej želji neznanega dobrotnika se je ugodilo ter se pri navzočih nabiralo prostovoljne prispevke. Nabralo se je $ 37.50, vsoto, katero je izročilo “Primorskemu odboru” da jo uporabi za osvobojenje našega ljudstva, ki ječi že 23 let pod laškim jarmom.
Pri čajanki se je razvila prav lepa domača zabava. Pevci in pevke so zapeli vee pesmi in nastopilo je tudi par govornikov.
Vsem darovalcem prostovoljnih prispevkov in še posebej neznanemu dobrotniku za “torto” se iskreno zahvaljujejo
dekleta Slov. doma.
“Silvestrovo”
SLOVENSKI DOM se drži stare tradicije ter bo zato tudi letos praznoval SILVESTROV VEČER.
Da bi to Silvestrovo čimlepše in da bodo udeleženci zadnje ure starega in prve ure novega leta preživeli veseli in zadovoljni, hoče Slovenski-dom udeležence presenetiti z izrednim sporedom, katerega bomo priobčili pozneje.
Silvestrov večer Slovenskega doma se bo vršil v dvorani XX. SETIEMBRE, ulica ALSINA 2832, ob 9 uri zvečer.
Opozarjamo že sedaj na ta večer!
Akcija za osvoboditev Primorske je našla med našimi izseljenci, kakor je bilo tudi pričakovati, največji odziv. Dan za dnem prihajajo Primorskemu odboru kupi pisem naših rojakov, ki se v mnogih slučajih ne zadovoljujejo s suhoparnim formularjem, kateri je bil priložen okrožnici imenovanega odbora, marveč izražajo v dolgih pismih svoje zadovoljstvo, da se je takšna akcija začela, ter svojo pripravljenost, da store, kar morejo, za njen uspeh. Tako je prav, primorski rojaki! Domovina, in posebno naša ožja domovina, nas kliče. Prav je in naša dolžnost je, da se ji odzovemo. V današnjem “glasu iz domovine” boste či-tali o “dobrovoljcih z goriških Brd”
Primorski odbor v Rosariu
V	Rosariu se je 3. decembra vršil sestanek tamkaj naseljenih Primorcev. Sestanek je bil sklican z namenom, da se tudi v Rosariu ustanovi Primorski odbor, odnosno “pododbor”, kar se je tudi zgodilo. Na tem sestanku je bil prečitan proglas Primorskega odbora iz Buenos Airesa, katerega so navzoči v celoti odobrili.
V	nedeljo 7. dec. se bo vršilo zborovanje v širšem obsegu ter se bo izvolilo popolni odbor in določilo posamezno delo.
Mnogo rojakv je že prijavilo svoje sodelovanje.
PROSLAVA ZEDINJENJA
i	V ROSARIU
i Proslava 1. decembra je v Rosariu in pa tudi o tem, da gre po vsej slo- lepo vspela. Udeležba je bila velika,
venski zemlji, od JADRANA in BENEŠKE RAVNINE pa do Visokih Tur in Blatnega jezera en sam glas: VvV — vera v vstajenje! Tudi mi primorski izseljenci moramo storiti vse, kar je v naših močeh, da bo do vstajenja, v katerega ves naš narod verje, čimprej prišlo in da bo to vstajenje POPOLNO: da bo vstal iz robstva ves naš slovenski narod, z vsemi hrvaškimi brati in s Srbi!
ne le našega naroda, ampak tudi drugih narodnosti, kakor Poljakov, Čehoslovakov, Francozov in drugih.
Na sestanku v društvu “Triglav” sta govorila g. Rubeša in predsednik J.N.O. v Rosariu g. Lakovič. Njegov govor je bil tako ganljiv, da so se mnogim zasolzile oči.
Nastopili so tudi pevci z našimi pesmi in hrvaški tamburaški zbor, ki je sviral narodne komade.
JUGOSLOVANSKA RADIO URA
Naši izseljenci morejo poslušati jugoslovansko radio uro vsako soboto od 6 ui’e 45 minut do 7 in 44 na postajo L R 2 Radio Prieto.
Rojaki in rojakinje, poslušajte to našo radio uro, kjer boste uživali naše narodne pesmi in zvedeli tudi kaj iz našega narodnega življenja.
SLOVENSKIM
PRISELJENCEM!
Zavedajoč se velike važnosti, ki imajo dogodki razvijajoči se na bojnih poljanah in od katerih zavisi tudi naadljni obstoj slovanskih narodov, Slovenska društva v Buenos Airesu so se združila, da po svojih močeh pripomorejo onim, ki se da-
Nekaj o praznoverju v prejšnjih stoletjih
na tem križu položena”. Če ta zagovor ne pomaga, peljejo živinče h kakšni cerkvi, katero posebno časte, ter puste, da hodi živinče tam okoli v veliko pohujšanje dobrih in pobožnih ljudi, ki vidijo te neumnosti. Ako bi Vaša prevzvišenost, videla veliko množico ljudi, ki se zbira okoli teh nesramnic, bi se čudila. Eni teh nesramnic, ki je zelo slovela v svojem poslu, sem ukazal, da mora za kazen en mesec vlak praznik stati pred cerkvijo z gorečo svečo v roki in morala je tudi priseči, da ne bo več počenjala teh čudnih reči”.
Zagovori, kakor jih tu opisuje škof Bizijncij, so bili med ljudstvom zelo navadni in so se deloma pisani ali tiskani širili med njim. Bili so zagovori zoper kugo, izpahnjeno i^>-ko ali nogo, rano, zoper točo in hudo uro, zoper črve in gliste otrok, mrzlico ali garje pri živini itd. iz 18. stol. se nam je ohranila zbirka takšnih zagovorov, znana pod imenom “Duhovna bramba”, ki je bi-la tiskana v Kelmorajnu 1. 1740. V isto vrsto spada tudi “Kolomanov žegen”, ki poleg zagovorov in drugih sredstev daje tudi navodila, kako se kličejo duhovi, vzdigujejo zakladi in dobi denar od raznih du-! hov.
Navedeno poročilo nam dokazuje tudi, da so se pečale s praznovernim rotenjem predvsem ženske, ki so bile pri ljudeh zelo v čislih. U-mevno pa je, da so ljudje njihovi skrivnostni moči pripisovali tudi nadloge ali uime, ki so jih zadele ter so se v takih primerih maščevali
V bistvu sta praznoverje in čarovništvo ostanek starega poganstva rotenj, bojev proti zlim duhovom ali zveze z njimi do najnovejšega časa. Zlasti je imel vrag na ljudsko domišljijo velik vpliv. Valvasor pripoveduje, da se je na Pivki ob določenih časih prikazovalo obilo strahov, katere so domačini imenovali “vedavce”’ (vedomce) in ki baje ljudem tako dolgo pijejo kri, da umro. Tem duhovom se ustavljajo “šentjanževci”, ki se bojujejo z ‘ ‘ vedavci ’ ’.
O nekaterih praznovernih razvadah med ljudstvom na Goriškem poroča pomožni škof Pavel Bizancij 1. 1583. akvilejskemu patriarhu to le: “Naj omenim, da tukaj ljudje ponoči pred sv. Ivanom in vsemi svetniki, pred dnevom vernih duš, ljudje ne delajo drugega, kot vso noč zvone, in sicer zato, da bi zbudili mrtvece ter se obvarovali neviht m drugih nesreč. Naj poročam tudi Vaši prevzvišenosti za kratek čas o nekaterih vražarskih ženskah, ki lečijo ljudi in živali od vsake bolezni s tem, da rišejo neke kroge s čarovniško palico ter govore neke molitve, od katerih pošiljam prepis. In kakšno je tisto čudno zdravilo, ki ga uče te ženske! Če kako' žival boli noga, tedaj ukažejo naj jo peljejo na križpot in tam prično zagovor. Bolečo nogo obdajejo s krogom, pod njo izkopljejo prst s travo vred in oboje polože na enega izmed križev, rekoč: “Tako naj se posuši bolezen na nogi te živini, kakor se bo posušila prst in trava
nad njimi. Prišle so na glas kot zlobne čarovnice,'ki so v škodo lju-
dem.
Vera v čarovnice je bila tja do konca 18. stol. zelo razširjenea med protestanti kakor med katoličani, med izobraženci in med preprostim ljudstvom. Dokaz zato nam je Valvasor, ki na mnogih mestih govori o čarovnicah, njih delih in zvezi z vragom. Čarovnicam so očitali, da z vragovo pomočjo napravljajo neurje, točo, hude nalive,1 slano, bolezni pri ljudeh in živini itd. Tudi dobe od vraga, kateremu morajo zapisati svojo dušo, veliko denarja. Ob določenih dneh se udeležujejo čarovniških shodov na raznih gorah, kamor jahajo na metlah ali burklah in kjer so imele z vragi gostije in plese.
Čarovništvo je bilo po tedanjih državnih zakonih zločin, ki se je kaznoval s smrtjo na grmadi. Še 1. 1656 določa neki odlok cesarja Ferdinanda III.:	“Pravo čarovništvo,
naj se že izvršuje v očitni ali skrivni zvezi s hudobnim duhom, s katerim se ljudem napravlja škoda, pa tudi pri tistih, ki zataje vero m se vdajajejo vragu, Čeprav nikomur ne škodujejo, se kaznuje s smrtjo, ki naj se iz važnih vzrokov in če škoda ni velika, pri spokornih ljudeh omili na ta način, da se prej obglavijo”. Čarovnice so torej žive sežigali ali pa jih iz posebne milosti prej obglavili oziroma obesili in potem sežgali. — Prva stopnja pri tožbah proti čarovnicam je bilo “prijazno izpraševanje” (“gütliche ausfrag”). Ako obtoženka ni priznala namišljene krivde, so jo dali na natezalnico in jo mučili toliko časa, da je priznala najstrašnejše reči, ki so jih sodniki hoteli vedeti. Še vedno nam je nerazrešena u-ganka, kako so ženske priznavale dejanja, ki jih niso izvršile nikdar, in celo navajale vse posameznosti, n. pr. kraj in čas shodov z vragom, način kako so uganjale čarovnije itd. Nekateri menijo, da so tedaj cigani razširjali neke omamljive pripravke iz kristavea (vrsta divjega sadja), ki so povzročali bajne sarge in da so obtoženke izpovedovale kar se jim je zdelo v teh sanjah, /a resnične dogodke. Tudi Valvasor -priznava, da se n. pr. ježa na metli ali burkljali pri marsikateri čarovnici zgodi le v domišljiji, vendar pristavlja: “Imamo pa druge dokaze, da se omenjeni izhod res zgodi.”
- Iz zasliševanja pa posnemamo, da so poleg teh namišljenih zločinov zakrivile obtoženke tudi tatvine, po žige, zastrupljanja itd. Zato kazen večkrat ni bila povsem nezaslužena.
V 17. stol. so se čarovniški procesi zelo namnožili. Neki sodnik v ljutomerski okolici se je 1. 1683. (vojna: Turki pred Dunajem) ponašal, da je v dveh letih dal sežgati 41 čarovnic. Ta krvoločni prega-njavec čarovnic pa je bil pozneje sam osumljen, da je vdan čarovništvu,’ in je le s hitrim begom ušel smrti. Na Spodnještajerskem je v splošnem bilo zelo mnogo čarovniških procesov. — Na Kranjskem je bila Cerknica na slabem glasu zaradi čarovnic. Ko Valvasor opisuje cerkniško okolico in zlasti Slivniški vrh, kjer imajo čarovnice svoje shode, dostavlja: “Sploh je vsa okolica precej naseljena s čarovnicami. Zato jih mnogo sežgo in jih tam v enem letu umrje več na grmadi, Kakor v vsej deželi od pamtiveka, ” Drugje omenja vas Božiče pri Cerkniškem jezeru, kjer so bile tri luknje kamor so ljudje hodili po vodo. O tej vasi pravi: “Pred nekaj leti je bila tu stroga preiskava proti
čarovnicam in so skoraj vsi ljudje (!) iz te vasi bili sežgani, ker so bili vragovo orodje in njegovi zavezniki. Ljudje so rekli, če so šli oh gotovih dneh k luknjam, vrag sani jih je zapeljal k čarovništvu. Vendar ta blodnja po drugih krajih ni napravila toliko hudega. V Mehovem pri Novem mestu je bila . neka ženska, Neža Jeršetka, obtožena čarovništva. Na tezalnici je priznala, da jo je pred več leti zapeljala k čarovništvu neka Bandra, s katero sta skupaj hodili k čarovniškim shodom na Šmerjak in pozneje tudi na Klek. Imela je vraga z imenom •lakec. Priznala je še razne namišljene dogodke — za kar je bila obsojena v smrt na vešalih. Zadnja takšna obsodba je bila v Ribnici 1. 1701. ko je bila obsojena neka Marija Češark, potem pa izginejo te žalostne priče človeške zaslepljenosti.
Pred Sumnjo čarovništva ni nii varen noben stan in nobena starost. Tudi duhovnike je ljudstvo večkrat osumilo, ako je po okolici pobila toča, in Valvasor pripoveduje, da je moral neki župnik v Mirni peči bežati pred razjarjenim ljudstvom, ki je napadlo župnišče, češ da je kriv neurja.
O čarovnicah na Krasu je zapisal, v prejšnjem stoletju umrli L. Žvab v Dutovljah zanimivo pravljico, ka-koršna ni znana drugod. — Fant je imel ljubico, o kateri je sumil, da je čarovnica, in ta svoj sum ji je tudi večkrat razodel, ali ona je vedno tajila. Fant pa se je hotel prepričati in je zlezel ponoči na drevo, pod katerim so se zbirale “čarovnice” k plesu. Tisto noč fantove ljubice ni bilo k plesu. Čarovnice so sklenile zamudljivko raztrgati na drobne kosce in se igrati z njenimi kostmi. Ko pozneje pride dekle so res čarovnice izvršile svoj sklep in se ob-metovale z njenimi kostmi, ki so letele tudi na drevo in fant je ujel eno rebro ter je shranil v žep. Ko so se bile čarovnice naigrale in je njih ura potekala, so začele zopet skladati kosti razmetane deklice. Kar zapazijo, da jim manjka eno rebro; prestrašene so je iskale. Ker je niso našle in je njihova ura potekala, naredile so eno rebro iz topoloviue in dekle je zopet oživelo. Nedeljo potem imeli so v vasi ples in dekle s topolovim rebrom je šlo na ples s svojim izvoljencem. Fant je hotel čarovnico očitno kaznovati in ko sta zaplesala drugi raj, je zavpil iznenada: “Jaz plešem s topolovim rebrom!” Deklici je bilo jasno, da je izdana, prebledela je in izginila iz plesišča.
Pravljic o strahovih in praznovernih bajk je bilo na Slovenskem mnogo zato ni čudno tudi v čarovništvo.
če so verjeli
Slov. Babica
FILOMENA BENEŠ-BILKOVA
Diplomirana na Univerzi v Pragi in v Buenos Airesu Ordinira od 9 zjntr. do 9 zvejčer LIMA 1217 — BUENOS AIRES U. T. 23 - Buen Orden 3389
ŠKROPILNICA ZA TRTE IN SADNO DREVJE,
porabna je tudi za barvanje z vodeno barvo (nov model) proda se po ugodni ceni. San Blas 1239, Buenos Aires.

TRGOVINA JESTVIN
“Bela Ljubljana”
IVAN MOČNIK
Sapaleri 2700 na Paternalu
U. T. 59 - 0467
FOTOGRAFIJA
“LA MODERNA”
VELIK POPUST PRI FOTOGRAFIRANJU
Ne pozabite	a
FOTO “LA MODERNA” 1
S. SASLAVSKY Av. SAN MARTIN 2579 | Telefon: 59-0522 - Bs. Aires !j
tfammmz <♦> •»>	<♦>
-••••-•»C'•••••"<
«•.•..•.•»•Ml«!
Dr. LUIS RAZUMNEY
KIRURGIČNI ZOBOZDRAVNIK
MODERNI NAČIN DELA — UMETNO ZOBOVJE Sprejema vse dni od 14 do 20 ure.
SEGUROLA 1848 — U. T. 67 - 3961 — BUENOS AIRES



SLOVENSKI LIST
List izdajata:	SLOVENSKI DOM” in KONSORCIJ
■	- A»TK
Facundo Quiroga 1325
U. T. 22 - 8327
¡Ana Chrpova
I	Slov. babica
I dipl. v Pragi in Bs. Airesu, z | večletno prakso v praški porod-
Inišnici ter v tok. bolnici “Raw-son”, se priporoča vsem Slovenkam. Sprejema penzionistke iz j mesta in z dežele v popotno I osk”bo. Cene izredno nizke. Po-I	strežba prvovrstna.
i ENTRE RIOS 621
I ü. T. 38, Mayo 8182
V DAR DOBITE
na vsakih 6 slik, ki stanejo od 3—6 , lepo sliko v barvah. Odprto tudi ob nedeljah.
Atelje MARKO RADAU

ALI SI 2E PRIDOBIL NOVEGA NAROČNIKA ?
| ZOBOZDRAVNIKA
1 DRA. S AMOILO VIČ
Ide Falicov in DR. FELIKS FALICOV
Sprejemata od 10 do 12 in od 15—20 ure.
j DONATO ALVAREZ 2181
1	U. T. 59 - 1723
Slovenski stavbenik j
Za načrte, betonske preračune	!
in Firmo,	j
obrnite se do tehničnega	j
konstruktorja	|
FRANCA KLANJŠEK Marcos Sastre 4363
Villa DeJoto. U. T. 50 - 0277 |
Naznanjam cenj. rojakom, da imam že za SPOMLAD in POLETJE veliko izbiro naj finejšega blaga. — Cene zmerne!
Delo prvovrstno!
T7~	• v •
TrinnriTT» tt 6 A
GARMENDIA 4947
Buenos Aires
KLINIKA ZA VSE BOLEZNI
Za venerične bolezni, spolne bolezni, bolezni krvi, splošno slabost, razpolaga klinika s posebnim konzultorijem, kateri se nahaja pod vodstvom poznanega specialista za navedene bolezni Dr. A. AZAGUIRRE.
Imamo zdravnike specialiste za bolezni na pljučah. obistih, jetrah. želodcu, živčevju, glavobol in revmatizem, ženske bolezni.
Analizacije krvi, vode itd. so izvršene po Profesorju Narodne Univerze v Buenos Airesu Dr. I. Raffo.
RAYOS X, DIATERMIA in ELEKTRIČNO ZDRAVLEJNJE.
Zdravniški pregled $ 3.—
Sprejemamo: od 9—12; pop. od 15—21. .— Ob nedeljah in . praznikih od 9—12.
GOVORI SE 'SLOVENSKI
S U I P A C H A 2 8
(1 kvadro od Av. de Mayo v višini 800)
PRVOVRSTNA KROJAČNICA	
“LA ESTRELLA”	
ZA POMLADANSKE IN POLETNE OBLEKE	a? 4 rJ
V ZALOGI VELIKA IZBIRA	’ mg
BLAGA ZNAMKE SUPERLAN	liJSp I •’'tu. 3 ■’
Stanislav Maurič	iff ¿p. II
TRELLES 2642 — Buenos Aires	
U. T. 59 -1232	
AKO HOČETE BITI ZDRAVLJENI OD ODGOVORNEGA ZDRAVNIKA
zatecite se k
Dr. A. GODEL
Sprejema se od 9 do 12 in od 15 od 21 ure. GOVORI SE SLOVENSKO BARTOLOME MITRE 1676
llomigón Armado - Firma de los Planos
Pedro Moran 5130 Buenos Aires U. T. 50 - 558&
Caričin ljubljenec
ZGODOVINSKI ROMAN Nadaljevanje 253
Potne stroške vam bomo še posebej povrnili.
—	Celo to? — vzklikne Elizabeta in se pretvarja, kakor da je zelo srečna radi dobrote visoke gospe. — Oh, gospod, nikdar nisem niti 'sanjala, da bom doživela tako srečo!
Panin vstane.
Z uspehom svojega pogovora s ciganko je bil izredno zadovoljen.
Zdelo se mu je, da .je ta ciganka spretna deklica, ki ,je takoj razumela, za kaj gre.
—	Sicer pa vam bonro dali — nadaljuje grof Panin — lepo obleko, ker se v tej obleki ne morete pokazati.
Novo obleko boste lahko vzeli s seboj!
Elizabeta zapleska z rokami.
Nato stopi k ministru, ga prime za roko in jo poljubi.
—	Kako lepa je — pomisli Panin - res, če bi lahko videli naši kavalirji to ciganko, bi lahko zaslužila več, kakor pa tri tisoč rubljev.
Škoda, da mora tako hitro odpotovati iz Petrograda!
Panin pokima Elizabeti in odide iz sobe.
Elizabeta se mirno vrne na svoj prostor in počaka, da je minister zaprl za seboj vrata.
Sedaj pa se ni mpgla več premagovati.
Bridko je zaihtela in si pokrila obraz s svojimi rokami.
—	Sedaj te bom torej zopet videla, ti moj ljubljeni človek — zašepeče ona — toda samo skozi stekleno steno.
Ali se naj za vedno ločim od tebe?
Ne, ponosna, objestna, prekanjena in okrutna Katarina tokrat ne snu; triumfirati!
Aleksandru Potemkinu naj povem v slovo le nekaj praznih besed?
Ne, raje bodo moja usta za vedno onemela — jaz se nočem ločiti, nočem se ga odreči!
Govorila bom, carica Katarina, moj obraz pa’ bo napis na grobu tvo-iih zločinskih nad!
Grof Panin se je še dolgo zamišljeno sprehajal po svoji elegantno opremljeni delovni sobi.
Elizabetina lepota je nanj tako delovala, da je čutil žalost, ker ta lepa deklica ne sme ostati v Petrogradu.
Toda on je bil Katarinin minister, njena desna roka, in je bil zato prisiljen samo to delati, kar je želela njegova lepa gospodarica.
Minister grof Panin je videl mnogo sveta in je bil v vsakem oziru izkušen človek.
Ker ni bil oženjen, je živel sam v svoji palači, svoj prosti čas pa je uporabljal za pisanje svojih spominov.
Pred nunSgimi leti je bil grof Panin kot mlad diplomat v Benetkah. Tam je marsikaj videl in doživel; zato je sedaj sklonil, da bo izdal svoje spomine.
Panin sede za pisalno mizo m začne premišljevati.
Pred nekaj tedni je začel pisali roman o lepi Leticiji, doževi ljubici, ki jo je spoznal v času svojega bivanja v Benetkah.
On vzame iz predala začeti rokopis, ki je nosil na naslovni strani velik napis:
LEPA LETICIJA, LJUBICA BENEŠKEGA DOŽA.
Spisal:
minister grof Panin.
1.
Na Markovem trgu v Benetkah posebno pa pred cerkvijo svetega Marka tj e bila zbraita ogromna množica ljudstva. — Staro in mlado, je prihitelo na izredno svečanost.
Danes se bo izvršilo posvečenje novo izbranega doza. Benečani bodo ustoličili Marina Grimanija, cerkev pa ga bo posvetila in blagoslovila.
Povorka se ravnokar priliževaia.
Množica se začne prerivati, smelejši se vzpnejo na stebre, samo da bi tudi oni dobro videli celo svečanost.
Marino Grimani je korakal v
kov in prijazno odzdravljal ljudstva.
—	Živel dož !
—	Živel Marino Grimani!
Tako je navdušeno vzklikali zbrana množica.
Marino Grimani spočetka ni hotel sprejeti izvolitve, toda Benečani so začeli radi tega že mrmrati. Izbrali so si ga za vladarja, ker je bil plemenit in pošten značaj, ker so ga vsi spoštovali in cenili radi njegove pravičnosti in ker so ga že dolgo poznali.
Vsakdo je imel v njega zaupanje.
Ko je Marino Grimani najprej zavrnil novo čast, se to ni zgodijo radi tega, ker se je bal odgovornosti, ki je ' bila združena a njegovo visoko službo.
Neki notranji glas mu je govoril, naj ne sprejme te časti.
Vedel je, da se bo v tem trenutku, ko bo postal dož, razpršilo njegovo sanjarenje o sreči, da bo za vedno moral pokopati svoje hrepenenje.
—	Leticija !
, To ime mu je neprestano viselo na ustnicah.
Toda Marino Grimani se je mo-„ral pokoriti ljudski volji in sprejeti izvolitev. Kdor pa postane enkrat dož, mora to čast zadržati do svoje smrti.
Ta zakon je nastal po dolgih borbah in prepirih med benečanskimi plemiči, ki so hrepeneli po doževi časti — on naj bi potrdil važnost in pomen ljudske izvolitve.
Ko je Grimani stopil s svojim spremstvom, v cerkev, se je podal pred oltar. Ko je pokleknil, je bil, njegov obraz zamišljen in resen.
Kot zunanje znamenje svoje časti je dobil žezlo in zastavo svetega Marka.
On sklene roke' in začne moliti.
Zahvalil se je Bogu in svojemu potronu, da je doživel to čast.
Po cerkvenem obredu je bila na programu doževa poroka z morjem.
To je bila stara navada, ki je imela namen dokazati gospodstvo Benetk nad morjem.
Pri tem obredu je vladala kra-
Celo mesto je bilo na nogah. Ljudstvo se je pojavilo na cestah v svečani obleki in tudi na ta način izkazalo čast novemu vladarju.
Na tisoče in tisoče ljudi se je di-vilo prekrasni povorki, ki je kre tila proti obali.
Množica je navdušeno vzklikata in pozdravljala doža.
Zvonovi so zvonili, topovi so grmeli, ko je prekrasno okrašena državna barka odrinila od obale ;n veličastno odplula na odprto morje.
Za njo so plule barke benečanskih dostojanstvenikov, senatorjev m svetovalcev.
Povsod so plule barke in gondole, da prisostvujejo svečani poroki doža z moi'jem.
Vse so bile bogato okrašene s cvetjem in venci.
V državni barki je ponosno vzravnan stal dož Marino Grimani.
Bil je mogočen — pravi vladar.
Okrog rame mu je vihral plašč, ki je bil okrašen z dragim kamenjem, na glavi pa je nosil zlato krono.
Toda kljub vsemu teinu je bil njegov obraz nenavadno resen. Zamišljeno je zrl na široko, modro morje.
Zdelo se je, da so bile njegove misli daleč in da se sploh ni brigal" za navdušeno klicanje benečanske- | ga ljudstva.
Marino Grimani si je predstavljal drugačno poroko.
Vedno je sanjal, da se bo nekega dne poročil s svojo ljubljeno Peticijo v neki tihi, mali kapelici na ribiškem otoku.
Upal je, da ga bo Leticija osrečila s svojim čistim dekliškim srcem in ga oškodovala za vsa bridka leta večnega samozatajevanja.
Vedno je koprnel po tem dnevu, ko bo postala ta mlada deklica njegova žena.
Vedno pa so nastale nove zapreke, ponovno je moral odložiti poroko, njegova in Leticijina ljubezen pa je postala vsled tega le še močnejša.
Naposled je mislil, da je na cilju svojih vročih želja.
Odstranil je vse ovire in že je vi-del smehljaj svoip hod oče
Takrat pa ga je ljudstvo nekega dne izbralo za benečanskega vladarja — doža, in vse njegove nade so se razblinile v nič.
Zvoki trobente prebudijo Marina iz njegovega premišljevanja.
Barka se ustavi.
Svečani obred začne.
Okrog državne barke so se razvrstili visoki dostojanstveniki in odlični možje, za njimi pa so se razvrstili ostali Benečani.
Služabniki prižgejo sveče, — dož je stal kot marmorni kip in je neprestano motril zelene valove, kakor da v njih išče svojo izgubljeno srečo.
Gotovo ni živel noben dož, ki bi proslavljal tako žalostno in turobno' svojo poroko z morjem.
Zdajci začne beenčanski župan citati formule, po katerih se je dož poročil z Jadranom.
Dož stopi na rob barke —■ on vzdihne, nato pa vzame prstan ni ga vrže v morsko globino.
—	S tem se poročim s teboj, be-nečansko mesto, gospodarica morji, tvoj sem v sreči in nesreči, ljubezni in zvestobi, na korist naroda in domovine!
glasno izgovorili svojo prisego.
Otrplo je gledal novi dož na ono mesto, kjer je izginil zlati prstan.
—	S teboj sem vrgel v morje svojo srečo!
Urnebesno vzklikanje pretrese ozjačje.
Svečani obred je bil končan.
Državna barka se vrne v spremstvu ostalih k obali, nakar se !>;> svečanost nadaljevala v doževi palači, kjer se bodo zbrali razen mnogih dostojanstvenikov skoraj vsi be-nečanski plemenitaši.
Neka gondola, ki je spadala med doževo spremstvo, zaostane in od-plove polagoma k obali.
V njej se je nahajal neki mladi, lepo oblečeni plemič, ki je sam krmaril in veslal.
Na klopi je sedela mlada Bene-čanka, ki je z vročimi pogledi še vedno zrla za državno barko.
___________________(Nadaljevanje)
Grimani je