Poštnina plačana v gotovini. Cena 2.-f dld mamki GLASILO OSVOBODILNE FRONTE OKRAJA TRBOVLJE Leto UL TRBOVLJE, dne 7. julija 1950 Štev. 27 Delovni kolektivi trboveljskega okraja že sprejemajo obveze za vpis drugega ljudskega posojila Zgledu okrajnega sindikalnega sveta. ki je prvi pristopil k vpisu obvez za drugo ljudsko posojilo, in so podpisali funkcionarji OSS obvezo za 64 000 din, je sledila prva Cementarna Trbovlje, kjer so takoj pristopili k podpisu obvez ter na sestankih o tem živahno razpravljali in pozdravljali razpis ljudskega posojila. Prvi so podpisali obveze dlani Partije, ki so podpisali 03 000 din. Tovariša Zibert Alojz in Malko Jože, dvakratna udarnika sta podpisala obvezo za 5000 dinarjev. Prvi je dal obvezo tovariš Sribar Stane, ki je podpisal za 4000 dinarjev. Povprečno so člani Partije podpisali obvezo 3000 din. Do 29. junija je podpisalo obveze 217 delavcev in nameščencev, ki so podpisali skupno 304.500 dinarjev. Živahno so razgibali akcijo za vpis po-sojila v mestnih gospodarskih podjetjih Trbovlja ter podpisali obveze za 130.000 dinarjev. V podjetju Dos je 69 uslužbencev in delavcev podpisalo obvezo za 52.000 dinarjev. Tudi 12 uslužbencev Okrajne zveze kmetijskih zadrug jc podpisalo 25.000 dinarjev. V CRD Trbovlje so podpisali obveze do-sedaj za 30. dinarjev. Zelo dobro so se odrezali uslužbenci gostinskih podje- tij Trbovlje, ki so podpisal) obveze za 70.000 din. Med rudarji se že živahno razpravlja o vpisu drugega ljudskega posojila; prvi so pristopili k vpisu uslužbenci uprave rudnika Trbovlje, ki so že podpisali nad 90.000 dinarjev. Tudi uslužbenci uprave rudnika Zagorje ne zaostajajo, saj so podpisali 62.000 dinarjev. Ciani rudniškega komi teta so zbrali 18.000 dinarjev. Mladinci strojnega obrata rudnika Zagor. je so živahno razpravljali in dali prvi pobudo za vpis; zbrali so 25.000 dinarjev. Po vseh podjetjih se na sestankih razpravlja o vpisu, poleg tega pa tudi V Zagorju se vršijo že vse pri-1 prave za vpis novega ljudskega poso- ■ jila. Ustanovljene so politična in teh nična komisijo kakor tudi ustrezne podkomisije 2a izvedbo te važne gospodarske akcije. Posamezni kolektivi ugodno sprejemajo razpis novega posojila ter živo razpravljajo o njegovem gospodarskem in političnem pomenu. Udarniki zlasti »petletkarji«, t. j. tisti, ki delajo o novem zakonu o upravljanju gospodarskih podjetij, ki ga sprejemajo 2 velikim navdušenjem. Dosedaj je po podatkih zbrano že 790.000 obvez dragega ljudskega posojila. Tako odgovarjajo delavci in nameščenci trboveljske, ga okraja vsem tistim, ki že trobijo po radiu razne laži o tej akciji, ki bo omogočila čimprejšnjo izvršitev planskih nalog, kakor se je izjavil večkratni udarnik rudnika Trbovelje tovariš Anton Zagorišek. Vpisali bomo posojilo tn še bolj podvojili svoje sile za predčasno izvršitev vseh postavljenih nanj nalog. I že za drugo petletko, se pripravljajo, > da se obvežejo za večje vsote. S” tem hočejo dokazati, da so vredni tega častnega naslova. — Člani mestnega komiteja KPS in uslužbenci KLO so se obvezali, da bodo vpisali 40.000 din, člani rudniškega komiteja KPS in uslužbenci rudniške uprave pa okoli 100.000 din Člani I-Mt? v obmoSju rudniškega komiteja LMS so dali ob vezo za 65.000 din. mesto pa brigada lesne stroke, ki jo vodi tov. Dežman. K tem brigadam smemo šteti še drage brigade, ki s svojimi uspehi ne zaostajajo za navedenimi delovnimi skupinami. Med mladinci se je nadalje odlikovala strugarska brigada tov. Dolničarja, ki zaznamuje v svojem delu J10*/, uspeh. Brigadam tov. Zaletela, Permeta, Amerika id Dežmana je na prireditvi na slovesen način izročila mlada tovarišica ob svi-ranju godbe lepe šopke nageljev. Prav tako slovesno je bilo na tej prireditvi razvitje zastave sindikalnega pododbora CKD ter zastave sindikalnega odseka lesne stroke centralnih delavnic. Tudi to praznično točko dnevnega reda je pozdravila rudarska godba s sviranjem, vsi navzoči pa so se v pozdrav mladih zastav dvignili s svojih sedežev. Enako je rudarska godba zaigrala 54 udarnikom, kateri so bili proglašeni na tej proslavi, s posebno »la« beno točko. Brigadi tov. Zaletela in tovt, Dežmana sta prejeli še posebej v 1« pih okvirih priznalno pismo, brigadi tov. Dežmana pa je bila izročena nar dalje prehodna zastavica. Delovnemu kolektivu in udarnikom CRD je čestital v imenu okrajnega sindikalnega svetai tov. Klopčič Tine. Na centralne rudarske delavnice V Trbovljah, to mlado, kvišku stremeče podjetje, ki je pričelo v letošnjem letu v vseh svojih oddelkih s serijsko izdelavo svojih produktov, in se bo v teku let razvilo v moderno strojno tovarno, ki že izdeluje in bo še v večji meri producirala najrazličnejše stroje in naprave za mehanizacijo vseh rudnikov naše države, so lahko ponosni, kakog smo dejali to že ob neki drugi prililcf, vsi zasavski revirji. Ponosni tem bolj, saj je zbran v tem podjetju eden najnaprednejših in najinteligenlnejših dea lovnih kadrov trboveljskega okraja. Cementarna Trbovlje je izpolnila svoj polletni plan tri dni pred rokom > V serijo podjetij, ki so častno izpolnila svoj polletni plan, se jc uvrstila! tudi trboveljska cementarna. Izvršila' ga je 3 dni pred rokom. Ni to veliko, vendar kdor pozna težkoče, s katerimi se bori kolektiv te cementarne, bo priznal, da je izpolnitev njenega polletnega plana sijajna zmaga. To zmago je kolektiv dosegel predvsem s koordiniranim sodelovanjem uprave podjetja. Partije in sindikata. To sporazumno delo je imelo viden odraz v delu vsega kolektiva, ki je skozi vse mesece naprezal vse svoje moči, da je končno v svoji veliki in težki bitki zmagal. Kolektivu cementarne k njegovemu uspehu iskreno čestitamo!- V rudnika Zagorje dela že 48 udarnikov za drugo petletko Po zadnjih ugotovitvah se jc število udarnikov, ki delajo na rudniku Zagorje za drugo petletko, zvišalo na 48. Največ petletkarjev ima obrat Kisovec. Med temi junaki dela prednjačijo 16 krstni udarnik Garantini Vinko ter J5kr»tna udarnika Čretnik Franc in Jazbinšek Jože, ki delajo na št. 217 v Fodstmni že za april 1953. Teh 48 junakov dela je porok, da bo rudnik Zagorje v prihodnje sproti Izvrševal vse tekoče, planske proizodne naloge. Mnog) med pettei-karji so člani in kandidati Partije ter se zavestno borijo za socializem v naši državi. V splošnem naj bi peti e t-karji bili zgled vsemu delovnemu k<» lektivu, ne samo na deloviščih, ampak tudi v političnem in smrtikafeiem udejstvovanju. Trboveljski redarji so dosegli in presegli svoj polletni in junijski proizvodni plan Kakor smo poročali žo v zadnji številliki našega lista, je kolektiv rudnika Trbovlje dne 26. junija dosegel svoj polletni proizvodni plan, produkcijsko nalogo za mesec junij pa je zaključil s 107",/»; tako je zahodni obrat tega rudnika izvršil v juniju svoj pjltm s 105,6"/», vzhodni jamski obrat s 100,6"/«, dnevnj koip Dobrina—Neža pa s 122,5"/«. V posameznih mesecih letošnjega leta je rudnik Trbovlje izpolnil svojo proizvodno na log') takole; v januarju je opravil svoj plan s 94,5"/», v februarju s 100“/», v marcu s 106”/«, v aprilu s 106,3*/», v majlu s 100,5"/«, v juniju pti, kakor zgoraj navedeno, s 107"/». Dejo kolektiva rudnika. Trbovlje r.i bilo lahko. Težak boj je bojeval zaveden trboveljski rudar. Izbojeval jc svojo bitko za polletni plan častno. Visoka zavednost trboveljskega delovnega kolektiva in njegova velika požrtvovalnost je vidna med drugim v tem, da je v svojem prostem času, t, j. ob nedeljah, od začetka leta do konca Junija nakopal 2509 vagonov premoga, ob nedeljah meseca junij« pa 575 vogumov. To so vsekakor velikanske množine premoga^ ki so jih dali tr boveljski rudarji samo ob nedeljah. Ce preračunamo te množine premoga, lahko rečemo, da so trboveljski rudarji s svojimi po vsej Jugoslaviji znanimi brigadirji na, čelu dali v letošnjih 6 mesecih samo ob nedeljah 62 vlak.rv premoga, vsak vlak s 40 vagoni. Da je ta rudnik izvršil svoj letošnji pril letni plan s tako lepim uspe lemi šn nakopal naši mladi industriji in železnicam tako velikanske množine premoga, gre vsa zahvala tudi vsem prostovoljcem: saj so ti zavedni prostovoljci dali državi s svojimi obvezami konca junija 1105 vagonov premoga. Zasluga za organizaciji* in izvršitev tega prostovoljnega detla gre sindikalni organizaciji rudarjev, Partiji tn upravi rudnika, ki so delale v najožji povezavi za dosego tako le pega cilja. Le ob tesni, ozki povezavi sindkata, Partije in uprave So mogoči tako veliki uspehi. Na slovesen način so proslavile Centralne rudarske delavnice v Trbovljah izpolnitev svojega polletnega plana ter razvitje dveh sindikalnih zastav. Proslava se jc vršila v soboto 1. julija zvečer na lepo prirejenem dvorišču poleg sindikalne dvorane CKD. Za osebje podjetja in vse druge goste so bile pripravljene mize in stoli, za govornike in pevce slavnostni oder, manjkali pa seveda niso lični paviljoni z raznimi dobrotami za moški in seveda tudi ženski svet. Res, prav mičen in okusen je bil ta slavnostni prostor, kakor ga zna pripraviti odlični delovni kolektiv CRD. To slavje centralnih delavnic je povzdignil obisk trboveljske rudarske godbe, prav tako pa tudi sodelovanje pevskega zbora CRD. Udeležba tega slavja je bila številna. Vse polno ljudi, vsi dobre volje. Proslavo je odprl tov. Zalaznik Janez, pevski zbor pa je zapel v pozdrav Adamičevo »Rudarsko pesem«. Nato je spregovori) vsem zbranim direktor CRD tov. Pečar Otmar, za njim pa predsednik sindikalnega odbora tov. Perme Viktor. Oba sta čestitala delovnemu kolektivu mlade strojne tovarne v Trbovljah k uspehom v letošnjem polletju. Izvršitev proizvodnega plana CRD prav gotovo ni bila lahka, zlasti spričo velikega pomanjkanja raznega materiala, da omenimo n. pr. pomanjkanje jeklene litine itd. Vendar je delovni kolektiv CRD ob složnem delu sindikalnih funkcionarjev. Partije in uprave podjetja prebrodit vse težave. Kolektiv rudnika Trbovlje bije od 26. junija dalje boj iii izpolnitev svojega letnegai plana. Prepričani smo lahko, da ga bodo visoko zavedni trboveljski rudarji izbojevali prav tako častno kot svojo polletno ifroiz-vodno nalogo. O uspehu, ki ga je dosegel v letošnjem poj let ju kolektiv rudniku Zagorijo, poročamo v drugem članku. Centralne delavnice so izpolnile svojo Veliko polletno proizvodno nalogo po poročilu direktorja plana tov. Raspot-nika že 26. junija 100 odstotno, dne 30. junija pa s 105 odstotki. Ce prištejemo še izvenplanske naloge, ki so jih opravile CRD v letošnjem polletju, je delovni kolektiv te mlade tovarne izvršil do konca junija svoj plan s Ufi*/*- To je nedvomno velik uspeh. Ponosen je nanj direktor podjetja, ponosen prav tako delovni kolektiv sam in tudi ves trboveljski okraj. Nešteto nujno potrebnih rudarskih strojev in naprav je bilo izdelanih v teh 6 mesecih v trboveljskih centralnih delavnicah, tako za zasavske kakor tudi za številne druge rudnike in podjetja v državi. Naj omenimo n. pr. izdelavo nujno potrebnih elevatorjev za povečanje zmogljivosti trboveljske separacije, ki jih je napravila brigada tov. Zaletela, nadalje se-dalne naprave za veliki izvozni jašek velenjskega rudnika, ki jih je izdelala brigada tov. Permeta poleg vitlja za viseči oder jaška na rudniku Breza v Basni itd. Prav posebno se je odlikovala tudi brigada tov. Amerika v fino-mehaničnem oddelku CRD; planirana je bila izdelava 14 analitskih tehtnic, ta brigada pa jih je napravila 28, s čimer je prekoračila svoj plan za 100"/». Po poročilu tov. Puclja je posebna komisija priznala po izvršitvi planskih nalog in težinf dela prvo mesto kovinarski brigadi tov. Zaletela, drugo in tretje mesto si delila kovinarski brigadi tov. Permeta in Aruerška, četrto Tudi CRD so izpolnile svoj polletni plan Priprave za vpis ljudskega posojila v Zagorju l>oserfawje obveze znaš o jo l-lO.OOO.— 'dinarjev Naloge naš'h kmetov m živinorejcev Borka proti BioBorad« skenisi itnrošssui Življenje kmeta in delavca je danes med seboj tako tesno povezano, da ne moreta živeti eden brez drugega. In-dustrjski delavec izdeluje za našega kmeta vso potrebne predmete kt n. pr, obleko, obutev, kmetijsko orodje in stroje itd., dolžnost kmeta pa je, da nudi v ustrezni meri industrijskem de. lavstvu vse svoje produkte, ki jih ne potrebuje zase. Kmetje okolice trboveljskih revirjev lahko nudijo v naj. Večji meri delavstvu vse svoje pridelke, ki jih ne potrebujejo za svojo dru. žino. Ti kmetje lahko nudijo nadalje v največji meri otrokom in starim ljudem v revirjih zadostne, količine mleka, po katerem je danes tako veliko povpraševanje. Zato bi bilo potrebno, da se polaga kar največja pažnja vzreji živine. Ce pa hočemo živinorejo dvigniti do najvišje stopnje, je prvi pogoj priprava zadostnih množin krme. Da pa bomo pridelali dovolj krme, moramo v prvi vrsti res gospodarsko izkoristiti vse travnike, košenice in pašnike. Te pa moramo seveda pravilno negovati in gnojiti. Zato ne pozabljajmo na travnike v .jeseni in spomladi, ko je čas njih gnojenja in oskrbovanja. V kolikor bi nam v letošnjem letu primanjkovalo krme glede na veliko sušo, je treba napraviti takoj bianco krme in izračunati primanjkljaj. V tem primeru si moramo poiskati krmo drugje, da ne bomo pozimi izpraševali, kje naj jo kupimo. Trenutno bi bilo zelo pametno in umestno, da povečamo pridelek krme z zasejevanjem koruze in mešanic po-strnišču. Poleg tega imamo v našem okraju tudi precejšnje površine pašnikov, ki pa so ostali v zadnjih letih neizkoriščeni. Ker nam grozi v letošnjem letu suša, je potrebno, da zadržimo živino čez poletje čim več na paši S tem si bomo prihranili mnogo krme, na drugi strani pa bo to zdravstveno vplivalo na živino. Imamo pa -še druge možnosti priprave krme za živino, tako n. pr. pripravo plev pšenice, ajde, ječmena in ovsa. Saj tudi te vsebujejo redilne snovi. Tako ima n. pr. I kg ovsenih plev 8G0 g suhe' snovi, 1!) g prebavljivih beljakovin in 287 g škrobne vrednosti: 1 kg ječmenovih plev vsebuje 860 g suhe snovi, 8 g prebavljivih beljakovin in 209 g škrobne vrednosti; 1 kg pšeničnih plev pa ima 680 g suhe snovi, 7 g prebavljivih beljakovin in 170 g škrobne vrednosti. Dnevno se lahko pokrmi na govedo povprečno 3 do 5 kg teh krmil. Da pa bomo imeli večji uspeh, je treba živino seveda zadostno krmiti, torej ne samo za preživljanje; tako potrebuje n. pr. 500 kg težka krava z 10 litrov mleka dnevno 750 g beljakovin, 4500 g škrobne vrednosti in 12.500* g suhih snovi. Za pravilno krmljenje živine je treba preračunati najprej vrednost krmil, nato pa lahko izračunamo količino, ki jo potrebuje živina dnevno. S. pravilnim krmljenjem bomo dosegli v živi- noreji vsekakor zelo dobre uspehe. Predpogoj živinoi-eje pa je vzgoja pod. mladica, predvsem mladih bikcev; v tem pogledu bi lahko trdili, da polagajo na to nujvočjo pažnjo na sektorju Dol pri Hrastniku, kjer skrbe tudi za selekcijo, t. j. za izbiro živine. Na tem V KLO Vrhovo smo imeli zadnja leta precejšnje okužbe po koloradskem hrošču. Prav tako so tudi letos okužbe v KLO Radeče, v neposredni bližini našega krajevnega ljudskega odboru. Zavedamo se važnosti borbe proti tej nevarni žuželki, zaradi tega so bile odseku dobimo vsekakor največ in naj- ! akcije proti temu škodljivcu res mr boljšo plemensko živino v našem okraju. Vendar pa potrebuje mlada plemenska živina ali teleta, ki se vzgaja. žične, saj sodeluje pri vsakem pregledu 40 do 60 ljudi. Poleg tega pregleduj -mo posebno še one parcele, ki so bile jo, zadostne količine mleka. Tukaj pa že okužene, da se vsak pojav takoj uni- ' čl. Tak množičen pregled je bil 29. junija, kjer pa na veselje nas vseh nismo našli nobene okužbe. Upamo, da bomo tudi v prihodnje preprečili vsako nevarnost. — Ob tej priliki zavračamo govorice, ki so se pojavile v Radečah po nekih »pecialistih« za koloradskega hrošča, da baje okužbe skrivamo. Ekipa pa, ki je prišla 29. junija iz Radeč in iz Trbovelj, da se sama prepriča <> dejanskem stanju, lahko potrdi, da do navedenega dne v Vrhovem ni bilo nobene okužbe. M. F. delajo nekateri KLO napake, ker obremenjujejo rejce mlade plamenske živine z oddajo mleka nepravilno. Da ho oddaja mleka po krajevnih ljudskih odborih: res pravilno razdeljena, je nujno potrebno, da se plani oddaje mleka pretresajo na množičnih sestankih. Prepričani smo, da bodo tukaj vestno in pošteno sodelsovali vsi naši najboljši živinorejci. Nedavno je bil poslan na krajevne ljudske odbore plan vzreje živine. Ta plan je treba sprovesti v življenje. Da pa se to zgodi, je treba seveda pravilno zadolžiti vsakega posameznika, ko. liko živine naj vzdržuje. Zato naj KLO skličejo zbore volilcev in na njih z vsakim posameznikom temeljito pretresejo, kake možnosti imajo za vzrejo živine. Potem se bo tudi vsak živiho-rejec zavedal svojih dolžnosti, plan pa bo v celoti izvršen in realiziran. S tem bo tudi kmet izpolnil svojo državljane sko dolžnost in koristil skupnosti. IJ. J. Košnja na KZ Vrluroo Tudi košnje na ekonomiji KZ Vrhovo so se naši frrtnlovci udeležili, saj je kosilo 13 frontovcev. Kosili so 36 ur. — Želeli bi le, da se tudi drugi, zlasti, pa da bi se člani upravnega odbora udeležili košnje, kar bi bila njihova prva dolžnost. V oprava vaškepa bazena v Vrhovem Zbori volivcev za odkupe v letu 1350 Pred kratkim sej se vršili po volilnih enotah KLO Vrhovo zbori volilcev glede odkupov masti in mesa ter ostalih pridelkov za letošnje leto. Zbori so bili na splošno prav dobro obiskani, zlasti v volilni enoti 1 v Vrhovem in volilni enoti 3 na Goreljcih, medtem ko zbor volilcev volilne enote 2 na Pra-pretnem ni imel pričakovanega uspe-,ha. Krivda leži na članih IO, ki so odgovarjali za ta zbor, niso pa pravilno prikazali volilcem novosti in ugodnosti nove uredbe o odkupu v letu 1950. Kmetje so živo posegali V pretresa- nje predloga KLO o razbitju plana ter so novo uredbo sprejeli z zadovoljstvom; izrazili so le bojazen, da se ne bi uredba vedno izpreminjala. Kmetje so si sami razdelili obveznosti oddaje masti po mesecih, kar so pač najlaže naredili na zborih volilcev v navzočnosti skoraj vseh kmetov, kt pridejo za oddajo v poštev. Da so kmetje sami sodelovali pri razdrobitvi plana, se vidi iz tega, da sta bili vloženi v celoti samo dve pritožbi in sicer ena proti obvezni oddaji mesa, druga pa proti od--daji masti. Zakai rudnik Zagorje ni pravočasno dosegel polletnega plana Osnovni plan za mesec junij je bil dosežen s 105,7 odstotka Kljub naporoih, ki jih je delovni kolektiv rudnika Zagorje v mesecu juniju vlagal v borbi za čimvečjo proizvodnjo, ni uspel, da pravočasno doseže polletni plan.' Izpad produkcije v mesecu januarju in februarju je bil delno tudi vzrok neizvršenju plana, vendar bi pa delovni kolektiv plan dosegel, če bi ne bilo stalnega pomanjkanja delovne sile in znatno število neopravičenih izostankov. V januarju je bil rudnik 12.1°/» pod planom, v mesecu februarju ga ni dosegel za 4,8%, medtem ko ga je v mesecu marcu prekoračit za 1,8%. V aprilu je plan dosežen s 104,7%, v maju s 97,6%, v juniju s lOS,"«/#. V teku nekoliko mesecev je uspelo zmanjšati Izpad januarske in februarske produkcije, vendar pa je bil ta ostanek za mesec junij še vedno previsok, ter je predstavljal en in poldnevho produkcijo. Z izboljšavo obstoječe lovilne naprave za premogov prah in z dograditvijo nove lovilne na. prave se je produkcija zvišala za ca 50 ton dnevno, kar je nedvomno mnogo I prispevalo k Izpolnitvi mesečnih plan-I skih nalog. Kolektiv se je zalagal z vso požrtvovalnostjo, da do roka doseže plan, toda na koncu meseca je uvidel, kako važno je pravilo, da se mora izvrševati dnevni plan sproti, ker je drugače pozneje težko doSeči in nadoknaditi izpad. V januarju in februarju se ni polagalo dovolj pažnje na to dejstvo, kar se je ob koncu polletja maščevalo. Kolektiv se je prepričal, da brez rednega dnevnega izvrševanja plana ne more biti uspeha. To mu bo v prihodnje dobra šola, zlasti pri izpolnitvi letnega plana. Iz neuspeha prvega polletja si bomo torej v prihodnje zapomnili tole; izvrševali bomo striktno dnevne planske naloge, napzovedali bomo oster boj izostankar-jem ter povečali storilnst. V zvezi z izpolnitvijo polletnega plana je treba pripomniti, da so bile delovni pogoji v zadnjem četrtletju precej težki v obratu Semnik in Kisovec, deimo pa tudi v Podstrani in Kotrp-dežu. * še nekaj k Tednu matere In strdka cb priliki tekmovanja ctrošikih restavracij Ob Tednu matere in otroka, ki je bil v okraju Trbovlje preložen, je otroška restavracija rudnika Trbovlje napovedala vsem ostalim otroškim restavracijam tekmovanje. Tekmovanje, ki je bilo razpisano v »Zasavskem udarni- ku« št. 22, so ostale restavracije .okra ja Trbovlje, pet po številu, sprejele, V ta namen je poverjeništvo za trgovino in preskrbo pri OLO' Trbovlje sestavilo tričlansko komisijo, ki je M licu mesta ugotovila naslednje: Med najlepšimi restavracijami, kii izpolnjujejo vse zadane' naloge, je vsekakor otroška restavracija rudnika Trbovlje (pri Pravdiču) pod AOV rudnika, kjer sta stalno zaposleni dve osebi. Restavracija ima dve lepo opremljen; sobi, čisto pogrnjene mize in primerno dekoracijo. Ne manjkajo cvetlice, tako do je restavracija res lepo in okusno urejena. — .Skrbi se tudi za razvedrilo naših malih, v katerih namen je uprava preskrbela nekaj slikovnic. Šoloobvezni otroc; imajo na razpolago šah. V kratkem bo pričel tamkaj tovariš Jager poučevati pionirje šah, ker je pripravljen žrtvovati svoj prosti čas za učenje te lepe igre, kar je vredno vse pohvale. — Strežno osebje restavracije se mnogo prizadeva, da se izpolni tretja točka tekmovanja; nekaj uspeha je že doseglo, vendar še ne pri vseh obiskovalcih. — Restavracija nudi svojim malim gostom razna jedila in brezalkoholne pijače. Cene s0 zmerno nizke. Za dobro poslovanje restavracij nudi uprava rudnika vso pomoč, kar je želeti tud; od ostalih operativnih vodstev otroških restavracij. Tukaj smo navedli stanje najboljše restavracije v področju OLO Trbovlje, ki zasluži visoko priznanje in pohvalo, ter naj bo za zgled vsem ostalim tovrstnim restavracijam, da se približamo lepemu smotru teh ustanov. S tem pa seveda nočemo reči, da ostale restavracije niso izboljšale svojega sta- Krajevnt ljudski odbor si je zadal nalogo, da skupno z gasilci in množičnimi organizacijami uredi popravo in obnovo vaškega bazena za vodo proti požaru, ki je bil poškodovan. Iz lastnih virov so pripravili ves potreben material razen cementa, organizirali udarniško delo, dobili strokovnjake, v soboto 24. junija pa prijeli za delo. Ker so vaščani razumeli važnost tega dela. so se klicu KLO odzvali in sodelovali pri popravilu, tako da je bil popoldne bazen spet v redu. Tako je polovica vasi za primer požara zasigurana z vedo. saj drži bazen, ki so ga obnovili, 32.000 litrov vode. KLO izreka zahvalo vsem vaščanom, ki so sodelovali pri tem delu, prav tako tudi okrajnemu ljudskemu odboru Trbovlje, ki je omogočil nakup bitu-mena, brez katerega bi bilo vse prizadevanje zaman. Posebno zahvalo pa izreka KLO tovarišu Ernotu Klanski-,, zidarju, ki je izvršil težko in- naporno delo v bazenu v dimu, smradu in slabem zraku. nja, pač pa da moramo vsi delati na to in nuditi vso pomoč, da ae dosežejo v teh restavracijah res kar najlepši uspehi. Ob tej priložnosti moramo izreč; zahvalo za veliko požrtvovalnost, ki jo nudijo otroškim restavracijam s prostovoljnim delom članice AFZ. Iz. poverjeništva za trgovino in preskrbo OLO Trbovlje Razstava stroikovirh šol in rudarstva v Trbovljah Od 1. (io 5, julija t. 1. je bila odprta v rudniški restavracij; razstava rudarsko kovinarske šole v Trbovljah. Ob navzočnosti zastopnikov ministrstva za rudarstvo LRS, zastopnikov krajevnih oblasti, političnih organizacij in zastopnikov posameznih podjetij v Trbovljah se je razstava odprla v soboto 1. julija ob II. uri dopoldne. Otvoritveni govor je imel načelnik oddelka za strokovno šolstvo pri , generalni direkciji za rudarstvo LRS v Ljubljani tov, Rajer, ki je prav lepo l rp !-,il ..važnpst tc razstave in hkrati poudaril, da je edino v državi, kjer se gradi socializem, mogoča doseči v strokovnem šolstvu tako velike uspehe ter vzgojiti dovršen rudarski in kovinarski kader. N,a ■ razstavi je bilo veliko različnih, res kvalitetnih , izdelkov rudarskrt-ko vinarske šole rudnika Trbovlje, Cen- tralnih rudarskih delavnic v Trbovljah ter cementarne in elektrarne v Trbovljah. Razstava vzbuja veliko pozornost mladine in odraslih, Mladiitsoi seveda najbolj zanima velik relief rude, ko Trbovlje z važnimi rudniškimi objekti, kaj je n. pr, jašek lil. s »trojni« . jaškovim stolpom, vhodom v Talin rov na III. etaži, lamparno itd. Ves čas se opaža veliko zanimanje trboveljskega prebivalstva za raza' 1 vo, saj jo je obiskalo več tisoč ljudi-Izdelki učencev so pokažali v resnici lep napredek v šolanju, pokazalli Pa nadalje, da učenci že med šolo priv pridno in uspešno sodelujejo v produkciji. Obisk razstave bo pripomogel staršem in, mladini, ki si prav seda j izbira svoj bodoči poklic, k odločitvi. ZiMinčefe šefa sa držami nižji giniiš z^i ti Zaprli Na državni nižji gimnaziji v Zagorju so 26. junija zaključili šolsko leto 1949/50. Kljub pismenim vabilom se zaključne prireditve niso udeležili zastopniki množičnih organizacij in ustanov, razen KLO Zagorje, -ki je poslal svojega zastopnika. To je značilno za odnos, ki so ga imele doslej množične organizacije do šole in do šolstva sploh, ker niso upoštevale resolucije plenarnega zasedanja CK KPJ. Iz referata, ki ga je imel na proslavi ravnatelj gimnazije tov. Kumer Janko povzemamo o delu in o problemih gimnazije v preteklem šolskem letu sledeče podatke: V šolskem letu 1949/50 so bili na gimnaziji trije razredi s sedmimi oddelki, ki so šteli skupaj 323 učencev in učenk. Z odličnim uspehom sta izdelala 2 dijaka in 3 dijakinje, s prav dobrim uspehom 31, z dobrim uspehom 95,» z zadostnim uspehom Ut, skupaj je dovršijo razred 149 dijakov ip dijakinj ali 46.1% proti 68.1»,; v letu 1948/49. Popravljalni izpit bo delalo 96 dijakov in dijakinj ali 29.7%, razred bo pa ponavljalo 77 učencev ali 23.8%. Nižji tečajni izpit je napravilo 34 dijakov in dijakinj, 1 dijak in 3 dijakinje bodo opravljali popravni izpit. Zaradi svoje izredne pridnosti in sodelovanja v pionirski organizaciji ter predanosti današnji stvarnosti so bili predla-agni za sprejem pri tov. predsedniku OLO sledeči tovariši: iz la razreda Pušnik Janez, iz Id Zupan Roman, iz Ila Lebar Robert in iz III. razreda Križaj Cveta. , Pohvaljeni in nagrajeni so bili po KLO Zagorje tovariši Koprivc Metka iz Ib razreda, Omahne Marija iz Ila r., Zerko Sonja iz Ilb r. in Lekše Majda iz III. razreda. Poslabšanje učnega uspeha v lem letu v primerjavi s šolskim letom 1948-49 je posledica slabe povezave med šolo in domom. Neuspeha so krivi tuni dijaki, ki se ne zavedajo, da se morajo mnogo naučiti, če hočejo postati vredni člani naše socialistične družbe. Glavni vzrok slabega uspeha je pa ne-pravilen odnos večine staršev do šole in do učenja. Roditeljski sestanki so bili slabo obiskani razen zadnjega sestanka, ki je bil sklican v okviru tekmovanja v Tednu matere in otroka. N'a sestankih ni bilo zastopnikov mno-žičinih organizacij, ne krajevne obla- Za dvig zdravstvenega stanja, zlasti za oddaljene dijake, je bila na šoli ustanovljena mlečna' kuhinja, v kateri je bilo zajetih 160 dijakov in dijakinj. 23. II. t. 1. je začela delati še dijaška kuhinja, ki je nudila dijakom dobro kosilo po zmernih cenah ali pa brezplačno siromašnim dijakom. Kuhinjo je obiskovalo 108 koristnikov. Izdano je bilo skupno 7801 obrok. Uprava rudnika ni odobrila gimnaziji niti enega vozička žamanja ali lesnih odpadkov za kuhinjo in za šolske potrebe, pač pa je poslovna uprava KLO Zagorje imela več razumevanja ter dala nekaj malega kurjave. Sindikat rudarjev in rudniška uprava bi morali imeti več razumevanja za materialne potrebe gimnazije, saj obiskuje šolo nad 50% rudarskih otrok. Mladina gimnazije se je uveljavljala pri vseh prireditvah in proslavah, ki šo jih priredile množične organizacije. Dijaki so sodelovali tudi v fizkul-turnem pogledu, udeležili so se jesenskega in pomladanskega krosa; prire- dili so samostojen nastop 10. maja. Mnogi so sodelovali tudi v telovadnem odseku fizkulturnega društva, pri izvedbi Titove štafete itd. Zelo uspešno je nastopal pionirski .pevski zbor pod vodstvom tov. prof. Žnidarja Vincenca na vseh proslavah in akademijah, gostoval je skupaj s pevskim zborom »Vesna« v Izlakah, Lokah in ob proslavi 30-lelnice SKUD »Vesna«. Dijaki sodelujejo tudi pri podmladku Rdečega križa in v klubu Ljudske tehnike. Na tem mestu je potrebno grajati tiste starše, ki komaj čakajo, da bodo njihovi otroci stari 14 let in s lem zadostili svoji šolski obveznosoti, prišli do kruha in prinesli domov zaslužek in delavske živilske karte. Tak odnos do šolanja ne more izboljšati učnega uspeha, ker jemlje dijakom vsako veselje do učenja ter zmanjšuje perspektivo za njihovo bodoče življenje. Iz navedenega je jasno, da je državna nižja gimnazija v Zagorju važna ustanova, ki ji bo treba v prihodnje posvečati več pažnje kot, doslej. Vdfka pridobitev prd&fvatev Zasavja Nov most vez Stavo v Zagorju zopet zgrajen. V Zagorju so te dni monterji podjetja Djura Djakoviča iz Slavonskega Broda dokončali dela pri gradnji novega mostu čez Savo. Most čez Savo je bil leta 1944 v času bitk proti Nemcem porušen. Nemci so sicer zgradili nedaleč od starega železnega mostu nov tesen most, vendar je velika voda ta most odnesla. Lesen most se je večkrat obnovil in popravil, toda ni se obdržal. Voda ga je ponovno odnesla. Promet se je vršil z brodom čez Savo ali pa čez hrib iz Trbovelj v Zagorje. To je bilo zelo naporno, zamudno in nevarno, zlasti še pozimi. Pred dobrima dvema mesecema se je pričelo z gradnjo novega mostu čez Savo na istem mestu, kot je stal stari most. Nov mostje gradita skupina monterjev podjetja Djura Djakoviča iz Slavonskega Broda pod vodstvom industrijskega tehnika Rudolfa Ramljaka, ki je že štirikratni udarnik, in osemkratnega udarnika poslovodjo Djuro Grgiča. Z gradnjo novega, 43 metrov dolgega mostu so pričeli na svojevrsten način. Tudi med ooiitnicami bomo ostali dobri oionlrh Pred kratkim smo zaključili 5. šolsko leto v osvobojeni domovini. Na ta slavnostni dan so tudi pionirji prejeli plačilo za svoje delo. Na zaključno šolsko prdslavo na I. osnovni šoli v Trbovljah so prihajali pionirji že predčasno. Mnogi sigurni dobrega uspeha, nekateri pa klavrno s slabo vestjo. Ker šola nima primernega večjega prostora, smo imeli proslavo za podmladek ob 8. uri, za pionirje pa ob pol 10. uri. K prav dobro uspelemu programu so prispevale vse čete. Pred zaključkom se je pionirka Draga iz 4. razreda v svojem govoru poslovila od vseh pionirjev. Obljubila je, da bodo vsi pionirji, ki odhajajo letos v gimnazijo, naš odred častno zastopali in se trudili, da dosežejo tudi v gimnaziji dobre uspehe. Ob koncu pa je spregovorila tudi načelnica pionirjev Miri Kajina. Zahvalila se je v imenu štaba vsem pionirjem, ki so s svojim učnim uspehom dokazali, da ljubijo svojo domovino, in onim, ki so vestno izvrševali tudi ostale dolžnosti pionirjev. Saj smo pionirji v letošnjem letu res dokazali, da smo vredni Titovi pionirji. Z učnimi krožki smo uspeh precej izboljšali, radi smo obiskovali šahovske krožke, ki jih je vodil mladinec iz gimnazije Miha Turk. Pomerili smo se s pionirji iz Loke in tudi zmagali. Obiskovali smo redno recita-cijske krožke in dramatski krožek, ki je uspešno uprizoril spevoigro »Rdeča kapica«, nadalje krožek o lepem vedenju, kjer smo se pionirji Gradbena dela šo bita zaradi ozke struge Save in skalnate soteske zelo težka. Prvič v naši državi so pričeli graditi most s pomočjo visokih železnih stebrov, ki jim pravijo montažne igle. Na desnem in levem bregu Save so postavili po dve takšni igli. Da pa se niso. te montažne igle med delom nagnile, so napravili za protiutež montažne kljune, na katere so naložili po 25 ton skal. Močne jeklene vrvi so tekle čez valje na vrhu montažnih igel ter držale meči montažo posamezne dele nove konstrukcije nad reko ves čas, dokler ni bil nov most sestavljen. Ta način delal je bil posebno težaven; največ dela jel bilo pri izkopu temeljev za montažne igle, ki so se sekali v trdi skali in bili potrebni za postavitev montažnih ldjtu nov in njihovo pravilno in varno ob'4 težitev. Dela so uspešno napredovala. V četrtek 29. junija je bila konstrukcija novega mostu v Zagorju končana in sin cer brez montažnega odra. Načrte za ta način montaže je na4 pravil tehnik Adam Gača. Svojo spon sobnost so tehniki podjetja Djui'a DjtW kovica, kj vršijo podobna dela ves čaB po osvoboditvi po celi naši državi, po; kazali tudi s tem, da so svojo nalog# izvršili predčasno in sicer 20 dni pred rokom. Novi most bo v mesecu juliji* izročen prometu, kar bo velika pridom bitev za prebivalce Zasavja kakor tud$ za vse ostale, ki jim je la prehod čea Savo potreben. Monterji in delavci podjetja Djur# Djakoviča so s svojo sposobnostjo pokali zali, kaj zmore delavec naše sociali-; stične Jugoslavije. XJrebivalslvo trb namesto da bi bil ljudem hvaležen za opozorilo, je nahrulil prisotne, da jih to nič ne briga in da naj Se ne delajo tako važne. Tukaj se vprašujemo: ali ni osnovna državljanska dolžnost, da naši ljudje čuvajo ljudsko imovino? Pred kratkim se je tlrdi dogodilo, da je 73-lelna n vati padlega borca laittela v poslovalnici izkoristiti svojo prioritetno pravico glede p#i-strežbe, a jo je tovariš Potekov od* »lovil, češ naj gre čakat v vrsto kot ostali. Ce ima nekdo tak odnos do ljudska) imovine in do staršev padlih borčevi, lahko razumemo, zakaj se brani im zakaj mu je nevšečna vsa.ku kontrota strani delovnega ljudstva. Nuša. mt cialistična država pa potrebuje v t*. govinah uslužbence, ki razumejo <-#*■ nošnji družbeni čas in so bolfj vliU(ta$ in postrežljiv! kot nekdanji kapital®* stični trgovci, Okivjna kontrolna komisija Trbovlje ti ttlesarska tekma v 'Zagorja V nedeljo, 2. julija t. 1., je prired#u kolesarsk »sekcija SSD Proletarec v Zgorju tekmo za društveno prvenstvo na 30 km dolgi progi Zagorje. Mlin«« in obratno. Tekme se je udeležilo 10 tekmovalcev. Izidi tega tekmovanja so: Turisti mladinci: L Juvan Drago, Rudar Trbovlje; 2. Karlovčič AlojiZ, Rudar Trbovlje. Turisti člani: 1. Božič Valentin, Pro. letares Zagorje; 2. P n »sen Franc, Proletarec Zagorje-, 3. Pevec Alojz, Rudar Trbovlje, 4. Vcrdlnek Jože, Rudar Trbov.elje. Dirkalne skupine, člani: 1. Bregar Janez, Proletarec Zagorje; 2. Jelen I Slavko, Rudar Trbovlje. I1 iftkuitnra iw ftporl Iz življenja SŠD Rudarja Trbovlje Trboveljski košarkaši so se udeležili III. republiške tekme Košarkaška zveza je razpisala za dneve od 22. do 23. t. m. mladinske republiške tekme v košarki. Teh tekem so se udeležili košarkaši SSD Rudarja. Kot priprave za te tekme, so odigrali tri tekme v Mariboru s Kmetijcem (rezultat 23:17 za Kmetijca) s Poletom (46:11) in Železničarjem (11:17 za Rudarja). Na mladinskih tekmah so zastopali Rudarja Mahkovec, Mastnak, Murn, Hodej, Pust, Piki, Jelen in Kuhar. Rudar je zasedel 7. mesto. Pred njim so bili Železničar (Ljubljana), Enotnost (Ljubljana), Polet, Železničar, Kmetije (vsi iz Maribora), Nafta (Dolnja Lendava). Za Rudarjem je zaostal PD Domžale. Tekma Polet : Rudar se je končala z rezultatom 21:5 (3:2). V prvem polčasu so mladinci Rudarja igrali dobro in požrtvovalno, v drugem polčasu so pa popustili. Uspešni so bili Mahkovec 1. Mastnak in Murn 2. V tekmi Kmetije : Rudar je zmagal Kmetije (rezultat 7:9). Mladinci Rudarja niso nudili odpora zaradi nesporazuma med obrambo in napadom. Tekma Enotnost : Rudar se je končala z rezultatom 51 : 4 (28:0). Za Rudarja so bili uspešni Mahkovec in Kuhar J, Piki 2. V borbi za 7. in 8. mesto bi se morala srečati Domžale in Rudar, ker pa ekipe iz Domžal ni bilo, je Rudar dobil igro z rezultatom 20:0 (p. f.). Na teh tekmah so mladinci Rudarja veliko pridobili na znanju in tehniki, kar bodo lahko uporabili ob srečanjih, ki bodo prinesli Rudarju več uspehov. K. F. Mladinska liga Sobota (Murska Sobota) : H udar 2:0 (1:0) Delu Ljudske tehnike v okraja Trbovlje V zadnji številki »Poleta« je dopisnik v članku o NK Železničar Ljubljana med drugim omenil, da namerava SSD Rudar odstopiti od nadaljnjega tekmovanja v lil. zvezni nogometni ligi. Na vseh dosedanjih sejah društva ni bilo nikdar govora o izstopu iz III. lige, ker je tekmovanje v državni ligi ponos in želja vseh športnikov trboveljske doline. Res jej da je bilo moštvo Rudarja že dalj časa v slabi formi, kar pa ni bil edini vzrok, da se moštvo nahaja na (km lestvice lil. lige. Glavni vzrok je pač naključje, da so se. v dosedanjih tekmah poškodovali igralci prvega moštva. Delno so neuspehov Rudarja krivi tudi igralci sami: prvič, ker niso dovolj disciplinirani, drugič, ker nekateri mislijo, da morajo igrati vedno v prvem moštvu, tretjič pa, ker se je trener kljub stalnim porazom oklepal le enajstorice svojih izbranih igralcev, četudi ima Rudar v mladincih dovolj uporabnih moči, ki bodo s sistematičnim treningom lahko poslali dobri igralci. Zadnja prvenstvena tekma, odigrana s Proleterjem iz Zrenjanina, je dokaz, da je mogoče z veliko požrtvovalnostjo in železno voljo do zmage premagati tudi tehnično boljšega nasprotnika. Čeravno je Rudar dosegel le 6 točk od 8 odigranih tekem, ima še vedno možnost, da si v nadaljnjem tekmovanju zagotovi obstoj v III. ligi. To upamo in pričakujemo od igralcev vsi člani in simpatizerji društva, to pričakujejo od njih tudi naši rudarji-udarniki, ki se nenehno bore z vsemi‘silami, da dnevno izpolnjujejo težke planske naloge. Res pa je, da se mora SSD Rudar že vse leto boriti z velikimi finančnimi tržkočami. V začetku letošnjega leta je upravni odbor odposlal 14 prošenj vsem podjetjem v Trbovljah, da bi v okviru svojih finačnih možnosti priskočili društvu na pomoč z denarnimi V sredo 28. junija zvečer se je vršil na letnem telovadišču TD Trbovlje telovadni dvoboj moških in ženskih vrst TD Trbovlje in TD Ljubljana. V tekmovanju moških vrst je zmagala vrsta Ljubljana 177,7 točkami pred vrslo Trbovelj, ki je dosegla 168,9 točk. V moštvu Ljubljane je nastopilo 6 tekmovalcev tor znaša število točk 208,9. Ker pa je v vrsti Trbovlje nastopilo le 5 tekmovalcev, se odbije pri najslabše plasiranem. Prvo mesto pri posameznikih je dosegel I.zubljančan Tomažič Roman s 37.9 točk, drugo mesto Urban Marini, Trbovlje 37,1 točke, tretje mesto Tomšič Tone, Ljubljana s 36,8 točk, četrto mesto Šuštar Franc, Trbovlje s 36,6 točk. V nedeljo se je odigrala v Beogradu prvenstvena nogometna tekma med zgoraj navedenima mošlvima. Zmagal je Hodnički z visokim rezultatom 6:0. Igra ni bila zanimiva razen 20 minut prvega polčasa. V tem delu igre so bili nogometaši Rudarja enakovredni nasprotniki. Za tem so prevzeli igralci Rudničkega igro v svoje roke in dominirali na terenu. V drugem polčasu se položaj ni spremenil in igra ni bila več zanimiva. Rudar je le s par prodori poizkušal znižati rezultat, kar bi n,u tudi skoraj uspelo v 18. minuli drugega polčasa, ko je Opresnik lepo preigra) obrambne Igrače., nakar je plasiral mimo vratarja v out. Nadalje je Radnički lepo preigraval naše igralce, ker je pa pretirano kombiniral, ni dosegel šc večjega uspeha. Moštvo Rudarja bo moralo zaigrati V nedeljo proti Dinamu Pančevo bolj požrtvovalno in z večjo voljo, da »i dotacijami. Zal so se odzvala le tri podjetja, kar je privedlo društvo do težkega finančnega stanja. Tako so morali za gostovanje v Skoplju in Zagrebu zbrati denar za potovanje sami člani društva. To ni primer pri nobenem drugem klubu v državni ligi. To prav gotovo ne vpliva ugodno na dobro razpoloženje igralcev. Upravni odbor SSD Rudarja si je med drugim v letošnjem letu zadal tudi nalogo, da si postavi na opuščenih temeljih bodočega kulturnega doma prepotrebne kopalnice, slačilnice in prenočišča za gostujoča moštva. Po raznih pripravah se je 12. junija pričeto z delom in je do danes stavba v pritličju v surovem stanju že dograjena. Vendar pa brez pomoči sindikata, raznih ustanov in podjetij ta lep in koristen načrt ne bo uresničen. Do sedaj smo naleteli povsod na polno razumevanje, za kar gre v prvi vrsti zahvala upravi rudnika Trbovlje, Centralnim rudarskim delavnicam v Trbovljah, MLO Trbovlje, Cementarni Trbovlje in OSS Trbovlje, ki financira investicije. Vse priznanje zaslužijo tudi agiilni prostovoljci, ki so lahko mladim za vzgled, ne pa da slednji od daleč gledajo, kako starejši člani razkladajo opeko, vozijo apno, donašajp vodo itd. Prav tako imamo v Trbovljah nad 10 fizkulturnih aktivov, ki samo čakajo, kdaj bosta slačilnica in kopalnica gotova in jim dana v uporabo. Ponovno apeliramo na vse športnike in simpatizerje SSD Rudarja, da prostovoljno žrtvujejo po nekaj ur in s tem omogočijo uresničenje našega načrta. Vsem aktivnim igralcem SSD Rudarja pa kličemo, da se z vso resnostjo oprimejo rednega treninga in zastavijo vse svoje sile in znanje za čim boljši plasman SSD Ruadrja v III. državni ligi in s tem dokažejo vsem športnikom po naši domovini, da so trboveljski rudarji nc samo dobri delavci, ampak tudi plemeniti športniki. V dvobojzu ženskih vrst je nastopilo iz Trbovelj 5 tekmovalk, pri Ljubljani pa 4 tekmovalke. Zmagala je vrsta Trbovelj s 109,7 točk pred vrsto Ljubljane s 108,1 točke. Prvo mesto je dosegla Železnik Silva, Trbovlje s 28,2 točke, drugo mesto Novak Marjanca, Ljubljana s 27,6 točk, tretje mesto Vin-tar Breda, Ljubljana s 27,5 točk, četrto mesto si delita Ciglar Tončka Trbovlje in Lunaček Breda s 27,3 točke. Sledijo Janežič Geli in Jaklič Justa s 27,1 točke iz Trbovelj ter Cestnik Stana in Kuljič Jadranka. V skupnem plasmanu obeh vrst je zmagala Ljubljana s 317 točkami pred Trbovijem s 304,1 točke. Tekmovanje je bilo dobro organizirano ter mu je prisostvovalo številno občinstvo. osvoji dve dragoceni točki v spomladanskem delu tekmovanja Rudar : Reprezentanca MM Rosne in Hercegovine 3:2 (3:0) V sredo 28. junija se je odigrala v Trbovljah prijateljska nogometna tekma med liginim moštvom Rudarja in prvakom Narodne Milice FLRJ Bosno in Hercegovino. Zmagalo je moštvo Rudarja z rezultatom 3:2. Moštvo Rudarja je vodilo že v prvem polčasu z rezultatom 3:0, vendar je gostom uspelo takoj v pričetku drugega polčasa znižati rezultat. V presledku treh minut»so dosegli dva gola. Rudar je v drugem polčasu močno popustil in se je znašel šele v zadnjih 15 minutah. Gledalcev je bilo kljub delovnemu dnevu nad 1000. V trboveljskem okraju delujejo v okviru Ljudske tehnike avtOmoto-dru-štva, radio-klubi, loto- in kino-klubi, aero-klubi, brodarsko društvo in klubi ljudske tehnike v industriji. Delo je v zadnjih mesecih močno oživelo. Radio-kluba obstojata dva; klub v Trbovljah je pred kratkim zaključil tečaj A s 26 tečajniki, pred zaključkom pa je tečaj B, kjer bo položilo izkušnjo 17 obiskovalcev. Tečajniki so izdelali 8 cnocevnikov, 3 dvocevnike in 5 detektorjev, člani pa, ki obiskujejo tečaj B, so napravili 3 planinske aparate, 3 univerzalne instrumente za merjenje napetosti toka in 1 signalni generator. Radio-klub v Trbovljah je sodeloval pri ozvočenjih ter skupno s kino-krožkom obiskal več vasi na podeželju. V hrastniški radio-klub je vključeno 60 članov, med katerimi je skoraj polovica žena in deklet. Zenske ne zaostajajo pri delu za moškimi. Klub je imel že dva tečaja ter se je število članov pomnožilo za 15. Poleg izdelave raznih, enocevnikov, in raznih ozvočenj so člani hrastniškega kluba izvršili v letošnjem letu nad 200 ur prostovoljnega dela. Foto- in kino-klubi so v Hrastniku, v papirnici Radeče, Hotemežu, Zidanem mostu, na Dolu pri Hrastniku in foto-krožek v Trbovljah. Foto- in kino-klub v Hrastniku je narastel v številu članstva za 34%. Najbolje deluje ta krožek, ki je s svojo kinoaparaturo Vsak obrat in vsaka vas mora imeti dopisnika za ■Zasavskega udarnika« Uspešna zmaga mladincev »Internata« Mladina v Zagorju je dne 2. julija prvič nastopila s svojim odbojkaškim moštvwom »Zidar« : »Internat«. Izid tekme je 2:0 za Internat. Hkrati se je i>digral šahovski dvoboj v korist Internata 5.T. Oba kluba sta napovedala še ostalim tekme. V nedeljo dne 9. julija na stadionu SSD Rudarja prvenstvena nogometna tekma III. zvezne lige DINAMO (Pančevo) : RUDAH ob 15.30 s predtekmo. Prijatelji nogometa podprite naše predstavnike s polnoštevilno udeležbo. Tovariši, tovarišice! Ko čitaš naS *irt „Zasav* ski udarnik", pomisli tudi nota, ali d že poravnal naročnino. imel že razna predavanja v okolici, je uredil lepo razstavo ter zlasti posveti) mnogo pozornosti racionalizator-stvu in novatorstvu. V tekmovanju pred I. kongresom LTS so napravili velik aparat za foto-kopije do 35—45 cm, diaprojektor za 5 x 5 cm diapozitive, aparat za reprodukcije, 20 brušenih kondenzerjev 55 mm, naprave za navijanje kino-lilmov 16 mm (30 m) ter 4 piramidne svetilke za temnico. V Tednu cest so člani foto-kino-kluba opravili 323 prostovoljnih ur. Na Dolu pri Hrastniku deluje z uspehom tudi pionirski foto- in kino-krožek. Aerokluba sta v Zasavju dva in sicer v Zagorju in Trbovljah s 133 člani. V Zagorju deluje klub že izza časa formiranja prve letalske organizacije v Sloveniji. Klubov tehnike v industrjii ]e v okraju 7. Najboljše uspehe dosega elektro-klub v Zagorju ter klub v kemični tovarni v Hrastniku. V zadnjem času se je poživelo tudi delo v avto motodrušlvih, kar velja zlasti za Hrastnik, Zagorje in Radeče, ki so do bili od republiškega odbora stare, po kvarjenc avtomobile, ki so jih s pro stovoljnim delom popravili. Člani avto moto-društev so opravili na delu pri avtomobilih in v Tednu cest nad 1500 prostovoljnih ur. Brodarsko društvo je še majhno, vendar šteje že okrog 50 članov. BCtnetnaiograj* Kino »Trbovlje« predvaja francoski filtm iz rudarskega življenja »O II ZORI«. Predstave od sobote do ponedeljka,. Naslednji teden od srede do četrtka) ameriški film »VOJNA DIVJIM MAČK«. Kino »Triglav« Zagorje predvaja v soboto 8. VII., nedeljo 9. VII. in ponedeljek 10. VII. ob 6. in 8. Uri zvečer ameriški barvani film »Nepozabna pesem«. Košarkaši, pozor! V soboto. 8. t. m., bo ob 19. uri se- stanek vseh košarkašev v fizkultur-kaške sekcije obvezno! Vabljeni vsi ljubitelji košarke. Odbor, nem domu v Trbovljah \ pisarni tajništva SSD Rudarja. Za člane košar- OGLAS V soboto 1, julij« sem izgubil bel suknjič, vojaško knjižico, planinsko in ZB legitimacijo, 3 živilske learte ter 200 din denarji Prosim poštenega najditelja, d« mi proti dobri na-gnidi vrne na naslov Rotor Rudolf, Završje 14, Trbovlje. OGLAS Obveščamo vse radioamaterje, člane Radio-kluba Trbovlje, da bo irpR » tečaj B 13. julija t. 1. ob 19. uri v prostorih kluba. Radto.klub Trborlje. Telovadni dvoboj Ljubljana s Trbovlje Radnički (Beograd) : Rudar 6:0 (4:0) Uredništvo Trbovlje — Uprava rudnika Trbovlje — Tiskarna Slovenskega poročevalca — Urejuje uredniški odbor Trbovlje.