A\C5VA' ŠTEVILKA 6, LETNIK 15 31. 03. 2005, CENA 270 SIT đ INERVJUi EMA ZALEZITA| V HRASTO! 28. VEČER S! ALEKSU POJ PO TITU Jfl ' mn ifflffl Effii® za mmm ina® KOLESA ZNAMK: GT, GIANT, GARY FISHER. CULT trgovina: oorvlo: INFO@GOLTES.COM 03-563-30-31 03-563-30-40 ŠPORTNA TRGOVINA Savinjska G. 35,1420 TRBOVLJE AVTOHISA KRŽIŠNIK Zagorje Selo 65, 1410 Zagorje ob Savi tel: 03 56 64 729 fax: 03 56 68 359 www.avtohisa-krzisnik.si Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil Mazda, prodaja rabljenih vozil, avtokleparstvo, avtoličarstvo, mešanje barv, rent-a-car, najem avtodoma DVE LETI ZASTONJ ! "Financiranje pol sedaj - pol čez dve leti - brez obresti!" Izkoristite najugodnejše plačilne pogoje pri nakupu nove Mazde. Ponudba velja za kompaktno Mazdo 2, agresivno Mazdo 3, športnika po duši Mazdo 6 in vsestransko Mazdo B250. Uradna poraba goriva oglaševanih modelov: 4,5-10,8 1/100 km; uradna emisija C02: 119-257 g/km FOTO WEISS /'m f=w Trbovlje \v199l AKCIJA !!! 1.-30.4. 2005 AKCIJA !!! DIGI FOTKE 10x14 po e-mailu: foto.weiss@siol.net SAMO 48 SIT IZ VSEH OSTALIH DIGI MEDIJEV PA SAMO 60 SIT IZDELAVA FOTOGRAFIJ IZ FILMOV V POL URE ODPRTO: NON-STOP 8-19h, SOBOTA 8-12h TEL: 03/56 34-115 |S TE Vi samo uživajte | Mi vaše počitnice jemljemo resno POTEPUHOVA PRVOMAJSKA POTEPANJA SiCliJA letalo; 21.4 •1.5.: 137.000 Si; RM-POHPEJI-NEAPELJOTEIffO-CAPRI; 28.4.-2.5.: 61.500 Si UBRUA-zeleno srce Italije; 27,-294.: 42.900 Sil; SAN G1GNAN0-SIENA-ELBA-PISA-FIRENCE; 27,-29,4: 44.500 Sit; UGURUA- fiviera «tjalUS Jü Sit; JEZERO IIAGGIORE-BOROMEJSKIOTOKIIILANO: H 27.28.4. in 30.4,15.: 2/.S10 Sit; RAVENNA-RilNI-SAN «ARINO; 30.4,15.; 13.5001; BENETKE in BENEŠKE LAGUNE; 27.4. : 9.7001; AŽURNA OBALA; 29.4,25.: 4511; AVSTRUA-ŠVICA-LIECHTENSTEIN; 27,29.4.; 425001; GRADOVI JUŽNE ČEŠKE. 30.4,15.: 22500 St DUNAJ-BRATISLAVA;30.4,15.: 20.11; SARAJEVO-TRAVNIK-JAJCE; 1,25.: 23.11; BEOGRAD; 1,25.:19.1 Sit;RO«UNUA;27.4,25.:102.000 Sit;HALLSTATTBAD GOISERN-BADISCHLMSEE: 30.4.:8,200 Sit PRVOMAJSKI ODDIH na morju, v planinah, zdraviliščih,...3.5,7-DNEVNI PAKETI V PRODAJI POTEPUHOVO POLETJE 2005: izkoristite ugodnosti zgodnjih rezervacij!!! e-mail: potepyh@siol.net, www.mb-dolinar.si PLAČILO NÄVEC OBROKOV MOŽNOST NAKUPA NA UGODEN KREDIT NAJVEČJA IZBIRA OBLEK ZA MATURANTE munn SINCE 1925 Prodajalna Gosposka 3, Celje tel.: 03 490 04 90 Ob priložitvi kupona vam priznamo 1 0% popust! I MO! MOŠKO, ZENSKO IN OTROŠKO SPODNJE PERILO, PIŽAME miRCTCHS do.o. Prodajalna Cankarjeva 4, Celje tel.: 03 493 07 10 Ob priložitvi kupona vam priznamo 1 0% popust! OSREDNJA KNJIŽNICA UVODNIK Med enim in drugim Zasavcem je minilo ravno 100 dni nove slovenske vlade in če smo razpredali o tem na dolgo in široko v medijih, si tudi 100 dni novega uredniškega odbora našega štirinajstdnevnika zasluži en stavek. Tudi butare smo v tem času požegnali in jajčka pobarvali - tako ali drugače...in pripravljamo se na prvi april - se ve, zakaj! Še sreča, da ta isti petek, ni veliki petek. Poleg velikonočnih praznikov je bilo v tem času cel kup mednarodnih oziroma svetovnih dni: imeli so jih možgani ?! , meteorologi, fiziki, poeti, borci proti rasni diskriminaciji, gledališčniki in seveda tudi vse matere. Tega dne se je vreme zelo kislo držalo. Le zakaj?! In začela se je pomlad, ki ne ve pravzaprav, kaj bi bila - zima ali poletje. Tako neodločno, kot ona, se obnašamo tudi ljudje. Smo za in smo proti in znamo strašno kritično opazovati in se, kot je zdaj v modi, internetno prepričevati, kaj je dobro in kaj slabo. Ob tem pa pred svojim pragom gledamo (ali pa tudi nočemo videti) cele kupe svinjarije - naj mi prašički oprostijo ob tem izrazu, kajti boljši so, kot smo ljudje, le da seje izraz udomačil... Ja, saj je res lažje gledati v zrak in ga vohati in... kot pa priznati, da gazimo po svojih lastnih odpadkih, pa naj bo okrog kontejnerjev, v dvigalu ali v enkratnem parku sredi mesta. In potem, ah, kaj, potem je bilo vse isto... »Ali vse je bob ob steno. Prav nobena se ne gane. Kljunčke so vtaknile leno in čume zaspane...« (Matej BonRopotalo in ptice) Hej, gremo na Vidrgo, na salamažur!!! Urednica Marta ^Zasavc-a izdaja Grafika Gracer d.o.o., Lava 7b, 3000 Celje, ^ tel. 03 54 52 666, fax 03 54 73 166. Glavna odgovorna urednica: Marta Hrušovar. Uredniški odbor: Stanislava Radunovič, Peter Motnikar, Fanči Moljk, Anton Šutar in Simona Solina. Redakcija se zaključuje ob ponedeljekih ob 12.00 uri. Prodaja, trženje in tisk: Grafika Gracer, Celje. Tiskano en dan pred izidom v nakladi 2000 izvodov. Naslov uredništva: Zasavc, Cesta zmage 3,1410 Zagorje ob Savi Telefon: 03 56 64 250, Faks: 03 56 64 494 GSM: 031 880 158, komerciala: 040 267 411 E-mail: hruski@sioi.net Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina je 6.750,00 SIT, polletna 3.240,00 SIT. Naročnina za tujino je 81 EUR ali druga valuta v protivrednosti. V ceno je vračunan 8,5 % DDV. Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez ^dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. , KAZALO| ©I KAZALO: STKAN: Šivilja Ana 4 Zasavske jedi 12 Agresivnost 15 Odmevi na Kelte 17 Intervju 22 Alpinistične novice 25 Andersenovih 200 let 29 Turčija II 31 Skriti Zasavc 39 Trbovčan že ni... 40 Mefistova razmišljanja 42 NASLEDNJIČ SE SNIDEMO 7. APRILA 200G naslovnica: Ema Zalezina Foto: Stane Weiss 31. sušeč 2005 KROŽIŠČE TRG REVOLUCIJE -POLOVIČNA ZAPORA Zupanovo obvestilo in priporočilo: Gradnja krožišča na Trgu revolucije poteka v skladu s terminskim planom. Trenutno se izvajajo dela novogradnje opornega zidu za stabilizacijo brežine na odseku od Cvetličarne Hribar do bivšega objekt a »Fortetovina«. Sočasno potekajo rušitvena dela obstoječega armirano betonskega prekritja Trboveljščice, ki se bo zaradi svoje dolžine in potrebnih preusmeritev prometa izvajal v teh delih. Trenutno se ruši sredinski del, ki na enem delu že posega v cestno telo regionalne ceste. Zaradi varnosti udeležencev v cestnem prometu in zaradi izvedbe del prekritja potoka, se z današnjim dnem, 29. marcem 2005, na podlagi soglasja Direkcije RS za ceste, uvede polovična zapora državne ceste. Preusmeritev prometa - enosmerno cestišče se vzpostavi na odseku od Banke Zasavje in do križišča Njiva. Prometni režim bo urejen tako, da je vožnja omogočena v smeri Banka Zasavje - križišče Njiva, promet v drugo smer pa bo potekal po Ulici 1. junija, ki predstavlja tudi prednostno cesto. Predvidena zapora bo trajala približno dva meseca. Občane prosimo za razumevanje in strpnost. Bogdan Barovič Društvo zgodovinske resnice ima pravico do miru za žrtye vojnega nasilja Župan Občine Trbovlje Bogdan Barovič sem obljubil Društvu zgodovinske resnice enakovreden spomenik prisilno mobiliziranim v nemško vojsko kot ga imajo vsi, ki so padli v drugi svetovni vojni. Obljubo sem držal in jo bom držal. Njihov spomenik bo stal v isti vzporednici z ostalimi spominskimi obeležji na trboveljskem pokopališču v Gabrskem. Prvotna postavitev spomenika prisilno mobiliziranim v s peterokrako zvezdo oblikovan spomenik borcem je bila udejanjena brez preveijanja določenih dejstev, kar je napaka dela občinske uprave, za kar se kot župan, odgovoren za delo občinske uprave, vsem, tako prisilno mobiliziranim kot Zvezi borcev, opravičujem. Prepričan sem, da sem ravnal korektno, kajti ravnal sem na osnovi zahtev občinskega sveta in na osnovi argumentiranih dejstev ugotovil, da je bilo prvotno ravnanje občinske uprave napačno. Prosim vse, katerih namen je obujati zgodovinska sovraštva, naj spoštujejo smisel vseh obstoječih spomenikov: spomin na padle junake slovenske zgodovine. Zupan občine Trbovlje Bogdan Barovič VEC «LAV VEC VE: Dragi Zasavci Pred kratkim sem se naročila na vaš časopis in priznam, da mi je všeč. Marsikateri članek z zanimanjem prečitam, všeč mi je pesniški kotiček, razne informacije - kaj se bo dogajalo v naslednjem obdobju in še marsikaj. Bi pa predlagala rubriko Bralci bralcem (seveda ni nujno, daje naslov takšen), saj sem prepričana, da lahko bralci s svojimi izkušnjami zelo pomagajo drug drugemu. Prvo vprašanje je že tukaj (seveda, če boste uvedli rubriko). Imam najstniško hči, ki ima težave z koleni. Ne sme smučat, drsat, niti kolesarit, saj jo takoj začne zbadati v kolenu, tudi pri normalni hoji v hrib jo koleno boli, kot bi tolkli s kladivom. Zanima me ali pozna kdo kakšno domače zdravilo, ki je njemu uspešno pomagalo pri zdravljenju. Hči hodi k ortopedu in bojim se, da bi jo poslali na kakšno operacijo. Saj spoštujem zdravnike in vem, da so resnično pravi mojstri pri operacijah, bi pa najprej probala še z domačimi zdravili. Drugo vprašanje: Slišala sem, da poparjeni pšenični otrobi - obkladki, izredno pomagajo pri zdravljenju ledvic. Vendar ne vem koliko časa naj bi takšno zdravljenje trajalo - pet dni, en teden, več? Vesela bi bila, če bi recepti naših babic in dedkov ponovno zaživeli, pa ne samo zdravilni, veliko je tudi drugih zanimivih in koristnih nasvetov od barvanja pirhov, do čiščenja madežev z okolju bolj prijaznimi čistilnimi sredstvi, pa še in še V upanju, da bo ta rubrika zaživela in postala redni, sestavni del časopisa, da bomo bralci radi posredovali svoje izkušnje vas lepo pozdravljam! Bralka iz Trbovelj (naslov je v uredništvu) Dragi bralci, izziv je tukaj, rubrika tudi, zdaj je samo na vsa, da jo napolnite s svojimi pismi z nasveti za boljše, lepše, predvsem pa prijaznejše medsebojne odnose na vseh področjih življenja in bivanja. Uredništvo Zasavca MLADINSKI «ENTER TRBOVLJE OBVEŠČA: Na zadnjem sestanku, ki smo ga imeli predstavniki KD Svoboda, Občine Trbovlje, Kluba B in MCT-ja 1. marca 2005, so predstavniki Svobode obljubili, da bodo ponovno razmislili o oddajanju prostorov in nam svojo odločitev sporočili do konca meseca marca. Medtem smo Klub B in MCT že popravili oder, ta teden pa bomo popravili odpadel oplesk v avli. Škodo bomo popravili z mnogo manj kot 450.000 SIT stroškov, kot je bila ocena "Svobodasev”. Seveda ne stojimo križem rok niti glede iskanja novega prireditvenega prostora. Ker pa so razkriti načrti - pokvarjeni načrti, kot pravi angleški pregovor, ne moremo o tem povedati nie vec. MCT seveda izvaja naprej nemoteno svoj program, saj je koncertna dejavnost le ena (sicer pomembna) izmed programskih točk. O programu na www.mct.si. Polona Siter Drnovšek GRADBIŠČE SREDI Gradbeno podjetje Cestno podjetje Ljubljana in SGP Zasavje Trbovlje sta ponovno po zimskem premoru pričela z nadaljevanjem gradbenih del za izgradnjo krožišča v Trbovljah na Trgu revolucije. V teku so zemeljska dela na območju, kjer je do lahske jeseni stala znana Fortejeva hiša, bližnja soseda nekdanjega Hotela Rudar v Trbovljah, ki so ga preuredili že pred časom v poslovno stanovanjski objekt. V teku so zemeljska dela, ki obsegajo izkopavanje in odvoz večjih količin zemlje in gradnja opornega zidu. Lotili se bodo tudi odstranjevanja betonske plošče nad delom potoka Trboveljščica na tem področju. Morali se bodo lotiti tudi prestavitve številnih instalacij. Z vsemi temi dejavnostmi pa so že nastopile težave v cestnem prometu, ki se bodo zagotovo še povečevale. Potrebna bo izjemna strpnost voznikov in pešcev v upanju, da ne bo trajalo dolgo in bo trboveljsko ozko grlo potem odstranjeno. Znano je, da od 1. junija 2004 odvažajo komunalna podjetja odpadke iz občine Litija, Zagorje, Trbovlje in Hrastnik ter Radeče na regijsko odlagališče Unično v Hrastniku. Tako so se pričela zapiralna dela na odlagališču odpadkov na Neži. V sklopu teh del na območju bivšega površinskega odkopa premoga sprejemajo odslej le še odpadni gradbeni material ter zemljo. Predvidena zapiralna dela bodo potekala kar nekaj let. V posebni črpalnik - vodnjak bodo speljali zaledne vode, kadunje ob odlagališču pa polnili z odpadnim gradbenim materialom. Zgrajeni bodo tudi plinjaki za odvajanje deponijskih plinov. Ministrstvo za okolje, prostor in energijo bo delno sofinanciralo zapiralna dela na opuščenem odlagališču odpadkov in v končni fazi po to območje zravnano in urejeno v travnato površino. MESEČNO ODVAŽANJE KOSOVNIH ODPADKOV Javno podjetje Komunala Trbovlje se je odločilo, da bo uvedlo od 1. maja 2005 dalje mesečno odvažanje kosovnih odpadkov. Odvažali jih bodo vsak prvi ponedeljek in torek v mesecu. Občani morajo za ta odvzem poklicati na JP Komunala Trbovlje do petka pred dnevom odvoza in sporočiti lokacijo ter vrsto kosovnih odpadkov, odložiti pa jih morajo na običajna odjemna mesta - ob smetnjakih. Kosovne odpadke bodo odvažali brezplačno! Vsa gospodinjstva na območju Trbovelj so pred kratkim dobila zloženko, v kateri jih JP Komunala Trbovlje podrobno obvešča o spomladanski očiščevalni akciji v aprilu. Akcija bo potekala tako, kot prejšnja leta in so jo občani že vajeni, od 4. do 11. aprilskega dne. Kosovne odpadke je treba odložiti ob kontejnerjih in smetnjakih, v primestnih krajevnih skupnostih bodo postavili v tem času posebne zabojnike. Na območju Dobovca bodo na šestih odjemnih mestih, odpeljani bodo v dneh od 1. do 4. aprila, v času od 8. do 11. bodo odvažali odpadke z območja Kleka, Prapreč, Čeč, Svin in Knezdola. Očiščevalna akcija bo organizirana tudi v jesenskem času. Besedilo: TL Društvo invalidov Trbovlje je Občino Trbovlje v februarju prijavilo na razpis Zveze delovnih invalidov Slovenije za pridobitev naziva Občina po meri invalidov. Gre za Program za neodvisno življenje invalidov v občini Trbovlje, ki obravnava različna področja, od obveščanja in osveščanja občanov o potrebah in pravicah invalidov, do razvoja podpornega okolja in odpravljanja grajenih ovir. En od pogojev za pridobitev listine je tudi organizacija okrogle mize, kije potekala v sredo, 16.3.2005 v sejni dvorani Občine Trbovlje. Povabljeni so bili predstavniki večine humanitarnih in invalidskih organizacij in javnih institucij v Trbovljah. Pogovor je vodila in usmerjala ga. Joža Ložak, sicer občinska svetnica. Prisotne sta pozdravila in odgovarjala na vprašanja župan Občine Trbovlje Bogdan Barovič in predsednik Društva invalidov Rudi Janežič. Teme pogovora so bile različne, invalidi so izrazili svoja mnenja, poročali o težavah, s katerimi se vsakodnevno srečujejo, povedali kakšno pikro in tudi pohvalili delo, narejeno v zadnjih letih na področju upoštevanja potreb invalidov. Zaključek okrogle mize je bil: potrebno je ne samo odstraniti arhitektonske ovire temveč narediti premik v glavah ljudi in postati prijazni ne samo invalidom, temveč tudi vsem ostalim občanom. Bogdan Barovič IIILAIUJ KOLESARI Planinsko društvo Hrastnik in Knjižnica Antona Sovreta sta v četrtek, 17.marca 2005, gostila znanega zasavskega tekača Radovana Skubica- Hilarija, ki je ob filmu Tek miru in sožitja na Olimp odgovarjal še na vprašanja obiskovalcev. Zanimalo jih je vse -od počutja med tekom, kako trenira, kakšne načrte ima...O svojem odmevnem teku na Olimp je povedal, da je bilo večkrat kar hudo. Spal je dve, tri ure in navadno zjutraj vstajal bolj utrujen kot zvečer. Motivirale so ga spodbude ljudi ob poti, še najbolj pa nekaj minutni razgovori po GSM s svojimi domačimi... Po lanskoletnem teku v Bruselj pa so mu zdravniki odsvetovali maratonske teke, ker ima obrabo kolkov. Zato se je preusmeril na kolo in trenutno »počiva« : vsak dan preteče samo 10 km in prekolesari 80 km. Do leta 2008 bi se rad pripravil za kolesarjenje do Pekinga, kjer bo takrat olimpiada. Glede na njegove podvige v preteklosti lahko verjamemo, da mu bo to tudi uspelo. Besedilo: Fanči Moljk ZAKAJ JE VODA \\ DOLU SMRDELA ???? Sredi meseca, točno 15.marca 2005, so krajani Dola opozorili komunalo, da je voda iz zajetja Rakovec motna. To zajetje so takoj izključili iz vodovodnega sistema, vendar se je nevšečnost čez dva dni pojavila v zajetju Stog pod Kalom. Voda je nenavadno smrdela in v radiu Kum so se že pojavila opozorila, naj ljudje vodo za uporabo prekuhavajo.Tudi Stog so izključili iz sistema, vodo pa so potem za potrebe krajanov gasilci s cisterno dovažali v vodni bazen Bedenik na Dolu.Vključili so tudi zajetje Pekel, ki oskrbuje navadno samo Hrastnik. »Konec tedna pa smo dali vzorce vode v analizo, »je povedal Ernest Gričar, tehnični direktor KSP Hrastnk.« V ponedeljek , 22.marca, smo poklicali in izvedeli, da je voda spet neoporečna...« Vodo pregleduje Zavod za zdravstveno varstvo Celje. In kaj je bil glavni vzrok za smrdečo in kalno vodo na Dolu? Sneg, ki seje nenavadno hitro talil, je deloval kot močan naliv. Seveda pa bi se to na Stogu lahko preprečilo, če bi bile tam modeme filtrime naprave. Prav bi prišle tudi v drugih zajetjih. Pa jih zaradi pomanjkanja denarja zaenkrat še ne bo. Ena naprava stane namreč dvajset milijonov tolarjev. Slika: arhiv KSP Besedilo: Fanči Moljk DAMJANA S CVETJEM V KNJIŽNICI V četrtek, 24.marca 2005, je predavanje Damjane Napret Čeperlin z Marnega privabilo v knjižnico Antona Sovreta številne ljubiteljice balkonskega cvetja. Damjana se ukvarja z vzgojo balkonskega cvetja že več kot petnajst let; pravzaprav od ranega otroštva, saj živi na kmetiji, kjer so v stiku z naravo. Kadar pridejo ljudje k njej po cvetje, jih nikoli ne odpravi na kratko. Vedno prijazno svetuje - razumljivo, praktično, navdušujoče...Tako da je srečanje s simpatično Damjano vedno neke vrste doživetje. Enako je bilo tudi v knjižnici.Opozarjala je na mnoge podrobnosti, ki jih gojitelji rož sicer poznajo, vendar so osvežitve in spodbude vedno dobrodošle. Poudarila je potrebo po zasaditvenem načrtu, sicer kupujemo rože kar tja v en dan...Ni nam treba hiteti s sajenjem, kar je zadnja leta praksa številnih gospodinj. Predlagala je, naj si raje v tem času vzamemo čas za oglede različnih vrtnarij. Vsi se trudijo, pravi, vendar so med njimi gotovo razlike, ki nam bodo pomagale pri odločitvi nakupov. Kar se tiče cen...Za eno rožo lahko slišimo pet različnih številk, ker se razlikujejo po velikosti. Za nove nakupe korit je svetovala obvezno bolj globoke, da ima roža dovolj zemlje, ko razvija svoj koreninski sistem. Starih, nizkih, ni treba zavreči, zasadimo pa vanj le eno rožo...Ko čistimo in razkužujemo stara korita, ne smemo pozabiti robov, kjer se skrivajo škodljivci, ki kasneje veselo planejo na zdravo rožo. Pravi tudi, da verjame v vpliv lune, ker ga je že večkrat preizkusila. Sadimo torej, ko luna raste, v mladem...S seboj je prinesla tudi mnogo lončkov različnih rož in prikazala pravilno presajanje, ob čemer je poudarila pomen kvalitetne zemlje. Predvideva, da se bodo porajala ob saditvi rož še kakšna vprašanja, zato jo lahko pokličemo na njeno GSM številko 031 767 967. Slika in besedilo: Fanči Moljk 2». VEČER ŠPORTA V HRASTNIKU V petek, 18.marca 2005, je bil v hrastniški poslovni dvorani 28. Večer športa, glasbe in razvedrila. Pozdravni govor sta imela predsednik Športne zveze Hrastnik Franc Vidovič in Miran Jerič, župan in poslanec. Z glasbenim nastopom pa se je predstavila Ajda Ivšek iz Zagorja, ki se je odrezala že lani na TV oddaji Spet doma. Sledila so priznanja SZ I liu-inil.. I:i -t.i IpMSV6 . jih podeljevala člana A ^ i predsedstva ŠZ ^ JFJ» ! Slavko Gornik in Vojka Železnik. Za najvišje dosežke na evropski i republiški ravni, na I regijskem oz.| občinskem območju, so jih prejeli : Muamer Bratanovič, Gregor Klepej, Dejan Savič, vsi člani RK Dol TKI Hrastnik. Pa še članska ekipa RK, ekipa letnika 92 in 91, Miran Cvet in Rok Skaza, člana Kolesarskega društva Hrastnik, Igor Jamšek, Janoš Peterlin, Matic Stoklasa, Gregor Vretič, Žiga Zalokar, člani Brodarskega društva Hrastnik in še rafting ekipa Forstek, Žiga Koritnik, član Košarkarskega kluba Hrastnik, Nika Osterman, članica Košarkarskega društva Jing- Jang in članska ekipa KK GD Hrastnik. Za večletno delo na področju športa so podelili tudi Bloudkove nagrade. Podelil jih je Franc Vidovič. Bronasta značka: Marku Premecu in Miranu Hribšku, RK Dol TKI Hrastnik in Zoranu Žibretu, Kegljaški klub Rudnik Srebrna značka : Bojanu Krežetu, RK Dol TKI Hrastnik Zlata značka : Dragu Vučetiču, PD Hrastnik Športnika in ekipo leta 2004 pa je razglasil župan Miran Jerič in podelil priznanji : Petru Kauzeiju mlajšemu, članu BD Steklarna Hrastnik za odlične dosežke na mednarodnih tekmovanjih, za najboljše dosežke na republiški ravni in 6. mesto na evropskem prvenstvu za mlajše člane v Krakowu. Najboljša ekipa v občini za leto 2004 pa je članska ekipa Kegljaškega kluba Sinet za osvojeno 1. mesto v 1. B slovenski kegljaški ligi in uvrstitev v 1. A kegljaško ligo. Prireditev so popestrile tudi pevke skupine The One, po podelitvi priznanj pa so se zadržali nagrajenci in obiskovalci Večera športa, glasbe in razvedrila na prijetnem druženju. Slike: Branko Klančar Besedilo: Fanči Moljk FUNŠTERC © --------h— mm TRBOVLJE Zimske počitnice so že davno mimo, niso pa . pozabljene, vsaj za vse tiste ne, ki so se udeležili dejavnosti, ki jih je v tem času organiziralo Društvo prijateljev mladine Trbovlje. Počitniških dejavnosti se je udeležilo od 20 do 50 počitnikarjev v sodelovanju z dvanajstimi vzgojitelji, člani Kluba vzgojiteljev pri DPM Trbovlje, ki so opravili stotri prostovoljne ure. Če uro prostovoljca ovrednotijo z uro učitelja začetnika brez dodatkov, to pomeni, da so namenska sredstva, sredstva sponzorjev in donatorjev oplemenitili za 97.850,00 sit. Dejavnosti so bile za otroke brezplačne, razen manjšega prispevka za avtobus, za kar gre posebno priznanje prostovoljcem DPM-ja, razumevajočim v Lafarge cement-Cementami Trbovlje in Mladinskemu centru Trbovlje. Iz poročila DPM Trbovlje © FUNŠTERC Zagorje, 15. 03. 2005. V stekleni dvorani Delavskega doma Zagorje, so imeli svoj letni zbor člani Območne zveze veteranov vojne za Slovenijo-Zasavje. Letna seja ni namenjena zgolj poročanju o delovanju OZWS Zasavje, temveč tudi druženju ljudi, ki so sodelovali pri obrambi suverenosti slovenskih meja in v boju za samostojno Slovenijo tistega usodnega leta 1991. Letni zbor so organizatorji tokrat popestrili s kulturnim programom. Zagorski oktet je za uvod zapel slovensko himno in nekaj narodnih slovenskih pesmi. Njihovo uglašeno petje je ustvarilo med prisotnimi slavnostno vzdušje. Jože Čibej, predsednik OZVVS Zasavje in podpredsednik Zveze vojnih veteranov Slovenije je predstavil realizacijo delovanja v letu 2004 in plan dela za leto 2005, se zahvalil članom za sodelovanje ter jih pozval k aktivnemu sodelovanju tudi v prihodnje. Predsednik Nadzornega odbora, Ernest Kokalj, je podal poročilo NO o poslovanju OZVVS Zasavje. Predsedstvo OZVVS Zasavje se je v letu 2004 sestalo na 6. rednih sejah, na katerih je obravnavalo vsa aktualna vprašanja v zvezi z delovanjem OZVVS Zasavje in delovanje krovne organizacije ZWS. Člani NO so pri pregledu finančnega poročila ugotovili, daje finančno poslovanje OZVVS Zasavje v obdobju od 1. 1. 2004 do 31. 12. 2004 bilo vodeno v skladu z računovodskim standardom 33, ki ureja računovodstvo v društvih in določa način vodenja poslovnih knjig in sestavljanje letnih poročil. Častno razsodišče v letu 2004 ni imelo dela, zato se v omenjenem letu ni sestalo. Na letnem zboru so sodelovali tudi povabljeni predstavniki iz vrst Zveze borce iz zasavskih občin Trbovlje, Zagorje in Hrastnik. Med povabljenci je bil tudi predsednik Združenja vojnih veteranov sever, kije izrazil željo po večjem sodelovanju med OZVVS Zasavje in veteransko organizacijo sever. Po končani letni seji so se prisotni zadržali še na krajšem družabnem klepetu in obujali spomine na dogodke pred štirinajstimi leti. Besedilo in slika: M.A.Š. SREČANJE PREDSEDNIKOV TURISTIČNIH DRUŠTEV ZASAVJA Po dolgem času so se v Trbovljah končno sestali predsedniki zasavskih turističnih društev. Sestanek je sklicala Belinda Ladiha, predsednica komisije za spremljanje razvoja turizma pri GZS OZZ Trbovlje in članica izvršnega odbora TZS iz Zasavja. Povabljeni so bili predsedniki turističnih društev iz občin Dol pri Ljubljani, Litije, Zagorja, Trbovelj, Hrastnika in Radeč. Vabilu so se odzvali predstavniki TD iz: Litije, Trbovelj, Hrastnika, Radeč, Dobovca, Čemšenika, društva GEOSS, ter Centra za razvoj Litija. Sestanka se je udeležil tudi predsednik TZS Marjan Rožič. Pogovarjali so se o možnostih predstavitve posameznega domačega kraja, krepitvi turistične zavesti krajanov in o težavah in problemih s katerimi se srečujejo. Pokazala seje potreba, da se društva med seboj povežejo, oblikujejo turistične ponudbe in jih skupaj predstavijo. Predsednik TZS Marjan Rožič je pohvalil delo zasavskih društev in njihovih sodelavcev, ki z velikim trudom in prostovoljnim delom želijo približati svetu domači kraj in domačemu kraju svet. StR. REKLAME © "M ETRONIC-KOMET do.o. Trgovina in turizem, Opekarna 5, TRBOVLJE, Slovenija Tel.: 03/56-33-270 - ženski in moški parfumi od 590,00 sit dalje - modni nakit in modni dodatki - izdelki iz zlata in srebra - ročne ure: otroške, ženske in moške Nudimo Vam: - ugodne cene in plačilne pogoje - tedenske akcije - pestro izbiro izdelkov Opiralni čas: pon-pet: 8-12 in 16 -19 sobota 8-12 en ELEKTROPROM EV) ELEKTROPROM 4.0.1. Lok« U MIJ »SOVEC M.: O) S617 ISO fu: O) Si H134 mrw.tlcktroprom.» ♦ projektiranje strojnih in elektro instalacij in geodetske storitve ♦ bar sedmica ♦ lokalna televizija ETV ♦ ♦♦ 4 trgovina EVJ Center 4 elektroinstalacije ♦ centralne kurjave, vodovod, plinske instalacije 4 kabelsko komunikacijski sistemi 4 grafitne ščetke 4 tiskana vezja 4 delovni stroji in nizke gradnje O • produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih filmov, glasbenih spotov in video strani /A' • snemanje prireditev za interno uporabo in javno prikazovanje, z 4 # g možnostjo sponzoriranja Äitß Ififln % • trženje in produkcija za gospodarsko v*'* Ä interesno združenje lokalnih TV Slovenije • VHS,S-VHS,BETASP Valvasorjev trg 3 1270 Litija tel./fax: 01/8983-029,8984 209, 8980-390 “ 041 681-584 OiniOll 041 765-113 E-mail: atv.signal@siol.net OBJAVA NA ATVSIGNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH! IQ KŠEFTI ŠIVILJA ANA ZA VIKTORJEV Letošnja podelitev slovenske medijske nagrade Viktor, ki seje zgodila 19. marca, je bila tesno povezana z zasavskim navdihom iz ozadja. Pia Zemljič, voditeljica prireditve, je namreč nosila oblačila Šivilje Ane. Obe obleki sta bili izdelani na Izlakah, kjer je Anica Zupan februarja letos praznovala 5. obletnico samostojnega podjetništva v zgornjih prostorih tamkajšnjega gasilskega doma. Zupanova je tudi po izobrazbi šivilja. Ostala je brez službe, zato se je po štirih letih brezposelnosti odločila zakorakati na samostojno pot. Rada ima delo z ljudmi, zato zanje z veseljem ustvarja nova oblačila. Želi si, da odidejo stranke iz šiviljske delavnice zadovoljne, ker to pomeni, da se bodo vračale. Prav ljubezen do načrtovanja in šivanja oblačil je njena glavna gonilna sila, ki ji omogoča, da gre tudi skozi manj lepe trenutke v svojem poslu. Vsaka stranka je zanjo izziv, ker se pri vsaki nauči kaj novega. Polovica njenih strank je stalnih, polovica občasnih. Siva največ klasična oblačila (kostime, krila in hlače za ženske, ki predstavljajo 90 % strank). Veliko je tudi popravil “kratkega servisa”, ko oži, daljša, krajša ali kako drugače spreminja izgled oblačil. Najbolj pa jo veseli šivati bolj modna oblačila, recimo kakšno večerno maturantsko obleko. Pravi, da je predznanje sicer nujno, vendar je v svoji praksi ugotovila, da se lahko največ nauči iz lastnih napak med izdelovanjem oblačil. Z največjim, a tudi najzanimivejšim izzivom se spopade takrat, ko je treba ustvariti nekaj iz nič. Kako pa so z njenim delom zadovoljne stranke? “Zelo zahtevne stranke sem obdržala. Ko spoznaš stranko, že veš, kakšne so njene želje, kaj je najbolj primemo zanjo glede na njen stil in okus, kaj ji ‘paše’. Zelo pomembno je tudi navezati pristen človeški stik, ki ustvarja zaupanje med stranko in šiviljo. Največji uspeh mojega petletnega obdobja je pridobitev zaupanja v svoje delo in potrditve, da znam prisluhniti strankam.” Zupanova, ki je lani zaposlila novo moč, Petro Urbanija, načrtuje v prihodnje dodatno obogatiti svoje znanje, da bo kos še zahtevnejšim naročilom. Za prihodnost pa si želi tudi, da bi ji za kreiranje oblačil ostalo več časa. Besedilo: Boštjan Grošelj KBM NK.8 Kristina Turk in podjetje KMB FASHION sta v torek, 15. marca 2005, povabila vse, ki jih zanima modno oblačenje, na otvoritev 8. TRGOVINE. V prenovljenih prostorih na Kešetovem 14 v Trbovljah, kjer je bila nekdaj, pred mnogimi leti »samopostrežna«, kasneje pa še najbolj znano »darilo«, so sedaj kupcem na voljo modna oblačila KBM FASHION in drugih priznanih proizvajalcev artiklov za mlajšo generacijo in tudi za mladostno malce starejšo se bo marsikaj našlo. V privlačno urejenih izložbenih oknih se mimoidoči že lahko seznanijo z modnimi smernicami, ki jih narekuje letošnja pomlad. MaH UTRINKI + AGRESIVNOST OTROK V SOLI -KDO ORANI KOGA PRED KOM ? Agresivnost je vedno popačeno izražanje sebe in dramatiziranje svoje lastne negotovosti, strahu, potreb, želja, občutkov utesnjenosti, nepripadnosti... in podobnih občutkov. Globoko v sebi pa si vsi želimo le izpolnjenosti, ljubezni, varnosti, sprejetosti, nežnosti, kar nam prinese lahko le izpolnjujoč odnos z drugimi. Ločimo več vrst agresivnega odzivanja na frustracije oziroma ovire: telesni napad, intenzivne oblike besedne agresivnosti, kot so grožnje, žaljivke, laganje, oblike posredne agresivnosti, t.i. potuhnjenost (obrekovanje, tožaijenje, komu kaj na skrivaj pokvari, vzame; te agresivnosti je v šolah veliko op. avtoija). Kadar se agresivno vedenje ponavlja, se spremeni v navado, govorimo o agresivnem otroku. VSE SE ZAČNE V ODNOSU MED PARTNERJEMA, MED MOŽEM IN ŽENO, MED MATERJO IN OČETOM. IZ TEGA ZORNEGA KOTA JE ODNOS MED STARŠEMA NA PRVEM MESTU, PRED ODNOSOM DO OTROKA. Kajti, če odnos med staršema ni skladen, potem vsem naporom navkljub ne bosta mogla otroku nuditi topline, varnosti in vseh drugih temeljnih kakovosti, ki jih otrok za svoj razvoj nujno potrebuje. Otroci pri svojih starših tako dobijo prvi zgled in popotnico za življenje tako v smislu sprejemanja duhovnega kot tudi materialnega sveta. Žal pa je danes med nami vse več zakonov in skupnosti, ki so degustativne narave ( kot da bi preizkušali hrano ), otroci pa se jim tako rekoč »kar zgodijo«. Vendar otroci ne smejo biti le »zmota« v življenju odraslih, ki v svojem zadovoljevanju potreb pozabijo na nemočno bitje, ki čaka ljubezni, njihovo naklonjenost in si želi predvsem varnost. Varnost pa je vrednota in najvišja vrednost, ki preprečuje agresivno vedenje. Ob ne »varnosti« se vsak brani, nevarnost sproži agresivne vedenjske odzive. V družbi je zahteva po vedno hitrejšem doseganju ciljev, ki zahteva veliko mero agresivnosti, tako se že v vzgoji, tudi v šoli omogoča tekmovanje, dobiti najboljše ocene, zasesti najboljše mesto, biti najbolj priljubljen, po najlažji poti vzeti največ... Iz naše vzgoje pa izginja umirjenost, potrpežljivost, skromnost, vztrajnost, miroljubnost, pravičnost, vzajemnost... Današnja družina, šola, družba izgublja človečnost, izgublja dušo. Vzgoja za starše je dostikrat kot potovanje na počitnice v tople kraje, pristanejo pa na severnem tečaju, vse se jim obrne na glavo. Vzgoja otrok je GARANJE. Vzgajati bolje od mame in očeta ne zna nobeden. Učitelji še tako podkovani o vzgojnih stilih in načinih ne zmorejo tega, kar zmore mamina beseda, kar zmore očetov zgled. Zato sprenevedanje staršev, da je za vzgojo njihovih otrok odgovorna šola in učitelji, ni na mestu. Šola kot izobraževalna ustanova skrbi za intelektualno rast, socializacijo otrok, kot vzgojna ustanova pa za vzgojo medosebnih odnosov, uči strpnosti, vzajemnosti, vztrajnosti..., ne more pa prevzeti odgovornosti za obnašanje posameznika, kot tudi direktor v podjetju ne more biti odgovoren za delavca, ki dela škart, je neprilagojen, se ne podreja pravilom v podjetju; takega delavca bodo hitro odstranili z delovnega mesta. Prav tako moramo starši sprejeti odgovornost za svoje otroke najprej sami. Pomislimo, kaj delamo narobe in skušajmo to popraviti. Trdno sem prepričana, da bi starši gledali drugače na vzgojo svojega otroka, če bi jim iz šole vsakič poslali otroka domov, kadar bi bil agresiven in motil pouk in zahtevali, naj ga privedejo v šolo tedaj, ko bo sposoben mimo slediti pouku. RAZVAJENOST- rak današnje vzgoje, kot pravi dr. Bogdan Žorž, je posledica popustljive vzgoje staršev. Otrok mora vedeti kaj sme in česa ne. Omogočanje varnosti in topline ter izkazovanje ljubezni, zagotovo niso vzrok za razvajenost. Ta se začne, ko starši niso odločeni, koliko svobode bodo dopustili otroku, kje naj postavijo mejo otrokovim zahtevam in vedenju, kdaj otroku reči ne. Preveč popustljivi starši ne znajo vztrajati pri svojih odločitvah oziroma mejah, ki sojih določili. Te meje pa morajo biti smiselne, v skladu z otrokovo starostjo in razumevanjem in dojemanjem sveta in pravil v njem. Razvajenost vodi v agresivnost in odvisnost. Razvajen otrok je usmerjen le vase in zadovoljevanje svojih potreb, obnaša se, kot da se vse vrti okoli njega in daje svet ustvarjen le za izpolnjevanje njegovih potreb, želja in pričakovanj. Taki otroci zagotovo izkoristijo tudi nesoglasja med starši in upoštevajo le tistega, ki mu bo pri njihovem izpolnjevanju potreb bolj popuščal. Ko se pojavi prvi kratek stik v doseganju ciljev, so globoko razočarani. Menijo, da se jim godi krivica in nanjo lahko odreagirajo z nasiljem, zapiranjem vase ali umikom. Dr. Bogdan Žorž navaja, da so razvajeni otroci nedružabni, netolerantni, zahtevni do okolja, zamerljivi, ne zmorejo ustvarjalnega sodelovanja in se ne znajo podrejati skupnim pravilom. Razvajenost se z leti povečuje. Varen, topel dom, čeprav skromen, potrpežljivi starši, čeprav utrujeni in zgarani, vendar polni ljubezni so največja garancija, da bodo njihovi otroci srečni. Šola je le prehodna stopnja na poti otrokovega življenja, dom pa mora biti otrokova zvezda stalnica. Vse je odvisno od nas staršev, eni imajo več sreče in se jim ni potrebno preveč truditi pri vzgoji svojih otrok, drugi pa morajo vanjo vložiti vse svoje moči, toda to se vedno dobro obrestuje. Prof. defektolog - logoped Nevenka Vidmar Dl(V)JAŠKA STARE JEDI ZASAVJA Zasavje... Na kaj pomislimo, ko zaslišimo to besedo? Odgovor je preprost. Rudnik, rudarji, težaško delo in življenje. Vse to nam kar izleti iz ust. S težkim in slabo plačanim delom v rudnikih so bile močno povezane tudi prehranjevalne navade tukajšnih ljudi. In ravno tej temi je bila v četrtek, 10. marca 2005, v knjižnici Mileta Klopčiča v Zagorju namenjena predstavitev knjige Teknilo nam je, avtorice Jane Mlakar Adamič. Knjiga je nastala s pomočjo članov etnološkega krožka Univerze za tretje življenjsko obdobje in je prikaz življenjskega utripa osrednjih, industrijsko zelo pomembnih, mest v Sloveniji. V njej je na hudomušen način prikazano družbeno in kulturno okolje, neprecenljivi recepti pa so dokaz, da so iznajdljive gospodinje, iz večinoma doma pridelanih pridelkov, pripravile okusne obroke, ki so popestrili skromno in enolično hrano delavskih družin. K nazomejši predstavitvi knjige so pripomogli dijaki gostinskih del Srednje šole Zagorje, saj so pod vodstvom mentorjev Mojce Omahne ter Tea Gosaka pripravili in postregli jedi tistega časa. Med naznačilnejše sodijo: orehova in jabolčna potica, mlinci, ki so bili »crkljanje« brez besed, saj so bili prej priboljšek kot vsakdanja hrana, odvisna predvsem od količine ocvirkov, križ božji, funštrc, ki je bil najpogosteje na mizah in zelo priljubljen med otroki. Jani Mlakar Adamič, kustosinji Zasavskega muzeja Trbovlje, zagorski knjižnici in dijakom Srednje šole Zagorje je poleg prijetnega in poučnega večera uspelo obiskovalce popeljati po sledeh rudarskega načina življenja ljudi v črnih revirjih in potrditi rek, da dobre jedi preganjajo skrbi. Besedilo: Jasmina Pogačnik Slike: Teo Gosak AKTIVNOSTI DIJAKOV SREDNJE ŠOLE ZAGORJE Srednja šola Zagorje poskuša dijakom šolo in učenje približati na različne in zanimive načine. Eden takšnih je pestra izbira obšolskih dejavnosti. V bralnem krožku, ki ga vodi knjižničarka Danica Strtak, dijaki pridno prebirajo knjige in o vsebinah le-teh razpravljajo, aktualizirajo probleme, s katerimi se srečujejo junaki, ter jih s svojimi pogledi na življenje in argumenti rešujejo. Z gledališkim abonmajem so se dijaki srečali že prejšnje šolsko leto, saj so s profesorico Jasmino Pogačnik obiskovali Mladinsko gledališče Ljubljana, ki je imelo pester program in nad katerim so bili navdušeni. Vožnja domov jim je omogočala razgovor ter izmenjavo mnenj o predstavi in igralcih, kljub temu daje bila zaradi poznih ur utrujajoča. Ravno to je bi razlog, da je bila letos dijakom na začetku šolskega leta ponujena možnost obiskovanja gledališkega abonmaja v Zagorju. Dijaki obiskujejo gledališke predstave v spremstvu profesoric slovenščine Jasmine Pogačnik in Tanje Tkauc, ki od septembra na šoli vodi dramski krožek. Omeniti velja dva dijaka, ki obiskujeta obe obšolski dejavnosti in ju medsebojno povezujeta v svojem udejstvovanju. Domen Kolenc in Špela Flis sta se prvič predstavila 12. in 13. 2. kot kralj in kralica v gledališki igri Moč razkriva človeka, ponovno pa ju bo moč videti, poleg ostalih igralcev - dijakov, v komediji, ki jo pripravljajo s svojo mentorico, in bo uprizorjena 12. aprila. Odziv dijakov nad takšnimi dejavnostmi je velik, saj jim omogočajo razvoj tako na intelektualnem kot na osebnostnem področju. Dijaki na različne načine pridobivajo izkušnje, ki so lahko pozitivne ali negativne, in se tako pripravljajo na vstop v resnično življenje, ki ga bodo krojile premišljene in dobre odločitve. BesediloJasminaPogačnik 'A KOLUMNA © Se kdo še spomni junaških Napoleonovih časov pred 200 leti, ko je Ljubljana prvič dobila status glavnega mesta pomembne politične entitete? Postala je glavno mesto Ilirskih provinc, ki so ob jadranski obali segale vse do Dubrovnika. Eden njegovih častilcev je bil do takrat največji slovenski pesnik Valentin Vodnik. Ko je Napoleonova oblast prešla in je spet zavladal trši avstrijski monarhizem, so Vodnika z upokojitvijo postavili v kot. Na srečo danes ne delajo sile ljudem, ki so v Titovih časih in ostanku let v socializmu častili tega balkanskega boga. Bil je osrednja politična figura v našem delu Evrope in zelo vpliven v svetu. Njegovo čaščenje je bilo uzakonjeno. Pionirčki z modrimi kapami in rdečimi ruticami so vzneseno in ponosno prepevali v čast “velikemu možu”, mladina mu je prisegala zvestobo, vojska mu je bila vdana. Kdor ni bil za, je bil proti in zato sovražnik države. Po Titovi smrti je še bolj prišlo do izraza dejstvo, da je bil on, po materi Slovenec, po očetu Hrvat, vezivo povojne Jugoslavije. Umetno ustvarjena in ohranjana vizija bratstva in enotnosti med vsemi narodi in narodnostmi, živečimi v jugoslovanski državi, se je začela krhati takoj po njegovi smrti. Pika na i dušenju nacionalnih čustev pa je bila balkanska morija v 90. letih minulega stoletja. Toda kljub temu Tito še vedno pomeni za mnoge prebivalce republik nekdanje Jugoslavije, ki sedaj živijo v samostojnih državah, simbol lepih časov, ko je lahko vsakdo živel človeka vredno življenje. Če je bil seveda tiho in se je podredil sistemu. Tito še vedno zbuja čudovita čustva. Kdor je bil deležen dresure od vrtca naprej in je vsrkal sok vdanosti Titu in njegovi Jugoslaviji, njegovim junaškim partizanom, ki so zmagoslavno pregnali okupatorja in osvobodili domovino, tisti se odlično počuti, ko sliši pesmi in melodije, vidi simbole in slike, ALEKSU POREDNIH: PO TITU .umi povezane z “očetom naroda”, “belo lilijo” komunistične cerkve. Da, cerkve, ker so Tita častili podobno kot Mater božjo Marijo. Razlika je bila samo ta, da se slednji ljudje še vedno priporočajo, Josip Broz - Tito pa je že del ropotarnice zgodovine. Marijo verniki častijo že 2000 let in jo bodo po vsej verjetnosti še zelo dolgo, medtem ko je bila vera v Tita del zavesti jugoslovanskih src le slabih 40 let. Dobro, Hiša cvetja z njegovo grobnico je v Beograd vsaj še 10 let množično vabila vdane romarje, ki so se klanjali njegovemu spominu. Kljub nostalgiji po tistih časih se je omenjena histerija do danes že polegla. Tito se je pri mladih, ki niso doživeli pionirske in mladinske indoktrinacije z voditeljevim kultom, le še simbol upora, simbol časov, ko “ljudje so pili, jedli bolj veselo, ko več in bolj brezskrbno se je pelo”. Za številne je Tito heroj istega kova kot npr. Che Guevara, mučenik latinskoameriške rdeče revolucije. Ko bodo “oni svet ugledali” vsi, ki so kakorkoli čutili s Titovim imenom, ki so kadarkoli s strahospoštovanjem izrekali njegovo ime, bo postal zgodovinska oseba v pravem pomenu besede. Prihodnji rodovi bodo ob omembi njegovega imena prav tako ravnodušni kot ob imenu Napoleona. Čez 200 let bo povsem nerazumljivo današnje lomljenje kopij ob tako ali drugače razporejenih belih kamnih na Sabotinu. Smešno se jim bo zdelo, da nekateri ne pustijo zgodovine pri miru, da nimajo početi kaj bolj pametnega in produktivnega, kot se prerekati, ali bo nad Gorico pisalo “Naš Tito” ali “SLO” ali - višek neumnosti - “Naš Fido”. Naj pustijo “Naš Tito”, kot je pisalo sprva. Če bodo še naprej pisali “SLO”, bo kdo mislil, da se je treba pripraviti na “Splošni Ljudski Odpor”, torej boj proti vidnemu in nevidnemu sovražniku naroda in države. Dejstvo namreč je, da bo Tito prej ali slej postal Jože, ki ga bodo obravnavali zgodovinarji ... BI SENTGOTARDSKA BUTARA Prazniki so za nami. Ostale so butare, nekje v zapečku ali na podstrešju, da čuvajo naše domove do naslednjega leta. Ena od največjih (verjamemo celo največja) se ponosno ozira po okolici pred cerkvijo v Sentgotardu. Naredili sojo limovški fantje in je visoka 22 m in pol. Limovčani so ponosni na svoje butare, saj vsako leto pripravijo kakšno velikanko, letos pa so prekašali celo sami sebe. StR. ' : - ZAGORJU Imetniki zagorskega gledališkega abonmaja so se dobro zabavali pri ogledu komedije Rodericha Benedixa Zakonske zmešnjave, v izvedbi Gledališke skupine KD Svoboda Elektroelement Izlake. V avli Delavskega doma si lahko ogledate razstavo. Ki predstavlja zagorskega rojaka Franca Hrastlja »pričevalca vere v xx stoletju«. Franc Hrastelj je bil dolgoletni arhivar v Škofijskemu arhivu v Mariboru, pisatelj, duhovnik, zaveden Slovenec in dober človek. St.R. DUŠANKE V ZALOKI Drsanke in pisanke so bile letos predstavljene povsod v velikem številu. V Trbovljah, Hrastniku, Čemšeniku... Včasih so barvali pirhe samo z naravnimi barvami: žafranom, češminom, lubjem, pražiljko, čebulo... Današnje drsanke se še vedno kuhajo s čebulo in potem okrasijo z raznimi motivi s pomočjo olfa noža. Tako so jih namreč okrasile Cemšeničanke v Zaloki. Lepo je, da se ohranja tradicija, da drsanke in pisanke ostanejo še naprej z nami. St.R. Materinski dan je povsod obeležen z različnimi prireditvami. Tudi učenci OŠ Ivana Skvarče PŠ Cemšenik niso izjema. Poleg šolskega pevskega zbora, ki ga vodi Irena Hudi, so nastopile tudi plesne skupine po mentorstvom, Marijane Mizori-Grobin. Pravi pariški kankan in modna revija, ki ju je okviru interesne dejavnosti pripravila Tanja Planko sta pobrala številne aplavze. Učenci so z velikim veseljem izvedli pestro prisrčen program in navdušili starše in vse prisotne z nevsakdanjim nastopom. St.R. RAVBAJO KOT SRAKE DENAR, ČEKI, KARTICA, ZLATNINA Dne 17.3. ob 16.45 uri so bili policisti obveščeni, da je neznani storilec vlomil v stanovanjsko hišo v Kresnicah. Neznanec je vlomil skozi garažno okno ter iz stanovanjske hiše ukradel 5.000 SIT, več neizpolnjenih čekov NLB, kreditno kartico KARANTA in več kosov zlatnine. Policisti za storilcem še poizvedujejo. MČ GA NI ZANIMALO Ze naslednjega dne ob 7.30 uri so policisti ponovno morali posredovati v Kresnicah. Tokrat je bilo vlomljeno v zabojnik gradbišča. Na kraju je bilo z ogledom ugotovljeno, da je neznani storilec vlomil vrata zabojnika, pregledal notranjost, vendar iz notranjosti ni odnesel ničesar. Pri tem je nastala le manjša materialna škoda na ključavnici. Policisti za storilcem še poizvedujejo. PODALI OVADBO ZARADI IZSILJEVANJA Dne 18.3. ob 10. uri seje na Policijsko postajo Litija oglasil občan, ki je podal prijavo zoper znanega storilca zaradi kaznivega dejanja izsiljevanja. Policisti bodo opravili razgovor z osumljencem tega dejanja in zoper njega podali kazensko ovadbo. HČERKA GROZILA STARŠEM Dne 18.3. ob 20.00 uri so policisti pohiteli v Šmartno pri Litiji, kjer so na kraju z opravljenimi razgovori ugotovili, da je prišlo do družinskega spora pri katerem je hčerka grozila svojim staršem. Policisti bodo po vseh zbranih obvestilih zoper kršiteljico podali kazensko ovadbo zaradi nasilništva. UKRADLI SO MU GORSKO KOLO Dne 19.3. ob 13.30 uri je litijske policiste obiskal občan, ki je prijavil tatvino gorskega kolesa znamke DRUG, srebrno bele barve neznanih številk. S tem dejanjem je neznani storilec lastnika oškodoval za približno 130.000 SIT. Policisti za storilcem še poizvedujejo. IZ DRUŠTVA IZGINIL MOBILNI TELEFON Istega dne ob 15. uri se je k policistom oglasila tudi občanka, ki je prijavila tatvino mobilnega telefona znamke SONYERICSON T610in sicer prek noči v prostorih društva v Litiji. S tem dejanjem je lastnica oškodovana za približno 20.000 SIT. Policisti za storilcem še poizvedujejo. BREZ MEGLENK Dne 20.3. ob 8.45 uri so bili policisti obveščeni o tatvini meglenk iz osebnega avtomobila, katera je bila izvršena tekom noči na parkirnem prostoru na Trgu na stavbah v Litiji. Lastnica osebnega avtomobila je s tem dejanjem oškodovana za približno 20.000,00 SIT. Policisti za storilcem še poizvedujejo. ZA MILIJON ŠKODE Dne 21.3. ob 09.00uri je neznani storilec iz gradbišča v Kresnicah ukradel nezavarovano pnevmatsko kladivo znamke TAKEUCHI. S tem dejanjem je lastnika oškodoval za približno 1.000.000,00 SIT. Policisti za storilcem še poizvedujejo. ZASAVSKI FRKER HUDO POŠKODOVAN Dne 17.3. ob 19.15 uri so bili obveščeni, da se na glavni cesti Litija -Zagorje med naseljem Sava in Renkami zgodila prometna nesreča. Voznik osebnega avtomobila je vozil z neprilagojeno hitrostjo, zato je zapeljal izven vozišča in se hudo telesno poškodoval. Zoper povzročitelja nesreče sledi obdolžilni predlog na OS Litija. POBEGNIL S KRAJA NESREČE! Istega dne ob 09. uri so bili policisti obveščeni, da je 16.03.2005 okoli 14.00 ure neznani voznik trčil v zadnji desni del odbijača parkiranega osebnega avtomobila na parkirnem prostoru pri trgovini Merkur v Litiji. Policisti za povzročiteljem nesreče še poizvedujejo. ... n. Še vedno 17.3. ob 19.30 uri so bili policisti obveščeni, da je tega dne med 19.00 in 19.10 uro neznani voznik trčil v zadnji desni del odbijača parkiranega osebnega avtomobila na parkirnem prostoru pred trgovino KGZ Litija na Savski cesti v Litiji. Policisti za povzročiteljem nesreče še poizvedujejo. ...m. Dne 18.3. ob 13.20 uri se je na parkirišču pri ZD Litija zgodila prometna nesreča, po kateri je voznica osebnega avtomobila odpeljala s kraja nesreče ne da bi udeleženki nudila svoje podatke. Policisti so s pomočjo priče nesreče povzročiteljico izsledili na domu. Zaradi povzročitve nesreče bo zoper povzročiteljico podan obdolžilni predlog na OS Litija, zaradi nenudenja podatkov po nesreči pa ji je bil izdan plačilni nalog. ...IV. Dne 18.3. ob 19.30 uri so bili policisti obveščeni, daje neznani voznik na parkirišču pri ZP Litija poškodoval parkirano vozilo in po nesreči odpeljal neznano kam. Lastnik poškodovanega vozila ima za približno 50.000,00 SIT materialne škode. Policisti za povzročiteljem nesreče še poizvedujejo. ... V. Dne 22.3. ob 17.30 uri se je na parkirnem prostoru pred Predilnico Litija pripetila prometna nesreča. Pri ogledu kraja je bilo ugotovljeno, da je neznani voznik trčil v parkirano vozilo in po trčenju odpeljal. Na vozilu je nastala materialna škoda v višini približno 100.000,00 SIT. Policisti za povzročiteljem nesreče še zbirajo obvestila. (©) KRONIKA - 'i----------------------- TRČIL V SRNO Dne 17.3.ob 22.30 uri je voznik osebnega avtomobila med vožnjo po glavni cesti Ljubljana - Litija v smeri Ljubljane takoj za naseljem Zgornji Log trčil v smo, ki je nenadoma skočila na cesto. Srna je na kraju poginila, sicer pa je na vozilu nastala le manjša materialna škoda. PREVRNIL SEJE Dne 19.3. ob 17.10 uri so bili policisti obveščeni o prometni nesreči, ki se je pripetila na regionalni cesti v Cerovici. Na kraju je bilo ugotovljeno, da je nesrečo zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo povzročil voznik osebnega avtomobila, kije izgubil oblast nad vozilom in trčil v brežino in se z vozilom prevrnil. Pri tem se je voznik hudo telesno poškodoval in je bil z reševalnim vozilom ZD Litija odpeljan v UB KC Ljubljana, kjer je ostal na zdravljenju. Zoper povzročitelja nesreče sledi obdolžilni predlog na OS Litija. Dne 22.3. ob 8.uri so bili policisti obveščeni, daje prišlo na glavni cesti pri Ribčah do prometne nesreče. Na kraju je bilo ugotovljeno, da je voznik osebnega avtomobila trčil v srnjaka, ki mu je nenadoma pritekel pred avtomobil. Srnjak je poginil in je zanj poskrbel lovec LD Senožeti. Na vozilu je nastala materialna škoda v višini približno 250.000,00 SIT. AIJFBIKS OBLEŽAL ZARADI PIJANOSTI L Dne 17.3. ob 18.15 uri so bili policisti obveščeni, da je pri športni dvorani v Litiji zaradi pijanosti obležal občan iz okolice Litije. Obveščena sta bila starša, ki sta ga odpeljala domov. Sledi obdolžilni predlog. ... n Dne 18.3. ob 16.45 uri so policisti pohiteli v Kresnice, kjer naj bi ležal moški, ki je poškodovan. Na kraju je bilo ugotovljeno, da je moški zaradi pijanosti padel in se pri tem poškodoval. Z reševalnim vozilom je bil odpeljan v UB KC Ljubljana, kjer mu je bila nudena zdravniška pomoč. Zoper njega sledi obdolžilni predlog na OS Litija. ... m. Dne 18/03 ob 17.00 uri so policisti pri kontroli terena v neposredni bližini ZD Litija opazili moškega, kateri je zaradi pijanosti obležal na pločniku in s svojim ravnanjem vznemirjal mimoidoče. Napoten je bil domov. Policisti bodo zoper kršitelja napisali obdolžilni predlog na OS Litija. SPOPAD PSOV Dne 18. 3. ob 10. 40 uri je v jutranjem času vJevnici pes napadel drugega psa, ki je bil na vrvici in v spremstvu lastnika in ga poškodoval. Policisti bodo opravili razgovor z lastnikom napadalnega psa in zoper njega izvedli ustrezen ukrep. TIPIČNO SLOVENSKO: GROŽNJE IN ZMERJANJA Dne 18.3. ob 19.30 uri so bili policisti obveščeni o kršitvi javnega reda in miru v Litiji. Na kraju je bilo ugotovljeno, da je prišlo do spora med sosedoma. Med prepirom je prišlo tudi do verbalnih groženj in zmerjanja. Zoper oba kršitelja bodo policisti napisali obdolžilni predlog na OS Litija. PIJANA MA TI ZMERJALA SINA Dne 22.3. ob 16.30 uri so bili policisti zaprošeni za intervencijo v stanovanju v Litiji. Na krajuje bilo ugotovljeno, da je prišlo do spora med materjo in sinom. Matije bila pijana in je sina zmerjala zato bodo policisti zoper njo napisali obdolžilni predlog na OS Litija. UMIRIL SE JE Dne 23.3. ob 21.uri so policisti posredovali v gostinskem lokalu v Zagorju ob Savi. Na kraju je bilo ugotovljeno, da seje pijani gost nedostojno vedel in žalil goste v gostinskem lokalu. Po prihodu policistov se je pomiril. Zoper kršitelja sledi obdolžilni predlog. Peter Motnikar NESREČA Večina nesreče in tistega, kar se na svetu imenuje zlo, nastane zato, ker so ljudje preveč nemarni, da bi točno spoznali svoje cilje, in kadar jih spoznajo, da bi se jim resno približali. Zde se mi podobne ljudem, ki razumejo, da bi bilo potrebno in možno zgraditi stolp, a vendar za temelj ne porabijo več kamenja in dela, kot bi ga porabili pri gradnji kolibe. GOETHE V zvezi s člankom o Keltih, ki je bil objavljen v prejšnji številki Zasavca, smo dobili dve vprašanji in eno zgodbico. Nekateri pa so dodatne informacije iskali direktno pri Zlatku Križanu, predsedniku društva keltskih prijateljev Slovenije. Prvo vprašanje je bilo v zvezi z besedo ajda. Ali je povezana z Ajdi, o katerih govorijo slovenske pripovedke ali z ajdovskimi gradovi, ki so tudi naša zgodovina...? « O ajdi potekajo raziskave,» nam je prijazno odgovarjal Zlatko Križan, »vendar o samem izvoru besede še ne vemo nič natančnega...« Pravi, da bi iz sanskrta lahko prevedli »neki daljni norci« aj- a di. V latinščini pa se lahko razbere, da je ajda v sestrski povezavi s piro. Ajda je v latinščini fagopyrum, pira pa pyro. Drugo vprašanje se nanaša na Križanovo navedbo, da so V e n e t i eno izmed keltskih plemen. Pred leti pa smo prebirali mnenja Bora, Tomažina in Rebeca o tem, da so Kelti naši predniki - Slovani. Križan pojasnjuje :« Venete uvrščajo med keltska plemena vsi arheologi in zgodovinarji in tudi iz Cezarjevih zapiskov se da to razbrati...Določena narečja jih poimenujejo tudi Vendi, Vendeliči. Omenjeni pisci so bili nekoliko nedosledni, saj jim manjka v njihovi teoriji kar nekaj spredaj in zadaj.V zvezi z Veneti pa ne govorimo o Slovanih kot seje rado zapisovalo Tomažinu, ampak o Praslovanih...« Križan je še dodal, da ima v načrtu tudi predavanja o Venetih in naših »bratih« in »sestrah« v Franciji, s katerimi navezuje stike - v Bretaniji -in jih namerava naslednje leto tudi obiskati. In še odmev tretjega bralca - Branka iz Trbovelj, ki nam je zaupal, daje bil kot otrok zaradi Keltov - tepen. Takole je pripovedoval: »Večkrat smo slišali starejše govoriti, da je pod bregom cerkve v Retjah skrit keltski zaklad.. .Nekoč sva se prijateljem odločila, da ga poiščeva. Vendar sva se po hudi strmini zaplezala in nisva mogla ne naprej ne nazaj. Začela sva jokati in tisti, ki so naju slišali, so poklicali gasilce...Ko so naju rešili, sva dobila vsak eno čez pleča, doma pa še dodatek...« Bralce opozarjamo, naj zgodbica koga ne navduši do te mere, da bi šel ponovno iskat zaklad. Zlatko Križan pravi, da je izkopanin o Keltih več kot preveč in bodo arheološko, zgodovinsko in še kako drugače obdelane šele čez sedemdeset let. Naj torej počivajo v miru... Fotografija: Marko Doberšek Besedilo: Fanči Moljk i»l\ozi; so RAZPRŠENE Ljudi še vedno vznemirjajo skandinavske pinože, ki so letos v milijonskem številu obiskale idilično vasico Planina pod Bohorjem. Na vprašanje, če so še vedno pri nas, je odgovoril ornitolog Marjan Gobec iz Zidanega Mosta. Pravi, da so se razpršile po celi Sloveniji in niso več v tako številni jati, kot so bile pozimi, ko so priletele iz skandinavskih dežel. Kako dolgo bodo ostale, pa se še ne ve natančno. Besedilo: Fanči Moljk USPE SEN NASTOP KLASKIH IN ZAGORSKIH KIK1IOKSAKEJV V AVSTRIJI Dobra dva tedna pred prvim turnirjem za državno prvenstvo Slovenije v pol kontaktu, ki bo 2.aprila v Zagorju, so se člani Pon-Do-Kwan kluba Izlake in Zagorje udeležili močnega mednarodnega turnirja v avstrijskem Worglu, kjer je tekmovalo kar 594 tekmovalcev iz trinajstih držav. Izlačani, ki tekmujejo le v pol kontaktu tudi na mednarodnih tekmovanjih dosegajo odlične rezultate. Zadnje leto nekoliko okrnjeni, saj zaradi poškodbe že več mesecev ne nastopa njihova najtrofejnejša članica Brigita Plemenitaš. V Worglu so nastopili tudi brez bivšega mladinskega svetovnega prvaka Gregorja Ocepka ter Urške Dolinšek, tretje s svetovnega prvenstva v Mariboru. Trenerja Miloš in Srečko Rozman sta na pot v Avstrijo peljala: Izo Bratec, Timeo Hribar, Tilna Zajca, Nejca Hribarja, Marka Razpotnika, Jureta in Majo Vetršek ter Liljano Gošte. Prav slednja je dosegla enega svojih največjih uspehov. Med članicami do 50 kg je najprej s 5:4 premagala državno prvakinjo iz Slovenije Sabino Kolednik, v drugem krogu Madžarko z rezultatom 11:6, v polfinalu je premagala Nemko 11:1 ter v finalu domačinko z rezultatom 13:10. Avstrijka je v finalu vodila že za tri točke, vendar pa je končnica dvoboja pripadla Liljani, ki je bila v zadnjih trenutkih borbe bolj zbrana in tudi kondicijsko bolj pripravljena. Po tekmi je dejala, da se ji je dodatni trening v fitnesu več kot obrestoval. Med preostalimi Izlačani je dobro pripravljenost pokazal še Tilen Zajc, ki je med dečki do 37 kg osvojil tretje mesto, medtem ko so preostali, razen Marko Razpotnik, ki je eno borbo rešil v svojo korist, izpadli po prvi borbi. Se bolj uspešno so nastopili Zagorjani. V glasbenih katah je med članicami do 15 let prvo mesto osvojila Sara Vučko, medtem ko je bila v isti kategoriji Tina Koder druga, Tjaša Krajnik pa četrta. Med mladinci do 12 let je bil Luka Kopušar šesti. Znova pa se je izkazal v borbah v pol kontaktu Primož Bračič, ki je bil v kategoriji članov do 89 kilogramov tokrat nepremagljiv. Besedilo: IGOR GOŠTE LETNI ORČNI ZKOR KLURA RORILNIII VEŠČIN PON-DO-KWAN-ZAGORJE V torek 22. marca 2005 se je v klubskih prostorih kluba borilnih veščin Pon-Do-Kwan iz Zagorja, odvijal letni občni zbor. Prisotna je bila četrtina vseh članov, ki aktivno trenirajo ali pa so podporni člani kluba ali upravnega odbora. Sestanek je vodil predsednik kluba Anton Beja ob pomoči trenerjev in zapisničarke. Po pregledu vseh evidenc je bilo ugotovljeno, da je v klubu preko 100 članov, kar je zelo vzpodbudna številka za naprej. V letu 2004 je na raznih tekmovanjih klub zastopalo 23 naših članov, ki so se udeležili 17 turnirjev. Tekmovalci so skupno postregli s 137-imi nastopi. Dosegli so 89 uvrstitev med dobitnike kolajn in sicer: 34 prvih, 29 drugih in 26 tretjih mest. V preteklem letu so si trije člani kluba priborili tudi status mednarodnega športnika s priznanjem OKS. Nekateri člani so v preteklem letu nastopali tudi za reprezentanco Slovenije. V klubu vlada prijateljski odnos, ki temelji na močnem spoštovanju trenerjev in nosilcev višjih pasov, saj kot v vsaki borilni veščini tudi tukaj velja hierarhična ureditev. Klub je leto 2004 zaključil z veliko uspehi, ki so dobra spodbuda za naprej. Cilj za leto 2005 je povečanje števila članov in članov tekmovalne ekipe. V klubu so na trenerskih mestih postavljeni trenerji, ki imajo visoko šolsko in splošno izobrazbo, saj lahko le tako tudi najmlajšim nudijo del svojega znanja. Po mnenju staršev je način treninga pravilen, saj se otroci radi vračajo. Cilji so tako zadani in vsi s polno močjo drvimo novim uspehom naproti. Besedilo: Sašo Vučko V 31. sušeč 2005 KEGLJAŠKI KLUB RUDAR ČEDALJE BOLJ USPEŠEN V svojih vrstah imajo namreč med drugim tudi mladinca, sicer člana mladinske in državne reprezentance, Klemna Mahkovica, ki je na nedavnem svetovnem pokalu, ki je potekal 13. februarja letos v Celju, osvojil odlično drugo mesto. Na državnem prvenstvu v Kranju, je 16. januarja v konkurenci članov dosegel drugo, v konkurenci mladincev 6. marca pa tretje mesto. In tako lahko rečemo, da je bilo letošnje leto več kot uspešno, saj v začetku sezone takšnega uspeha mlade ekipe ni nihče pričakoval. Nekateri strokovnjaki so celo napovedovali izpad iz prve A lige. S svojo borbenostjo pa so uspeli osvojiti tretje mesto, ki jih je popeljalo na pokal NBC - evropska liga. Druga moška in ženska ekipa pa sta prav tako uspešno zaključili sezono 2004/2005. Obe ekipi sta pristali na sredini tekmovalne lestvice. Osvojili sta šesto mesto v državni ligi. V Trbovljah, v I prostorih Kegljaškega kluba Rudar na Rudarski cesti, se je | pričelo v soboto 26. 3., e nadaljevalo v ' ponedeljek, 28.3. in bo i potekalo še v soboto 2. j 4., od 10.00 do 19.00 mre, državno prvenstvo za dečke in deklice - 2. krog. KK Rudar ima v tej kategoriji male kegljaške navdušence, štiri dečke in eno deklico, stare 12 in 13 let. Vsi navijači vljudno vabljeni! Slovenski del odprave (z leve proti desni, ZGORAJ: Albin Juvančič, Marko Oman, Barbara Fidel, Klemen Mahkovic, SPODAJ: Zvone Izgoršek, Brankica Pavlovič, Janez Žnidaršič) Kegljaški klub Rudar V 16. krogu l.B rokometne lige je bilo v soboto, 20.marca 2005, na Dolu spet vznemirljivo srečanje RK Dol TKI Hrastnik z RK Gorišnica, saj je tekma vplivala na spremembo mesta na lestvici, ki vodi v prvo rokometno ligo. Rokometaši Dola so bili dokaj negotovi, saj so vedeli, da bodo igrali brez odličnega Gregorja Klepeja, kije imel maturantski ples. Strahovi so se kmalu razblinili, saj so v odlični igri premagali nasprotnike z rezultatom 37:32 /17.13/. Tako so se z Gorišnico zamenjali na lestvici - Dolani so tretji, gostje pa četrti. V igri je navduševal nabito polno dvorano Uroš Šerbec, nekdanji kapetan državne reprezentance, ki je dal 10 golov, Dejan Savič - 7, kije tudi ljubljenec občinstva zaradi svojevrstnih golov, Matej Urlep - 6... Besedilo: Fanči Moljk ___________ŠPORT ® SLAB NASTOP ZAGORSKIH ROKOMETAŠIC V preteklem vikendu so rokometašice iz Zagorja pričakovale večji uspeh kot so ga na koncu dosegle. Tekmovale so štiri ekipe in dosegle le eno zmago. Že v soboto so se z gostovanja iz Sevnice vrnile praznih rok starejše deklice. Nato so v nedeljo dopoldan mlajše deklice B spet nepričakovano izgubile srečanje proti ekipi iz Novega mesta. V drugi tekmi dneva in derbiju drugega kroga polfinala skupine C so mlajše deklice A zasluženo premagale sosede iz Šmartnega. V nedeljo popoldan pa so se z gostovanja brez točk vrnile tudi članice. Poglejmo še bolj podrobno vse tekme. Končnica 1 - 8 - 4. krog RK Keting Ajdovščina : RK Zagorje - 32:30 (17:14) Strelke za Zagorje: Ramšak 9, Jelševar 8, Mimič 7, Peterlin 3, Poglajen 2 in Bola Igol. Še drugi poraz Zagorjank v končnici za prvaka. Zaradi slabe igre v prvem polčasu, ko so domače vodile že za osem golov, ni bilo pričakovati boljšo igro v drugem delu. Ob skromnem učinku vratark Ržišnik in Husičič so, ob malo boljši igri v obrambi, zagorske rokometašice kljub vsemu imel priložnost za osvojitev točke , vendar se jim ni izšlo. POLFINALE - STAREJŠE DEKLICE - 2. krog ŽRK SEVNICA : ŠR KATJA KURENT ZAGORJE - 23: 22 Strelke: Fon 8, Hribar-Kovač 6, Borštnar 4, Klopčič in Perger po 2 gola. Na gostovanju v Sevnici so starejše deklice šole rokometa Katja Kurent prikazale boljšo igro kot v prejšnjem krogu. Vodile so praktično celotno srečanje, vendar so v zadnjih desetih minutah nerazumljivo popustile. Domačinke so naredile delni rezultat 7 proti 1 in dobile pomembno srečanje za drugo mesto v skupini. POLFINALE-MLAJŠE DEKLICE-A-2. krog-ŠR KATJA KURENT ZAGORJE : ŠD ŠMARTNO 99 - 19: 14 Strelke: Hribar-Kovač6, Hace 5, Zavec in Klopčič po 3 ter Rebolj in Kerin po 1 gol. V derbiju drugega kroga v polfinalni skupini C so domače zasluženo zmagale. Vendar so na začetku srečanja gostujoče igralke povedle že 5 proti 1 tako, da je bil domači trener Ramšak prisiljen vzeti v sredini prvega polčasa minuto odmora. Po kratkem premoru so domače le zaigrale precej boljše v obrambi in dobrimi obrambami vratarke Bojkič le uspele do odmora znižati rezultat na samo gol zaostanka. V drugem delu so igralke šole rokometa Katja Kurent zaigrale kot prerojene. Naredile so delni rezultat 7 proti 0 v desetih minutah in zmagovalec je bil odločen. POLFINALE-MLAJŠE DEKLICE - -2. krog-ŠR KATJA KURENT ZAGORJE: RK NOVO MESTO-14: 17 Strelke: Hace 8, Zavec 4 ter Rebolj in Kerin po 1 gol. Tudi v drugem srečanju v polfinalu skupine C so domače nepričakovano izgubile. Novomeščanke so bile boljše celotno srečanje. Nadaljevanje prvenstva sledi v začetku aprila, ko bodo kadetinje Šole rokometa Katja Kurent gostile ekipi iz Novega mesta in Kočevja. Tekme bodo v nedeljo 3. aprila s pričetkom ob 9 uri v športni dvorani v Zagorju . Članice, starejše deklice in mlajše deklice A in B bodo gostovale v Škocjanu, Velenju in Žalcu. DL SPORT + AUSTHIAX CLASSICS 2005 IN TEKMOVALNA EKIPA PON-DO-KWAN ZAGORJE Našo tekmovalno ekipo so sestavljali Sara Vučko, Tina Koder, Tjaša Krajnik, Sabina Miklavčič, Luka Kopušar, ki so tekmovali v glasbenih formah ter Sašo Vučko, Igor Kalšek in Primož Bračič, ki so tekmovali v športnih borbah šemi kontakta. V glasbenih formah, so v kategoriji članic do 15 let nastopale kar tri naše tekmovalke, ki so več kot prepričljivo dokazale, kakšne cilje so si zadale. Tako je v tej kategoriji Sara Vučko zopet osvojila 1. mesto, Tina Koder je bila dniga. Tjaša Krajnik pa je v isti kategoriji zasedla 4. mesto. Vse najmlajše članice so k uspehu pripomogle tudi z oddajanjem pozitivne energije, saj jim zalog smeha nikoli ne zmanjka. Luka Kopušar je tokrat nastopil v kategoriji mladincev, ki je bila združena z žensko kategorijo mladink in z malce smole zasedel 6. mesto. Vseeno je pokazal, da ima namen mešati štrene na naslednjih tekmovanjih. Naša edina članica Sabina Miklavčič zaradi hude konkurence žal ni dosegla vidnejšega rezultata, vendar to ne pomeni, da ni pokazala tistega kar zna. Borci so prišli na svoj račun šele v poznih popoldanskih, oziroma že kar večernih urah. Sašo Vučko, ki je tekmoval v kategoriji člani -57 kg, je v drugem krogu, po tesni in napeti borbi, moral priznati rahlo premoč izkušenega madžarskega tekmovalca Aburko Gaborja. Igor Kalšek, ki tekmuje v kategoriji člani -84 kg, je v prvem krogu potrdil svojo formo in premagal italjanskega tekmovalca z rezultatom 16:9, V drugem krogu, pa je imel malce smole v borbi proti Turškemu tekovalcu Arslanu in bil poražen. Kategorija člani -89 kg je bila kategorija našega tretjega tekmovalca Primoža Bračiča. Njegov smisel za taktiko, tehniko in hitrost, mu je letos prinesel že drugo zaporedno zmago. Spopadel se je s tekmovalci iz Avstrije, Liechtensteina, nato je sledila še ena zmaga proti Avstrijcu Mautnerju —” -1 in v finalu je klonil še tekmovalec Velike Britanije. V zaključnem delu tekmovanja, so se tekmovalci lahko pomerili v kategoriji Grandchampion, kjer ni kategorij po teži, ampak lahko tekmuje vsak tekmovalec, ki je nosilec, kakšnega odličja s svetovnih ali evropskih prvenstev. Naša najizkušenejša tekmovalca Igor in Primož sta se pomerila v tej kategoriji za najboljšega tekmovalca. Prvi se je spopadel Primož Bračič njegov nasprotnik pa je bil Marco Nordio (ITA). Žal pa zaradi utrujenosti ni uspel pri poseganju za zmago. Igor Kalšek je bil veliko bolj razpoložen in gladko premagal tekmovalca Paola Sorze (ITA) in Pryzmyseana Ziemnicki (POL). V osmini finala, pa seje spopadel z WAKO prvakom Nealom Drewom in Velike Britanije proti kateremu je izgubil. Neal se je si je na koncu s svojim klubskim kolegom delil zmago. Naš klub pa sta zastopala tudi dva sodnika našega kluba in sicer Sašo Miklavčič in Mevludin Karič, ki sta delila pravico na borišču. Svoje delo sta opravila več kot pohvalno. Tekmovanje je prišlo k zaključku, tekmovalci pa že analizirajo svoje napake in trenirajo za nove podvige in uspehe. Besedilp.Sašo Vučko Slike:utrinki s turnirja AKTUALNO L21 ODSTOPI V TRBOVELJSKEM OBČINSKEM SVETU Trbovlje, 21. 03. 2005. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je na svoji 18. redni seji, dne 16. 3. 2005, ter nadaljevanju seje, dne 21. 3. 2005, obravnavala pisne izjave o odstopu, ki sojih podali Jurij Kolenc, Zoran Gračner, Ladislav Žiga Žgajnar in Janez Forte, vsi iz stranke LDS. Člani občinskega sveta so potrdili prenehanje mandata z dnem 21. 3. 2005. Občinski svetnik Branko Arnšek (SNI) je pred glasovanje o odstopu opozoril, da občinski svetniki kršijo poslovnik, ker ob odstopu četverice niso sočasno obravnavali njihovih zamenjav. Po krajšem odmoru in posvetu so svetniki kljub vsemu potrdili vse štiri zahteve po odstopu. Na naslednji seji bodo obravnavali in potrdili nadomestne člane občinskega sveta in se tako izognili morebitnim težavam nesklepčnosti in zadovoljili navodila poslovnika. Ob obravnavi »Predloga zaključnega računa občine Trbovlje za leto 2004« sta Nadzorni odbor in komisija za gospodarstvo in proračun po obravnavi predloga izrazila pozitivno mnenje o zaključnem računu. Predlog je bil dan v obravnavo in sprejem en mesec prej kot je običajno. Stanje na občinskem računu na dan 31. 12. 2004 je bilo pozitivno (100,7 mio sit). Sredstva so prenesena v leto 2005. Z delovanje društev bo občina iz svojega proračuna za leto 2005 namenila 35 mio sit, kar je 2 mio sredstev manj, kot v preteklem letu. Na razpis se je prijavilo 34 društev. Vrednost točke za izračun komunalne takse, se v primerjavi z letom 2004 ne bo spremenila in bo tudi v letu 2005 znašala 33,00 sit. Pod točko pobude in vprašanja je Karel Vukovič (ZDSDS) opozoril, da kljub večkratnim pismenim in ustnim zahtevam župan še ni podal poročila o realizaciji sklepov v času po zadnjih lokalnih volitvah. Menil je, da izgovor župana na časovno stisko ni primeren. Slavko Kmetič je kritično ocenil županovo dejanje glede spomiskega obeležja prisilnim mobilizirancem v nemško vojsko. Joža Ložak (SLS) pa je menila, da obeležje mobilizirancem v nemško vojsko ne sodi na spominsko obeležje partizanom in žrtvam fašizma in da je bilo prav, da so obeležje, po ogorčenih reakcijah borcev, odstranili. Županovo opravičilo ob tem dogodku je ocenila kot hrabro dejanje. Pod 7. točko, »Predlog programa za neodvisno življenje invalidov v občini Trbovlje«, je Jure Kolenc (LDS) menil, da je glede na število invalidnih oseb v Sloveniji (okrog 450 tisoč) v občini kljub napredku na tem področju storjenega premalo. Je pa opaziti, da ljudje vse bolj spoštujejo oznake za invalide na parkirnih prostorih. Za člana skupščine CEROZ do.o.o., so člani potrdili Metoda Kurenta, podžupana občine Trbovlje. Besedilo in slika M.A.Š. ŽIVLJENJE IN DELO IJE ZAGORJE V gostišču KUM v Zagorju je 22. marca vodstvo Upravne enote Zagorje z načelnikom Vladimirjem Kojnikom organiziralo tiskovno konferenco in poročalo o delu v preteklem letu, nanizalo nekaj idej za letošnje delovanje in obravnavalo vrsto aktualnih dnevnih dogodkov, povezanih z delom in življenje Upravne enote Zagorje. UE Zagorje je organizirana v treh oddelkih in taka bo tudi ostala do nadaljnjega. Zaposlenih je 20 uradnikov, osem pa jih ima pogodbo o izobraževanju. Programje bil realiziran skladno s poslovnim planom na osnovi sistema ISO, nerealiziranih nalog ni. Pri poslovanju s strankami nimajo omembe vrednih težav. S fleksibilnostjo in sposobnostjo zaposlenih obvladujejo tekočo problematiko brez večjih pretresov. Pripadnost zaposlenih v UE je, glede na izid izvedene ankete, velika in so ponosni na področje, kjer delajo ter zadovoljni s pogoji dela in obsegom. Anketa o zadovoljstvu strank, izvedena v oktobru 2004, po njihovi ocen ni bila dobro zasnovana, ker anketirani zelo različno razumejo vprašanja in nanje tudi temu primemo odgovarjajo. Kljub izredno restriktivni finančni politiki so dokaj skromna finančna sredstva zelo racionalno porabili in realizirali vse planirane cilje. Izvleček iz poročila o delu UE Zagorje za leto 2004 31. sušeč 2005 v INTERVJU ■i-------- ZA BESEDNI PLES SMO ZAPROSILI EMO ZALEZEVA Eleganca in prirojena gracioznost odlikujeta večno mladostno Trboveljčanko, ki jo njeni sokrajani poznajo po zagnanem in uspešnem delu z mladimi, ki «elijo in hočejo z gibi svojih teles izraziti občutja ob spremljavi glasbe. Naj bo baletka ali ma*oretka -nobena ne more reči, da ne pozna Eme Zalezina. In še ena značilnost je, ki odlikuje «ensko močne volje in zdrave samozavesti: nikoli, ampak zares nikoli se ne odpove klubukom, v vsakem letnem času je na njeni glavi pokrivalo, ki se na moč ujema z načinom oblačenja in obnašanja. Nekaj je v njej, kar privlači in vzbuja rahlo zavist vseh, ki bi, pa si ne upajo. Verjame vase in to je tisto, kar jo dela drugačno...Zdrava samozavestjo lastnost, ki si jo vsi ‘elitno, ona pa jo ima. Takole je bilo. Pri nas doma je bilo veliko otrok in jaz sem bila prva, ki sem »smela« v srednjo šolo. V tistem času je pričela v Trbovljah delovati ekonomska šola in ... Moja velika želja je bila, da bi šla v Ljubljano na vzgojiteljsko šolo, ampak časi so bili takrat drugačni, v internatu ni bilo prostih mest, da bi se vozili, še ni bil .običaj in ni mi preostalo drugega, kot da upoštevam željo staršev. Istočasno sem obiskovala tudi srednjo baletno šolo. Nižjo sem naredila v Trbovljah. Ima balet v Trbovljah tradicijo? O, seveda, brez dvoma. Profesor Jermolova je imela učne ure baleta kar doma. Takrat sem imela osem let. Vas je bilo veliko? Neee! Najbolj zanimivo je, da smo imele tudi baletnika. Rajko Bigman je vadil z nami. Potem sem v Ljubljani nadaljevala na srednji baletni šoli, ekonomska pa je malce počakala na stranskem tiru in sem jo končala kasneje. V življenju ste odigrali kar nekaj »glavnih vlog«. Katere bi izpostavili? Bila se in sem mama in žena. Dvajset let je bila to moja prevenstvena dolžnost oziroma moja pravica. Imam tri hčerke, od katerih gresta dve po mojih stopinjah, tretja pa je rojena športnica. Ona nadaljuje pot po očetovih stopinjah. Kako pa ste svoja hotenja in želje uskladili s pričakovanji cele družine? To je enostavno, če sta z možem oba za stvar. Dogovorila sva se tako, da je on obdržal in gojil svoj konjiček, jaz pa svojega. Oba ali nobeden, sva rekla in se je kar izšlo. Res pa je, da je bila dvajset let moja prva in zadnja misel družina. In potem? V Zagorju sem ustanovila baletno šolo na posredovanje Magde Malovrh, ki se je trudila, da balet v Zagorju ne bi »umrl«. Štiri leta sem učila v Zagorju pa v Trbovljah in še v Hrastniku. No, potem pa... Balet je le balet. Otroci hodijo mnogokrat na vaje na željo staršev. Publike, prave publike je malo. Dvorano napolnijo starši, stari starši in sorodniki ter še kakšni njihovi prijatelji. Mažorete pa so nekaj drugega. Njihovi nastopi niso vezani na dvorane in lahko nastopajo vsepovsod, v dvorani, na travniku, na ulici in publika je vsakdo, ki pride mimo. Muzika je največkrat vsem znana in ritmi poskočni in primerni za ploskanje. Prva leta so bile mažorete zelo popularne. Imele smo po sto nastopov v enem letu in to je ogromno. Dekleta iz srednje šole so bila navdušena nad svojim delom in uspehi. Mar ni potrebno začeti v rosnih otroških letih? Kje pa. Otročki pri petih letih so še premajhni, oni se igrajo. Saj imamo tako skupino, ampak to je »za cukerček« na nastopih. Prikupni in prisrčni so in to ljudi gane, seže jim v srce. Od malčkov pa ne morem zahtevati kaj več, kot da se malce zavrtijo, stopicajo in so všečni. Koliko dela je potrebno, da se kaj naučijo? Vsaj tri leta bi morali hoditi na treninge, da nekaj potem znajo. Ampak pogosto se dogaja, da jih starši ne navajajo na vztrajnost in si otroci po svoje izbereje kakšno drugo dejavnost. Poizkušajo in iščejo, ob tem pa izgubljajo čas. Učijo se mnogih stvari, niso pa mojstri v ničemer. Starši so tisti, ki bi morali otroke navajati na vztrajnost in jim privzgojiti delovne navade. Brez tega ni uspeha ne pri delu in ne v življenju. Delovne navade so vaša velika vrlina. Dokazali ste se na delovnem področju in kot mati. Vztrajala sem pri svojih zahtevah pri hčerah in niso me razočarale. Starejša je zdaj prevzela trboveljske mažorete. Zame je vse to že malce preveč naporno, saj vodim mažoretne skupine tudi v Kranju, na Jesenicah, Glasba se spreminja, včasih so bile popevke lepše, se mi zdi, sploh pa imam raje klasiko. Sem klasičen človek. Ampak bedite pa še nad njimi? A, seveda. Maja grem z njimi na državno prvenstvo v Laško, poskrbeti moramo za kostume, koreografija je enkratna in zelo žalostno bi bilo, da ne bi nastopile na državnem prvenstvu. Denar? Vsa oprema, kostumi, prostori za vaje, prevozi in še in še... ni poceni. Tudi prostore imamo, milo rečeno, neprimerne. Domovale smo v starem rudarskem domu, dokler ga niso prenovili. Same smo ga čistile, belile, urejale, potem pa so nas skupaj s folkloro stisnili v neudoben prostor v Delavskem domu. Trudimo se, skupaj z njimi, nekako preživeti v pretesnih prostorih, mislim pa da si oni in me zaslužimo več. Končno skrbimo za promocijo našega kraja. Z nastopi, s koreografijo in našimi koračnicami sporočamo obiskovalcem, od kod prihajamo in kdo smo. Hči bo imela težko delo saj je bila mati zelo uspešna... Oh, strašno si želim, da bi Trboveljske mažorete uspele, napredovale, res si zelo želim, da mlajša moč s svojo energija potisne skupino v vrh te dejavnosti. Kako pa sprejemate »nimam časa«? Ne sprejemam tega izgovora sploh. Če mi kakšna mlada deklica reče, da nima časa, se iz mene na hitro vsuje povodenj naštevanja, kaj je moč storiti v tem, istem času, samo če je človek organiziran in če sploh hoče.. .Imela sem tri otroke, hodila sem v službo, pomagala bolni mami in vodila baletke - na vajah in na nastopih. Dokler nismo imeli avta, sem s hčerami tekala od ene šole do druge, jih vodila na izvenšolske dejavnosti in... ah, kdor ne poskusi, ne ve. Kdor pa poskusi? Vztraja ali klone. Sem človek, ki vztraja! Ste dobitnica občinskega priznanja, nagrade Tončke Čeč, ki ste jo prejeli za dolgoletno uspešno delo na področju kulture, predvsem dela z mažoretami. Ob slovenskem kulturnem prazniku je bila občinska proslava s podelitvijo. Kako vam je bila všeč? Hm. Vse skupaj je bilo tako skromno. Ni bilo pravega svečanega prazničnega vzdušja. Premalo je bilo tudi poudarka na Prešernu...Občina ima samo dve taki proslavi in zdi se mi, da bi moralo biti vse skupaj na drugačnem nivoju. No, tudi moje mažorete bi končno lahko dobile svojo točko ob tej podelitvi. Skratka scenarij bi lahko bil bolj praznično ubran... Vi ste za nastope scenarije delali sami? Da. In tudi koreografijo. Pomagala mi je hčerka Nina, ki je sedaj prevzela trboveljske mažorete. Sodelovali sva pri iskanju idej in pri njihovi realizaciji. Kaj pa boste sedaj počeli? Hja, seveda bom pomagala hčerki pri delu, hodim tudi še enkrat na teden, v Radovljico, kjer vodim še vedno mažoretne skupine in utijujemo znanje, kar je precej zahtevno delo. Pa saj vas to delo ohranja mlado, mar ne? No, če človek nekaj z veseljem dela, potem sploh ne pomisli na leta. Res je, da moram pri tem delu aktivno sodelovati, torej plesati, pokazati gibe, korake, držo telesa.. .Torej ves čas sem v gibanju. Ko pride petek, sem že krepko izžeta in utrujena. Bogato in razgibano življenje kar kliče po zapisih zgodbe iz katerega sestoji... Res me spodbujajo k temu, naj zapišem, kar se mi je dogajalo, kar sem doživela pri delu z baletkami, mažoretami in sploh v življenju, ampak...mogoče bom kdaj tudi to storila. Napisala kakšno kroniko. Ali zgodbe iz življenja pred in po nastopi... Ja, resje bilo pestro. Zgodilo se je, da so moje varovanke ves dan nastopale in sem bila prepričana, da bodo v avtobusu popadale na sedeže in zaspale. O, ja, saj so! Do Ribč. Tam pa milo prosile, da jim dovolim še kratek obisk diskoteke. In to se je dogajalo večkrat, kljub celodnevnemu »korakanju« in vrtenju palice... Tudi zadnji trenutek pred nastopom smo v garderobi sedele v spodnjem perilu in čakale na kostume, da jih sestra pripelja iz Ljubljane, ker so bili zadnji trenutek narejeni. In v par sekundah smo bile oblečene in na odru... In še je bilo cel kup zgodbic, zanimivih, pestrih, smešnih in tudi takih, pri katerih človeka popade »sveta jeza«, ker... O tem in takem bo Ema Zalezina zagotovo enkrat napisala knjigo in verjamem, da se bo brala kot roman, kot ljubezenska zgodba dame s klobukom, ki se je zaljubila v ples, v gibanje telesa v ritmu glasbe... Slike in besedilo: Marta Hrušovar DRUŠTVENO H--------- PREDAVANJA O ZDRAVJU V IIRASTNIŠKI KNJIŽNICI V četrtek, 24.februarja 2005, je imel v Knjižnici Antona Sovreta predavanje o preprostih, naravnih načelih zdravja Alois Kolar, ki je prepričan, da so zdravila močno koncentrirani strupi, ki uničujejo celice in odpravljajo vitalne akcije v telesu. Za optimalno zdravje priporoča dnevno okoli 90% surovega sadja, približno 8% zelenjave, 2% oreškov,lešnikov in semen in do en liter doma pripravljenih sadno - zelenjavnih sokov. Dokler teh preprostih resnic ne bomo upoštevali, se bodo pojavljale bolezni, zaradi katerih si bo kovala dobiček uradna medicina in farmacevtska industrija. Spremljevalec Aloisa Kolarja je bil novinar Damjan Likar, ki je predstavil knjižico Aids je ozdravljiv. Nastala je po razgovoru z A.K. in obsega 53 strani. Glede na ceno 3000 sit pa prevzame človeka občutek, da si tudi avtor na račun zapisanega intervjuja kuje dobiček. Da je napačna prehrana in nezdrav način življenja vzrok številnih bolezni, pa je že stara resnica. In da je vsak sam odgovoren za svoje zdravje... V sredo, 9.marca 2005, je imel v Knjižnici Antona Sovreta predavanje Miran Šubelj Sagmaister, kije predstavil svoj prevod knjige Ozdravimo bolečine hrbta. Po izkušnjah avtorja knjige dr.Johna E.Sarna povzroča bolečine hrbta potlačena jeza, strah, tesnoba, nizka samopodoba,...Naš um odvleče pozornost od bolečih čustev tako, da ustvari bolečino na telesnem nivoju. Sicer bi znoreli, pravi. Najhujši pa je strah. Problem moramo ozavestiti, oprostiti sebi in drugim. Obiskovalci so želeli čim natančnejša navodila za ozdravitev hrbtenice, kar pa seveda ni enostavno. Posamezniki imamo različne probleme. Besedilo: Fanči Moljk RAZSTAVA VELIKONOČNIH ARANŽMAJEV Člani Fotokluba Hrastnik so pričeli v zdravstvenem domu s ciklom razstav na temo Član fotokluba se predstavi. Tako bo od 1.aprila do IS.maja 2005 razstavljal Matevž Kostanjšek s fotografijami na temo modernega plesa. V soboto, 2.aprila, pa je imel v prostorih študentske organizacije SOHT predavanje z diapozitivi Zakladi podvodnega sveta Andrej Voje iz Ljubljane. Slika: Matevž Kostanjšek Besedilo: Fanči Moljk POMOČ PRI PRIJAVI DOHODNINE Društvo upokojencev Trbovlje je tudi letos nudilo brezplačno pomoč svojim članom pri izpolnjevanju obrazcev za prijavo dohodnine za leto 2004. Zainteresirani, ki so prinesli s seboj potrebno dokumentacijo, so s pomočjo delavke v pisarni društva izpolnili obrazce. Ta pomoč je v društvu že ustaljena navada, saj to počnejo že vsa leta, odkar je bila uvedena »dohodnina«. T.L. LIKOVNICE RELIKA ZA Turistično društvo Trbovlje je pripravilo v društvenih prostorih razstavo velikonočnih aranžmajev in pirhov v sodelovanju s cvetličarji iz Trbovelj. V zgodnjem popoldanskem času je Marija Stefanec iz Trbovelj, 22. in 23. marca, v živo pokazala vsem, ki jih zanima, kako poslikava pisanke - pirhe. Tudi osnovnošolci, ki so z veseljem barvali pirhe za velikonočne dni, so sodelovali na razstavi. Članice društva revirskih likovnikov RELIK iz Trbovelj, so ob dnevu žena, 8. marcu, pripravile skupinsko razstavo likovnih del - slikarsko razstavo. Razstavljena dela so narejena v različnih slikarskih tehnikah in grafiki ter risbi, med njimi pa so tudi dela v mali plastiki. S svojim likovnim ustvarjanjem so deset dni lepšale stene Galerije Delavskega doma Trbovlje. TRBOVELJSKE PANORAMSKE POTI Turistični društvo Trbovlje redno organizira mesečne izlete v okolico Trbovelj. Običajno gredo pohodniki po panoramskih planinskih poteh, ki obkrožajo Trbovlje. To so običajno steze, uhojene poti, kolovozi, gozdne ceste in markirane planinske poti. Z zmerno hojo se da te poti, Brane Vrečar jih je poimenoval Panoramske poti, prehoditi v štirih ali več etapah in z večine njih se vidijo Trbovlje iz različnih strani. Tak izlet je društvo organiziralo februarja v Retje. Pohodniki oziroma izletniki so se zbrali pri rudniškem gasilskem domu. Pot jih je vodila skozi naselja in preko razgibanih nasutih rudniških površin do cilja pri cerkvi sv. Križa v Retju. K sreči je bilo vreme zelo primerno za hojo, kar je precej pripomoglo k dobri volji udeležencev. Na Jožefovo, 19. marca, pa so imeli Jožefov pohod. Z ustaljenega zbirnega mesta pri rudniškem gasilskem domu so se podali na pot čez Polaj, Kurjo vas, Terezijo, Posetje, Nežo, preko Zrebljevega hriba mimo Marka do Katarine. Med potjo so se okrepčali na klepetu pri znancu Specu. Končni cilj pohoda je bil v Čečah »na pohanih« piščancih. Na prijetnem druženju so nazdravili tudi vsem Jožica in Jožetom in se dobro razpoloženi strinjali, da so trboveljske panoramske poti najboljše, kar se jim lahko zgodi. TL. V soboto, 12. marca, se je član alpinističnega odseka Planinskega društva Trbovlje Sebastijan Jančič lotil plezanja v vzhodni steni 2252 metrov visoke Brane v Kamniško Savinjskih Alpah. V vetrovnem vremenu in ob sneženju je vstopil v petsto metrov visoko Bosovo grapo. Kmalu po vstopu je dohitel alpinista iz alpinističnega odseka Ljubljana Matica Marka Kovača. Vzpon sta nadaljevala skupaj proti robu stene. Snežne razmere so bile precej slabe, saj sta gazila sneg do pasu. V drugi polovici smeri so ju začeli obsipavati še manjši pršni plazovi, ki so dodatno ovirali napredovanje. Po štirih urah plezanja sta dosegla rob petstometerske smeri, ki ima naklon 55 do 45 stopinj. V večernih urah sta se vrnila v Kamniško Bistrico in nato domov. Teden dni kasneje, 19. marca, sta se oba plezalca ponovno lotila plezanja. Tokrat sta vstopila v jugozahodno steno 2394 m visoke Planjave, prav tako v Kamniško Savinjskih Alpah. V oblačnem vremenu sta se odpravila v 360 m visoko Wisiakovo grapo. Snežne razmere so bile spet težke. Odjuga je v zadnjih dneh opravila svoje. Plezalca sta v strmi grapi z naklonom 70/65-55 stopinj gazila do kolen. Po poldrugi uri plezanja sta si kljub težavam dobre volje vrh stene stisnila roki in s tem potrdila dobro opravljen zimski vzpon. TL. DRUŠTVENO © »ELA P» TRBOVLJE V društvenih prostorih Planinskega društva Trbovlje so se 10. marca srečali številni člani PD. Tokrat so prvič pripravili slikovni prikaz dela mladinskega, izletniškega oziroma vodniškega in alpinističnega odseka z digitalnimi posnetki. Predsednik Karel Kodrič je poudaril, daje društvo v preteklem letu tudi na tem področju precej napredovalo in bilo zelo aktivno. Člani so se dogovorili, da bo celotna dejavnost društva podrobno predstavljena na občnem zboru, ki bo verjetno 23. aprila letos. TL. PRIZNANJE »ARJI GAČNIK V NEW YORKIJ Darja Gačnik iz Trbovelj je letos, 19. marca, prejela posebno priznanje ženskih konzulk v New Yorku v Združenih državah Amerike. V tem mestu je stodeset konzulatov tujih držav, od tega jih le petnajst vodijo ženske in med njimi je tudi Slovenka Alenka Suhadolnik. Ob mednarodnem dnevu žensk podeljujejo posebna priznanja. Med letošnjimi dobitnicami je tudi Darja Gačnik iz Trbovelj. Dolga leta je bila direktorica slovenskega turističnega urada za ZDA in Kanado, sedaj pa je predsednica podjetja Slovenia Travel Inc. in članica slovenske ameriške poslovne skupnosti. Med letom 1998 in 2000 je bila na mestu podpredsednice evropske turistične komisije v ZDA. Leta 2002 je od revije Travel Agent Magazin dobila priznanje z uvrstitvijo na seznam najvplivnejših žensk na tem področju. Na osmomarčevski podelitvi priznanja so bili, poleg številnih gostov in prijateljev z različnih koncev sveta, navzoči tudi »slovenska potica« izpod rok Mije Brane iz Penssillvanije in »slovensko vino«. Za priznanje sta preko svojih predstavnic nagrajenki čestitala tudi guverner države New York George Pataki in župan mesta N.Y. Michael Bloomberg. Po prejemu visokega priznanja se je dobitnica zanj zahvalila generalnemu konzulatu, slovenski diplomaciji, turističnemu uradu in vsem navzočim in ga posvetila vsem slovenskim ženskam v New Yorku in okolici, ki s svojim vsakdanjim delom in življenjem pomagajo pri večji prepoznavnosti Slovenije v ZDA. TL. v ' LIST Drage bralke, cenjeni bralci! Pomlad je tu. Sonce vabi v objem svojih žarkov, ptice optimistično naznanjajo prebujanje sokov. Novo bo zraslo iz doslej spečega. Zima je omogočila koristen počitek, zato smo ji lahko hvaležni, čeprav je mraz občasno rezal do kosti. Tudi poezija se rojeva iz teme in svetlobe, zato je tako raznolika in privlačna. Naj vas pritegne, razburka vašo dušo, da še vi kaj napišete. Rubrika List čaka na vas! Boštjan Grošelj, urednik Lista (tel. 031-373-826) NA ČEMŠENIŠKO Med stoletne bukve stare pelje pot, nad strmino ozka le stezica ponekod. Tu kot v pravljici je, mir, tišina vsepovsod, veter le odmev zvonov prinaša od nekod. Iz polnih pljuč zadiham sveži gorski zrak, tam na jasi sončni ustavi se korak. “Oh, kako lepo, ” mi uide vzklik, “kotna dlani pod menoj je Cemšenik. ” Bele hiše so raztresene povsod, njive, travnike in gozd prepleta pot. Bela cesta pa v dolino odhiti, se v megli izgublja, tu v soncu vse žari. Tu srce zavriska, zadrhti, pustil sem v dolini vse skrbi. Tu naberem novih si moči, laže nosil bom bremena sivih dni. Francka Šmid (Avtorica izpod Cemšeniške planine je svoje pesmi doslej izdala v samostojni zbirki Poti življenja in soavtorski zbirki Ljudski pesniki.) SVETLA TEMA Odšel si v temo; zanjo nekateri pravijo, da je svetlejša kot sonce. Odšel si daleč stran od nas, ki te imamo radi. A mnogi pravijo, da si nam bliže, kot si nam kdajkoli bil. Ne vem, kako je z drugimi, a moje misli, moje sanje so bogato polne tvojega obličja, tvojih nemih besed. In nekaj globoko v meni mi čisto tiho šepeče, da bova nekoč zopet skupaj. Skupaj v temi, za katero nekateri pravijo, da sveti svetleje od sonca. Igor Gošte (Pesem avtorja z Izlak lahko najdete tudi v istoimenski pesniški zbirki, ki je izšla leta 2003. Pesem je posvečena njegovemu pokojnemu očetu.) FANTOM Dve srci željni sta družbe, v svoji glasbi živita, od njunih otožnih spevov les in kamen ječita. Ko ujeta med dvorane in hodnike kamnite v donenju njunih pesmi lovita sence skrite, mračnost njune glasbe seda na vznemirjeno srce, ki le to, kar hoče, sliši, slepo, zavedeno je. Pesem jima nosi hrano in redi ljubezni moč, ki ne ve, kam se obrača, kje ujela ju bo noč. V ritmu src ju vodi igra, mimo vseh besed in rok, okrog lastne trdne volje, oži se natrgan krog, kamor vdirajo plešoči, vročih prsi, bosih nog, škratje lačni, razgrajaški in vse sučejo okrog, doklčr ne izvedo skrivnosti ogrinjala črnega, da ima ljubezen krinko, da ima obraza dva. Vesna Berk (Pesem je objavljena v zbirki Sonce nad vodnjakom, 2002.) v 31. sušeč 2005 REKLAME @ Kupili boste vedno pravo darilo i darilni ček Banke Zasavje .1; i » S i / \ banka zasavje Banka Zasavje d. d., Trbovlje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke Trg revolucije 25 c, Trbovlje LITERARNO + NA DOLU IN V HRASTNIKU »AN BRALNE ZNAČKE Bralna značka bo letos slavila že 45 let svojega obstoja. Po šolah, vrtcih, v zamejstvu.. .sodeluje okrog 140.000 otrok.Vodi jih preko 3.000 mentorjev - učiteljev, knjižničarjev, vzgojiteljic..., ki želijo mladim na različne načine približati knjigo.Bralna značka ima celo svojo spletno stran : www.bralnaznacka.com ,kjer si lahko mladi bralci izmenjujejo mnenja o prebranih knjigah. Med najbolj priljubljenimi dogodki v zvezi z bralno značko pa so gotovo srečanja s književniki, kar se je zgodilo na hrastniški šoli v petek, IS.marca 2005 dopoldne. Na Dolu je odgovarjal na vprašanja mladih radovednežev v svojem šaljivem stilu Slavko Pregl, avtor številnih uspešnic kot so Odprava zelenega zmaja, Geniji v kratkih hlačah, Srebro iz modre špilje, za katero je dobil leta 2003 nagrado večernica.. .in mnoge druge. Najprej se je opravičil, ker je bil v šoli odličen in je mnoge vragolije otrok lahko opisoval, ker je opazoval sošolce. O knjigah je dejal, daje vsaka svet zase, zato nam bogatijo življenje. V Hrastniku se je srečal z mladimi bralci Tone Partljič, ki se je najprej rokoval z vsakim učencem posebej, potem pa se je predstavil kot učitelj, umetniški vodja gledališča, politik in poudaril, da je predvsem pisatelj. Tudi on je povedal nekaj šaljivih zgodb iz svojega otroštva, po dveh šolskih urah pa so ga komaj spustili iz svoje družbe. Oba sta se v svoje knjige, ki so jih prinesli učenci in knjižničarji, tudi podpisala. »Istočasno je potekala na šoli tudi delavnica za promocijo branja,« je povedala slavistka in mentorica Vesna Žnidar Kadunc. »Vodila jo je Tilka Jamnik, sicer zaposlena v Pionirski knjižnici Ljubljana.Udeležilo se je je 27 učencev od 2.razreda devetletke do 4.razreda osemletke. Ob pripovedovanju pravljic in razgovoru jim je skušala približati knjigo oziroma branje...« «Hi Na zaključnem srečanju z mentorji, ki sta se ga udeležila tudi župan Miran Jerič, ravnatelj Nikolaj Toplak in obe pomočnici ravnatelja, so nadaljevali razgovor o pomenu bralne značke.Vodil ga je pisatelj Slavko Pregl, predsednik odbora Društva Bralna značka Slovenije. Priznal je, da je šel še z nekaterimi člani odbora v Hrastnik z nekakšno negotovostjo...Ozka dolina... So tudi ljudje ozki ? Pa so doživeli presenečenje.« Srečali smo se z ljudmi, polnimi optimizma, volje in energije,« je dejal. Navdušil gaje muzej lutk, zasnova novih prostorov za knjižnico, nadvse bogat športni park..« Kaj takega nisem še nikjer videl...« je dejal.« Okoliščine so povsod težke, borijo se za denar, bistveno pa je srce...« In tu so se v Hrastniku našli. Ko so nekateri člani republiškega odbora za BZ vprašali mentorje, kakšno praznovanje 45-letnice predlagajo, so bili vsi mnenja, da je škoda denarja za proslave. Raje naj ga namenijo srečanju književnikov z otroki, ki obrodijo v zvezi z bralno kulturo največje sadove. Slike: Romana Verdel, Aleksander Stopinšek Besedilo: Fanči Moljk HEJ, MIŠMAŠKI! Mesec marec, ki se bo ob pogledu nazaj iskril v naših srcih, nam je pripravil že zelo veliko zanimivih dni. Z njim smo, po prijetnih počitnicah, prismučali v novi teden. V torek so vse ženske praznovale svoj dan, moški pa so s 40 mučeniki zaznamovali četrtek. V soboto, na Gregorjevo, so se ženili ptički, z znanilci pomladi pod snegom, smo se vsi pripravljali na dan, ko smo se zahvalili mamicam za vsakodnevno skrb, dobroto in tolažbo ter jim zaželeli vse najboljše. Mišmaševci pa se ves mesec podimo za knjižnimi junaki, mar ne?! Kdo so ta čudežna bitja? Odgovorov na to vprašanje je zelo, zelo veliko. Toliko, kolikor je ljudi na svetu. Vsak izmed nas lahko z mislijo prispeva k oblikovanju odgovora. Pomislimo: kako pa sploh vemo, kdo so, od kod so in kam gredo? Kje so se naučili vseh teh čudežnih stvari, ki se jih mi tako težko, kljub dodatnim uram učenja in popoldanskih vaj? Očetje in mame, kot pravimo ponavadi vsem piscem, ustvarjalcem, takšnih podrobnosti ne izdajo. Z izgovorom, da nekaj mora ostati poslovna skrivnost, nas puste, da si ustvarimo svojo lastno podobo o njih. Konec koncev pa se mi zdi to še najbolje. Si predstavljate, kakšen prepir bi se vnel, ko bi vsak zase trdili, kakšne oči ima princ, ki je s poljubom prebudil Trnuljčico iz stoletnega spanja? Knjižni junaki se med seboj razlikujejo po starosti, po zunanjosti, po sposobnostih, po svojih bolj ali manj pravljičnih lastnostih in na vaših risbicah... Ena izmed njih je Sašina. Motiv pa je iz zgodbe o bedaku Jurčku. Saša Košir iz Trbovelj sije »pririsala« nagrado. mišmaš © ----------------------1 w | 200LET- HANS CHRISTIAN ANDERSEN 1805-1S75 Hans Christian Andersen se je rodil pred 200 leti, natančneje 2.aprila 1805. Umrl je 4.avgusta 1875, star 70 let. Rodil se je v kraju Odense na Danskem. V svojem otroštvu se je držal sam zase, doma se je igral lutkovno gledališče, sanjaril in poslušal zgodbe, ki so jih pripovedovali starejši. Ko je odrasel, je zelo rad potoval. Obiskoval je Španijo, Portugalsko, Anglijo, Italijo. Potovanja so bila zanj najboljša šola, je nekoč zapisal sam. Tako lahko dogajanja okoli sebe opazuješ, jih ocenjuješ, primerjaš in po svojem okusu zliješ na papir. Napisal je 8 pesniških zbirk, 6 romanov, 212 pravljic, 50 iger, 23 potopisov. Pisal je tudi pisma, ki so še danes ohranjena in svoj dnevnik. Tega je pisal od leta 1825 pa vse do svoje smrti. Med zadnjimi njegovimi deli je pri nas izšla avtobiografija z naslovom Pravljica njegovega življenja. Najbolj je H.C.Andersen znan po svojih pravljicah: Grdi raček, Palčica, Cesarjeva nova oblačila, Snežna kraljica, Deklica z vžigalicami, Mala morska deklica. Navdih zanje je iskal med dogodki v svojem življenju in življenju ljudi, ki so mu bili blizu. Njegov rojstni dan, 2.april, je Svetovni dan otroške knjige, a dan je velik praznik za vse, ki imamo radi knjige. Pa najsi smo otroci ali odrasli. Na ta dan se po vsem svetu vrstijo prireditve v počastitev vseh pravljičarjev, ne samo Andersena. Takrat se še posebej opominjamo, koliko nam lahko pisana beseda pomeni, kako globoko lahko seže v naše dojemanje odnosov med ljudmi in kako lahko oblikuje naš pogled na svet v celoti. S pravljico se človeku že v otroštvu odpre čudežen svet, v katerem ni nikoli konec potovanj. Potujemo vedno dlje, med pesniške zbirke, romane, novele, razprave... Bogatimo svoje znanje, osebnost, svoj jaz. Simona Solina GLASBENA SCENA TERMINAL DISEASE: Vse skupaj se je začelo leta 1998, bolj natančno 14.marca v Zagorju ob Savi. Zbrali smo se, se pogovorili kaj hočemo, kakšna glasba nam je všeč in tako se je začelo. Takojšnje vibracije ob prvem avtorskem komadu so nam dale vedeti, da bo naš bend prinesel veliko zadovoljstva, žurov in izkušenj. Dva meseca po prvi vaji nas je čakal že prvi preizkus - koncert v sosednjih Trbovljah. Publika nas je dobro sprejela in koncerti so se pričeli kar vrstiti. V začetku leta 99 smo imeli priložnost posneti demo, na katerem je dvanajst skladb. Pred snemanjem smo dobili odlično pridobitev - še enega kitarista (Anže Majcen), ki je zapolnil vse takte in pomagal pri razvoju naše glasbe. Našo preteklost so zaznamovali tudi večni problemi z vokalisti ( thnx to ali ). Leta 2000 smo se prijavili na Novi Rock 2000 in bili tudi sprejeti med šest mladih nadebudnih bendov, ki jih je izbrala žirija. Večinoma smo igrali po slovenskih klubih, mladinskih centrih in raznih festivalih, igrali smo z bendi kot so Psyhopath, Noctiferia, Kaoz , Prospect, Scum Element, Sarcom, God Scard in drugimi. Leta 2001 smo spet ostali brez pevca, a pridobili basista (Sergej Lavrini), kije dopolnil ritem sekcijo . Delo pevca pa je prevzel glavni kitarist ( Gregor Bovhan ). Leta 2002 smo začeli sestavljati nov repertoar in pridružil se nam je še klaviarturist in sample man Qanez Prosen), ki med drugim skrbi tudi za domačo stran. Našo zvrst glasbe bi opredelili kar kot METAL, saj so v njej vplivi različnih zvrsti - trash, industrial, brutal metala.. .V prihodnje Ce hočemo prav ravnati v tem svetu, moramo odmreti samemu sebi.Clovek ni na tem svetu zato, da bi bil srečen, tudi ne zato, da bi bil zgolj pošten, temveč zato, da uresniči velike stvari za človeštvo, da postane plemenit in preraste nizkotnost, v kateri živi večina ljudi. RENAN imamo namen snemati kompilacijo večih bendov iz Zagorja, kot so: GDO, KVAZI CIRKUS,... Žal dosedanjega prostora za igranje v STARI RUDARSKI ŠOLI v Zagorju nimamo več, tako da iščemo nov prostor ( za druženje in ustvarjanje družbenih interesov), kar pa je pri problematiki odnosa do določene zvrsti glasbe v Zagorju, kot tudi v Zasavju, precej težko. Vse pristaše metala in dobre glasbe vabimo na naše koncerte, kjer bodo zagotovo našli posladek tudi zase. In še OPRAVIČILO avtorju fotografije R F P S Matevžu Kostanjšku. Nesporno je njegova in ne od pisca besedila, kot smo pomotoma pod tekstom zapisali. Prav tako se opravičujemo članom benda GDO?, ker ga je računalnik vsakokrat prekrstil, kadar smo ga omenili, v kdo. Zdaj vsaj vemo, kako jo lahko zagode pameten stroj, ki misli, da zna vse. Hvala za razumevanje. Uredništvo GRAFIKA GRACER d.o.o. Lava 7b, 3000 Celje, tel.: 03 / 54 52 666 http://www.grafika-gracer.si Še vedno pa so vam na voljo nekatere knjige po ugodnih cenah: GERONTOLOŠKA TRAVMATOLOGIJA, avtorja dr. Radko Komadin in dr. Vladimir Smrkolj, cena 10.850,- sit IZPOLNJENA PRIČAKOVANJA, avtor Viktor Krajnc, cena 2.000,- sit PSORIAZA, avtor prim. Jože Arzenšek dr. med., cena 1.500,- sit SPOMINI IZ II.SVETOVNE VOJNE, avtor Jože Krajnc-Ameršek, cena 1.500,- sit HOJA PO TRNOVIH POTEH, avtor Jože Krajnc-Ameršek, cena 1.500.- sit ZGODBE OD VČERAJ, avtor Polde Mihelič, cena 2.000,- sit ZBORNIK ZGODB, avtor Jože Krajnc-Ameršek, cena 1.500.- sit Ter učbeniki: PROMETNA GEOGRAFIJA ZA SREDNJE ŠOLE, avtorja Franc Erjavec, Iva Mali, cena 2.700,- sit PRIROČNIK O METODOLOGIJAH IN TEHNIKAH PISANJA IN OCENJEVANJA NEGOVALNIH STANDARDOV, avtorica Vida Purnat, cena 1.700,- sit ESTETIKA OBLAČENJA,avtorica Mateja Kraševec Pogorelčnik, cena 3.500,- sit Vse cene vsebujejo DDV, v ceno ni vključena poštnina! Knjige lahko naročite na zgornjem naslovu. GRAFIKA GRACER d.o.o. IŠČEMO KOMERCIALNEGA PREDSTAVNIKA NA TERENU ZA OBMOČJE ZASAVJA, DOLENJSKE IN LJUBLJANE. Pisne prijave sprejemamo na naslovu GRAFIKA GRACER d.o.o., Lava 7b, 3000 Celje Informacije na tel.: 03 / 54 52 666 ali 041 / 617 878 POTOVANJE + POTOVANJE PO ZAHODNI TURČIJI - ILDEL Milijonarji v čajnici Med najbolj šokantnimi dogodki v Istanbulu je bila menjava denarja v turške lire. Postali smo težki milijonarji. Celo Ljubo, zaposleno na Zasavski banki, je šokiralo, ko je preštevala svojih 108 milijonov in tulila v GSM obvestilo domačim: »Pravkar sem postala milijonarka! Povej naprej...« Za primer naj zapišem, da je bila kava v našem denarju okrog sto sit, za kar smo odšteli milijon in pol turških lir... Sladoled stane dva milijona... Kar se tiče čajnic.. .To je stvar, ki ti pride najprej pred oči, če ti kdo omeni Turčijo. Stene so navadno obložene s turškimi preprogami, prav tako klopi, največkrat pa se sedi na tleh, na blazinah. Povsod je neka posebna klima, ki ti pošlje možgane na pašo in se ne sekiraš za nobeno stvar na svetu več. Preprosto - živiš.. .Naš voznik Ivan pa je imel pripombo na uniforme natakarjev, ki so črne barve, z zlato obrobo na ovratnikih: »Saj so kot totengrobarji...!«Po vseh čajnicah se natakarjev kar drenja, saj na ta način rešujejo nezaposlenost prebivalstva.V tej prvi čajnici je fotoaparate najbolj pritegnila atraktivna vodna pipa, ki smo si jo podajali od ust do ust in seveda Oto, naš ekonom, ki se je držal kot kakšen sultan, ko so mu čistili čevlje, za kar je odštel »samo« milijon.Tudi kasneje smo po večkrat na dan obiskovali čajnice, kjer se pije največ- čaj, ne turška kava. V glavnem smo se odločali za okusen Apple Tea, Primož pa je vedno pil bolj grenkega, pravi čaj. Veliki bazar v Istanbulu Tržnice z začimbami, zelišči, sadjem in zelenjavo so povsod po Turčiji zelo bogate, čiste in lepo urejene. Čistoča je spet področje, ki nas je presenetilo.... Veliki pokriti bazar v Istanbulu pa je največji na svetu. Tu se prodajajo oblačila iz svile, volne, usnja,...izdelki iz bakra, keramike, medenine, oniksa, zlata, preproge, znane turške slaščice... Primož je dejal, da nas bo najprej na hitro popeljal mimo vseh teh bogatih izložb in stojnic, potem pa se bomo sprehajali sami. Če smo slučajno zagledali izdelek, ki nam je ugajal, smo si kraj skušali Strastna nekadilka je tokrat klonila zapomni ti... Seveda pa ga kasneje, ko smo bili sami, niti pod razno nismo našli, saj se veliki bazar razteza na ogromnih površinah in bi ga lahko raziskovali dva dni skupaj...Opazili smo tudi značilno božje oko v različnih variantah: kot obesek, zapestnico, krožnik,..Ta spominek modre barve, ki naj bi človeka varoval pred zavistjo, nas je spremljal na celem potovanju in je bil med našimi glavnimi darilci za domov. Ataturk, nogomet in še kaj V raznih turističnih prospektih, ki vabijo na vikend obiske Carigrada, piše, da je obisk zakladnice otomanskih sultanov v palači Topkapi obvezen. No, mi smo jo morali preskočiti, ker smo proti večeru že zapustili nekdanjo prestolnico treh cesarstev- rimskega, bizantinskega in osmanskega, razmeščeno na obeh straneh Bospoija - sediš v kakšni kvarni na evropski strani in čez zaliv gledaš - v Azijo. Preden nadaljujemo pot, bi bilo potrebno vsaj na kratko pojasniti, zakaj je Turčija med najbolj razvitimi maloazijskimi državami. To je predvsem delo Mustafa Kemala, pozneje Ataturka, očeta Turkov, ki je v deželo uvedel parlamentarno demokracijo že pred drugo svetovno vojno. In številne reforme, s katerimi je želel, da postane Turčija omikan narod. Z omiko je mislil predvsem na posvetno omiko zahoda kot nasprotje islamu. Med reformami je pomembno ločevanje vere od države. Na šolah je prepovedal nošenje rut, odpravil je feredže, arabsko pisavo...Velik poudarek je dajal patriotizmu, kar se vidi tudi v spoštovanju državnih simbolov - zastave so nas spremljale povsod- kot v skandinavsih deželah. Seveda pa je narod kljub ločevanju vere od države globoko veren. Vsaki dve uri po zvočnikih vabijo k molitvi, ki za nekaj minut zaustavi delo. O prijaznosti Turkov smo sicer že slišali, pa smo bili vseeno presenečeni, ko smo jo doživeli. »Helow!« so klicali otroci in nam mahali na vsakem koraku. Niso vsiljivi, tudi odrasli ne. Le vedno sprašujejo po imenu in od kod smo. »Oooo! Bravo! Zahovič...!« so bili navdušeni, ko so izvedeli, da smo Slovenci. Primož nam je razložil, da so strastni nogometni navijači, ki se med seboj razlikujejo po rdeče- rumeni, modro- rumeni in črno- beli barvi. In je kar hudo, kadar so v družini na različnih straneh... Besedilo: Fanči Moljk Slike: Milka Požun ® RAZVEDRILO PRIPRAVIL: RAZVED- RILO MAMILO IZ USTOV KONOPLJE NOMEN- KLATURA ZASTARELO IME ZA NAKIT PREJA IZ MIKANEGA PREDIVA BOLEZENSKA BELJAKOVINSKA SNOV ZAHTEVA PO PREKINITVI KARTAŠKE COLA, PALEC KEMIJSKI ZNAK ZA HOLMU GLAVNI ŠTEVNI K CERNOV OKEL FOSILNI ROD RAME-NONOŽCEV UŠIVEC UDAFTEC Z DLANJO OB DLAN ZDRUŽENJE UREJE- VALKA IZLOŽB VIDNA SFERA ASTRAL- NEGA TELESA PLEMIŠKI NASLOV, NIŽJI OD KNEZA ŠPANSKI SKLADA- TEU (OSCAR) SL. PRIPOVEDNICA (HELENA) MANJŠI NASMEH BLAGAJ- NIŠKI IZTRŽEK STARO- GRŠKI LJUDSKI PEVEC IN PESNIK SESALEC S TREBUŠNO VREČO ZASTAREL« IME ZA DEKLE GL. MESTO DEPAFTTMA-JAAISNEV FEVDALNA POSEST V LIDIJA OSTERC NAKIT, LEPOnČJE NOETOVA BARKA AMERIŠKI IGRALEC FLYNN OTTO NAGEL STARO- ITALSKO LJUDSTVO VAROVALO ZA KOLENA, NAKO-LENKA AMERIŠKI IGRALEC (JAMES, 'BOTER") UŽITEN TROPSKI SADEŽ Z RUMENIM MESOM VZDEVEK SKLADA- TELJA ALEŠA KERSNIKA DOLINA V SEVERNI ITALIJI OB REKI NOČE KISU JED AU RJAČA MESTO V JUŽNI TURČIJI ALFRED OLIMPIJSKE IGRE NOBEL MESTO V NOTRANJI DALMACIJI NAREČNO IME ZA ŽITO AJDO PRISTAŠ NEMĆUR-SKE MISELNOSTI RSATEU FLEMING SODNIK V GR. MIT. 30DZEMLJL DEPC JAMSKI ŠPORT TRDIH PESTI NAŠA RSATE- LJICAZA OTROKE PEROCI JAPONSKI DRAMATIK (KOBO) EVROPSKI VELETOK ANGLEŠKO SVETLO RVO Vicoteka Podmornica “Očka, kako se podmornica obdrži pod vodo?” “Ne vem, sinko!” “Kako lahko letalo letivzraku?” “Ne vem, sinko.” “Kako deluje vesoljska ladja?” “Tudi tega ne vem, sinko.” “Očka, ali si jezen, ker te toliko sprašujem?” “ Ne, ne, sinko, ti kar sprašuj! Kako boš pa sicer kaj zvedel...” Radovednež Še en radovednež med vožnjo z avtobusom sprašuje mamico, zakaj to, zakaj ono, zakaj tretje, dokler mamica ne izgubi živcev in jezno nahruli otroka, naj ji da mir. Ko to vidi starejša ženska, izzivalno reče radovednežu: “Fantek, mene vprašaj, jaz ti bom pa povedala!” Ta je očitno samo čakal na to in brž vpraša: “Gospa, zakaj imate pa brke?” Kozarec vode Mala Vlasta je ves čas žejna, zato kar naprej kliče mamico na pomoč. Nazadnje se mamica razjezi in reče: “Če me boš še enkrat poklicala 'mami, mami!’, te bom po ritki!” Nekaj časa je vse tiho, nato se zasliši iz spalnice: “Gospa Novak, jaz sem spet žejna! A lahko dobim kozarec vode?” Umivanje “Mama, ali spadajo ušesa k vratu ali k obrazu?” “Zakaj, sinko?” “Metki si naročila, naj mi umije obraz, ona mi pa hoče tudi ušesa!” JAKLIČ: naša pripovednica HVALE: slovenski filozof TETRAKTINELA: fosilni rod ramenonožcev ESPLA: španski skladatelj PABERKOVANJE Aleksandrijski astronom, geograf in matematik Klavdij Ptolemaj, ki je živel v 2. stoletju, je napisal Almagest (Veliki astronomski sistem), traktat, v katerem je zbral celotno takratno znanje o astronomiji. Nebo je opazoval s prostim očesom in tako odkril ter opisal nekaj več kot 1000 zvezd. Razvedrilo krajša čas ■ A5 ■ 36 strani ■ izhaja na 14 dni ■ popust za naročnike mi w Pokličite: 01/566 25 55, 566 25 56 RAZVEDRILO + Nagradna križanka Rešitev oziroma geslo nagradne križanke pošljite do 14.04.2005 na naslov Uredništvo Zasavca, Cesta zmage 3,1410 Zagorje ob Savi s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA ŠT.: 6/2005. Fotokopij ne upoštevamo prav tako tudi ne rešitve gesla, ki bodo prispele na dopisnicah, če ne bo na njih nalepljeno geslo, izrezano iz Zasavčeve križanke. Poleg svojega točnega naslova pripišite še davčno številko, ker vas v nasprotnem primeru ne moremo upoštevati pri žrebanju za nagrado. Izžrebanci nagradne križanke 4/2005: 1. nagrada: bon v vrednosti 5.000,00 sit v Pivnici Kupola Trbovlje: Viola Prosen, Gladež 22, Izlake 2. nagrada: bon v vrednosti 3.000,00 sit v Pivnici Kupola Trbovlje: Ivanka Kerin, Trg pohorskega bataljona 7, Kisovec 3. nagrada: bon v vrednosti 2.000,00 sit v Pivnici Kupola Trbovlje: Viki Kavšek, Podvine 44, Zagorje Izžrebanci nagradne križanke 5/2005: 1. nagrada: bon v vrednosti 5.000,00 v Pivnici Kupola Trbovlje Vid Drnovšek, Kotredež 23, Zagorje 2. nagrada: bon v vrednosti 3.000,00 sit v Pivnici Kupola Trbovlje Filip Šmid, Ribnik 3, Trbovlje 3. nagrada: bon v vrednosti 2.000,00 sit v Pivnici Kupola Trbovlje Ana Kušar, Novi Log 13, Hrastnik BRGLEZ ROMAN s.p. PEKARNA- SLAŠČICARNA-TRGOVlNA-BAR VRANSKO 17 3305 VRANSKO Kruh, pecii/o, potice, keksi, slaščice, torte-slastne in razne oblike... ...in še sladoled, ki prija pozimi in poleti. Vse to pri nas dobite te brž se oglasite Trgovina JAKA c.9. avgusta 107, Zagorje te(:03 566 02 80 Obiščete nas lahko tudi V trgovinah na Vranskem, Žalcu, Vrbju, Grižah, Ostrožnem, Lazah in Kamniku, ter se posladkate V naših slaščičarnah V Šempetru, Polzeti in Petrovčah KUHARSKI KOTIČEK Tudi pri nas je priljubljen PREBRANEC. To je jed, tipična za srbsko kuhinjo in jo je lahko pripraviti. Nekateri ga imajo radi tudi hladnega kot predjed. Z dodatkom pečenke ali zrezka in solate je odličen in kaloričen obrok. Za 4-5oseb potrebujemo : Ikg tetovca ( večji beli fižol), Ikg čebule, 1 fant za golaž, ali pa paradižnikova mezga, sol (vegeta), mleta paprika, feferoni, košček prekajene slanine. Fižol damo z vodo in ga pustimo v njej eno uro. V isti vodi ga potem skuhamo z dodatkom lovorovega lista in soli. Ko je skuhan ga odcedimo, na maščobi dušimo čebulo toliko časa, da se zmehča. V ognjevarno ali glineno posodo damo plast čebule, plast fižola, plast čebule, tako do konca. Zalijemo z paradižnikovo mezgo razredčeno z malo vode in dodatkom vegete. Namesto tega lahko dodate fant in drobno narezane feferone, tudi koščki prekajene slanine povrhu poboljšajo okus. Vse to lepo zapecite in DOBER TEK! St.R. NAJDENO: Delovno mesto DUA MM (Miha in Matic) Ernest BREGAR, Kovinarsko naselje 1 a, Trbovlje je odkril, da sta člana dua MM zaposlena v Gostišču Štorman v Trbovljah . Nagrada ga čaka ob prvi mizi v starem lovskem dvorcu. Miha in Matic mu bosta z veseljem postregla. REKLAME ^------- IntegTät Avtobusni promet in turizem Zagorje d.o.o. TURISTIČNA AGENCIJA Cesta zmage 4,1410 Zagorje Telefon: 03/ 56 55 108, 56 55 112 Fax.: 03/ 56 55104 E-mail: info@integral-zagorje.si, internet: http://www.integral-zagorje.si KAM PA KAM V APRILU IN ZA PRVOMAJSKE PRAZNIKE? Ponovno se vam oglašamo iz turistične agencije Integral -Zagorje d.o.o. in vam predstavljamo zanimivosti, ki se bodo na področju turizma dogajale v mesecu aprilu in začetku meseca maja. Vsi skupaj z navdušenjem pozdravljamo pomlad, ki prinaša pričakovane sončne žarke in vas vabimo, da prve pomladanske dni preživite ob Blatnem jezeru v družbi Veselih Štajerk. Na Madžarskem ste dobrodošli 9. in 10. aprila, program pa vključuje vožnjo z avtobusom, nastanitev in prehrano ter sobotni žur ob glasbi ansambla Vesele Štajerke. Brez Gardalanda seveda tudi ne gre. Sezona nepozabne avanture v tem zabaviščnem parku se je že začela, nadaljuje pa se 23. in 27. aprila ter 1. in 2. maja 2005. Cena za prevoz in vstopnico je res nadvse ugodna, znaša 9.600,00 SIT na osebo, avtobus pa vam po želji ustavi na Trojanah. Če smo že pripotovali do Italije, ostanimo tu še nekaj časa. 27. aprila se lahko udeležite izleta v Benetke za 6.500,00 SIT na osebo. Vstop ponovno možen na Trojanah. Nadaljujmo z dvema ponudbama za »navdušence« nad zdravilišči. Gremo najprej v Prekmurske Terme v Mursko Soboto. V hotelu Diana*** boste za 2 dni v dvoposteljni sobi s polpenzionom na osebo odšteli zgolj 12.900,00 SIT. In zdravilišče drugič: vikend paket v penzionu Sever***, Moravske Toplice, od 1. do 22. aprila 13.500,00 SIT na osebo, otroci do 7. leta starosti pa bivajo brezplačno. Zdaj pa, kot obljublja naslov, prvomajski prazniki. Ponudbe v naši agenciji je ogromno, mi smo za vas izbrali: izlet na Dunaj 27. aprila za 9.500,00 SIT na osebo, vikend v Budimpešti z odhodom 23. aprila za 17.900,00 SIT na osebo, 1. in 2. april v Bratislavi za 16.900,00 SIT na osebo, 3 dni Sarajevo in Mostar - odhoda 22. in 30. april - za 29.900,00 SIT. To je skromen vpogled v priložnosti za »pobeg« med prazniki. Na koncu vas spominjamo, da greste od 26. marca naprej lahko s Princem v Benetke. V aprilu 2005 vas »princ« čaka vsako soboto, kasneje pa seveda tudi večkrat na teden. Pomladni pozdrav iz turistične agencije Integral - Zagorje, kjer se police šibijo tudi pod katalogi za letošnje poletje, ki se res hitro približuje. Drugih pet Tuševih Bistrih kotičkov v letošnjem letu V mesecu aprilu obdarjamo naslednjih pet knjižnic. Knjižnica Dravograd, Knjižnica Ksaverja Meška Slovenj Gradec, Knjižnica Rogaška Slatina, Knjižnica Mileta Klopčiča Zagorje ob Savi, Zavod za kulturo in izobraževanje Ljutomer; OE Občinska matična knjižnica. Z zbranimi sredstvi v Tuševi dobrodelni akciji, bomo tako obdarili deset knjižnic v Sloveniji. Blsbn tiobiček bo tako omogočil najmlajšim dostop do znanja, interneta in zabave v desetih knjižnicah po Sloveniji. Od vsakega februarskega nakupa nad 1000 SIT smo namenili w tolarjev za nakup računalniške opreme za deset knjižnic v Sloveniji, ki jo najbolj potrebujejo. Dobrodelno akcijo je omogočil Tušev dobrodelni sklad skupaj z dobavitelji. tuš Kjer dobre stvari delamo vsi AKCIJA © Dočakali smo jo! Pomlad in aprilsko muhavost in.. .o, ne prvoaprilsko potegavščino, ampak tradicionalno, zdaj že šesto po vrsti, ZASAVČEVO SALAMIJADO. Ali veste, dragi salamarji, da je danes, 31. marca, še čas, da svoje »korpusdelikti« predložite do 16.00 ure na uredništvo Zasavca? Jutri pa je na vrsti eksekucija. Javna sodba bo, kot vsa leta, v gostilni VIDRGAR na Vidrgi ob 19.00 uri v petek, prvega aprila ( 01. 04. 2005), brez heca in čisto resno. Ob pokušini enkratnih odličnih Steyerjevih žlahtnih kapljic bodo podeljene obsodbe - priznanja in nagrade sodelujočim salamarjem in potem bodo vsi prisotni imeli možnost pomagati v izvršitvi obsodbe. Ob poskočnih ritmih harmonike se bo vse vrtelo in med oddihom bo za vse hazarderje še možnost sodelovanja v nagradni igri. Edini pogoj za to je, da imate s seboj Zasavca, oziroma oba kupona naših sponzorjev, Market - Mesarija Kum Zagorje in Mesnica in trgovina Ferdi Trbovlje, ki sta na tej strani. NIKAR NE ZAMUDITE TEGA ŽURA - PRIJAZNO VAS VABIMO V DRUŽBO ODLIČNIH SALAMARJEV r TO LET MARKET MESARIJA KUM Prešernova 1 1410 Zagorje ob Savi Tel.: 03/56 64 352 MESNICA DELIKATESA POD URO Cesta zmage 35A 1410 Zagorje ob Savi Tel.: 03/56 68 224 03/56 68 225 Slavko LAZAR s.p. GSM: 041 712 046 Ani LAZAR GSM: 041 437 991 E-mail: lazar2@voija.net L n r n mesnica delikatesa ferdi J L J PRIJAVNICA NA 6. ZASAVČEVO SALAMIJADO V ocenjevanje prijavljam naslednje število salam: Ime in priimek: Naslov in telefon: Davčna številka: PRIJAVA DO 31. MARCA DO 16.00 URE TUDI NA GSM 040 267 411 1ÜÜVABIJENI NA VIDRGO 1. APRILA NA SALAMA ŽUR!!!!! MALI OGLASI mali oglasi Mali oglasi so za fizične osebe brezplačni in jih pošljite z naročilnico na naslov: Zasavc d.o.o., Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. Uredništvo si pridržuje pravico skrajšanja oglasa in spremembe teksta brez obvestila naročnika. Pridržujemo si pravico, da zaradi zakonskih obveznosti ne objavljamo oglasov, ki oglašujejo storitvene dejavnosti, če zraven ni priložena kopija osebnega dokumenta. Za pravne osebe so oglasi plačljivi! Prodam Prodam zamrzovalno omaro za 6.000,00 sit in omaro - kmečko mizo in šest stolov za 12.000,00 sit. Tel. 040 767 779 - 03 56 26 427 Prodam gasilne aparate - 6 kg in menjam zajca za zajko. Tel. 03 56 76 310 Prodam korito za rože, folijo tay-son (tri role po 75 m) in deske 2,5 cm. Tel. 03 56 45 510 Oddam - podarim jogi linea flex 190x180, malo rabljen, ortopedski - 041 444 311 Iščem Iščem garsonjero ali enosobno stanovanje v Trbovljah ali bližnji okolici - 040 834 942 Iščem delo kot čistilka 031 437 501 NAROČILNICA ZA BREZPLAČNI MALI OGLAS Moj naslov (ni za objavo): r 'n v_______________J CiC nepREfničniM Ulica 1. junija 7,1420 Trbovlje Tel.: 03 56 26 242 Fax: 03 56 32 242 GSM: 031 359 725 in 031 359 726 TRBOVLJE, enosobno, 26,50 m2, zelo lepo urejeno - obnovljeno 1. 2002, starejši stan. blok, hitro vseljivo; cena: 3.700.000,00 SIT ZAGORJE (45 km iz Lj.), trostanovanjska hiša, 270 m2, 1. 1958, pripadajoč vrt cena: 19.500.000,00 SIT, možna menjava za stanovanje z doplačilom TRBOVLJE, stanovanjska hiša, 320 m2 notranje površine, 1. 1989, pripadajoče zemljišče, mirno urejeno naselje cena: 27.500.000,00 SIT, možna menjava za stanovanje z doplačilom Zasavc išče sodelavce - dopisnike za področje Litije in Radeč. Pismene prijave sprejema Uredništvo Zasavca v Zagoiju. V okvir: 2x4,5 cm: Opaž, suh, smrekov, brune, karnise stružene - ugodno! Možna dostava. Izdelovanje lesenih predmetov. Tel. 03 57 25 547, 031 814 637 Maček Marjan s.p. Vransko 113, 3305 Vransko V v NAROČILNICA ZA ČASOPIS Zasavc, Cesta 20 julija 2.c, 1410 Zagorje o/S Tel.: 03/56 64 166 in 56 64 250, Fax: 03/56 64 494 Nepreklicno in takoj naročam časopis ZASAVC, naročnino bom plačeval/a (obkrožite ustrezno) polletno letno Ime in priimek: j* >o ö Naslov: 2 % Ö o C C/5 Podpis: > M O 0 O ^ Telefon: O 0 O > o. E Davčna številka: OBVESTILA -----------1- V TOKU DOGAJANJ: ...V DELAVSKEM DOMU TRBOVIJE... bo v dneh od 4.-17.4. Razstava - Relik Trbovlje ...V KNJIŽNICI TONE SELIŠKAR TRBOVLJE... -NA MLADINSKEM ODDELEKU KNJIŽNICE v sredo 6. 4. ob 17.00 uri: VSTANI, TI MALA POŠAST! Pravljična ura za otroke, stare 3-5 let. v sredo 13.4. ob 17.00 uri: - ZOKI ZAJČEK NOČE V POSTELJO -Pravljična ura za otroke, stare 3-5 let - ODDELEK ZA ODRASLE v četrtek 7.4. ob 19.00 uri: LITERARNI VEČER z Jožetom Ramovšem 7.4.20 19h LITERARNI VEČER Miranda Rumina: Kodeks v četrtek 14.4. ob 19.00 uri POTOPISNO PREDAVANJE: Simon Kravanja: Avstralija - V KNJIŽNICI DOM SVOBODE v četrtek 7.4. ob 17.00 uri: KAM NAJ SE SKRIJE HORACIJ - Pravljična ura za otroke vseh starosti ...V DELAVSKEM DOMU ZAGORJE: v četrtek 7.4. ob 19.30 uri - GLEDALIŠKI ABONMA IN IZVEN SNG DRAMA LJUBLJANA: Jean Baptiste Poquelin Moliere: SCAPINOVE ZVIJAČE ...V KNJIŽNICI MILETA KLOPČIČA ZAGORJE... v četrtek, 31. 03. ob 17.00 uri: predstava za otroke O izgubljeni dudi v izvedbi Melite Osojnik v okviru projekta »Beseda kot objekt igre« v sodelovanju s knjižnico MK in JSKD. ...V KNJIŽNICI ANTONA SOVRETA HRASTNIK v četrtek 7. 4. ob 19. 00 uri: Potopisno predavanje o Jordaniji s predavateljem Lojzetom Vrankaijem. v sredo 13. 04. ob 19.00 uri: Plavalni maratonec MARTIN STREL bo predstavil knjigo VELIKA MODRA REKA in film. ...V MLADINSKEM CENTRU TRBOVLJE...vabijo natečaj ruščine, ki ga bo vodila Ksenja Hahonina. Tečaj bo potekal ob četrtkih od 17.45 do 20.00 in bo obsegal 60 ur. Prvih 30 ur tečaja bomo izvedli v mesecu aprilu in maju, drugih 30 ur pa v mesecu septembru in oktobru. Prvi del tečaja se bo zaključil predvidoma 9. junija. Info in obvezne pred-prijave do ponedeljka, 4.aprila 2005. Kontaktna oseba: Polona Siter Drnovšek, tel.: (03) 56-31-018, mbt: 041-663-507 ...GOSPODARSKA ZBORNICA - OZ ZASAVJE TRBOVLJE v sredo, 6. 4. ob 12.00 uri organizira delavnico: v okviru projekta »Konkurenčnost slovenske kovinske industrije «.Trendi evropske panoge, SWOT analiza in benchmarking slovenske kovinske industrije.Udeležbo morajo zainteresirani javiti do 1. 4. na OZS Trbovlje. Delavnica je brezplačna. ...NA DOLU PRI HRASTNIKU... 1. aprila - ni prvo aprilska šala. Knjižnica bo za otroke OŠ Dol pri Hrastniku pripravila zanimivo otroško razstavo v spomin na ANDERSENA, danskega pravljičarja, HANS CHRISTIAN Andersen je svoje življenje poimenoval kot lepa pravljica, razkošna in imenitna. Otrokom bosta knjižničarka Tanja in Neven skušala kar najbolje opisati tega posebnega človeka in njegove neponovljive in večne pravljice. ...V KINU DOL... petek 1.4. ob 18.00 uri - HIŠA LETEČIH BODAL petek 8.4. ob 18.00 uri - LEMONY SNICKET - ZAPOREDJE NESREČNIH DOGODKOV, am. fant. kom. Petek 15.4. ob 18.00 uri - ELEKTRA ...V KINU HRASTNIK... petek 1.4. ob 20.15 uri - LETALEC am.drama sobota 2.4. ob 18.00 uri - HIŠA LETEČIH BODAL ob 20.00 uri - LETALEC nedelja 3.4. sreda 6.4. četrtek 7.4. petek 8.4. sobota 9.4. nedelja 10.4. sreda 13.4. četrtek 14.4. ob 18.00 uri - BRIGADA 49, am.akcija ob 20.00 uri - LETALEC ob 20.00 uri - LEMONY SNICKET -ZAPOREDJE NESREČNIH DOGODKOV, am. fant.kom. ob 20.00 uri - LEMONY SNICKET -ZAPOREDJE NESREČNIH DOGODKOV ob 20.20 uri - MOTORISTOV DNEVNIK ob 18.00 uri - LEMONY SNICKET -ZAPOREDJE NESREČNIH DOGODKOV ob 20.00 uri - MOTORISTOV DNEVNIK ob 18.00 uri - LEMONY SNICKET -ZAPOREDJE NESREČNIH DOGODKOV ob 20.00 uri - MOTORISTOV DNEVNIK ob 20.00 uri - ELEKTRA ob 20.00 uri - ELEKTRA 'A' ©> GREMO V KINO DELAVSKI DOM ZAGORJE Četrtek 31.3. ob20.uri-RAY ameriški, biografski Režija:Taylor Hackford, lgrajo:Jamie Foxx, Regina King,Kerry Washington -Film je dobitnik dveh Oskarjev Sobota 2.4. ob 18.uri - MARLIZZ SHOW Nedelja 3.4. ob 10.30 uri - POPOTOVANJE CESARSKEGA PINGVINA francoski, dokumentarni - sinhroniziran v slovenščino ob 20.uri - RAY ameriški, biografski - dobitnik dveh oskarjev Ponedeljek 4.4. ob 20.uri - REZILO: TROJICA ameriški, zf akcijski režija:David S. Goyer, Igrajo: Wesley Snipes, Ryan Reynolds, Jessica Biel Torek 5.4. Sreda 6.4. Petek 8.4. ob 20.uri FILM TEATER STARI korejski, akcijski triler Režija: Chan-wook Park, Igrajo: Min-sik Choi, Ji-tae Yu, Hye-jeong Kang ob 20.uri - ZELO DOLGA ZAROKA francoski, drama Režija: Jean-Pierre Jeunet, Igrajo: Audrey Tautou, Gaspard Ulliel, Jean-Pierre Becker ob 18.uri-ZAPOREDJE NESREČNIH DOGODKOV ameriški, fantazijska komedija - Režija: Brad Silberling, Igrajo: Jim Carrey, Maryl Streep, Jude La ob 20.uri - TU PATAM slovenski, črna komedija -Režija: Mitja Okorn, Igrajo: Toni Cahunek, Adnan Omerovič, Milomir Bubulj Sobota 9.4. ob 20.uri - TU PA TAM slovenski, črna komedija Nedelja 10.4. ob 10.30 uri - ZAPOREDJE NESREČNIH DOGODKOV ameriški, fantazijska komedija ob 20.uri - ZELO DOLGA ZAROKA francoski, drama Ponedeljek 11.4. ob 20.uri - TU PA TAM slovenski, črna komedija Torek 12.4. ob 20.uri FILM TEATER STANJE ZAMAKNJENOSTI ameriški, drama Režija: Zach Braff, Igrajo: Zach Braff, Natalie Portman, Kenneth Graymez, George C. Wolfe, lan Holm Sreda 13.4. ob 20.uri - HITCH ameriški, komedija Režija: Andy Tennant, Igrajo : Will Smith, Eva Mendes, Kevin James Četrtek 14.4. ob 20.uri - HITCH ameriški, komedija KINO IZLAKE Nedelja, 3.4,- ob 19.15 uri - REZILO: TROJICA - slovenski, komedija Nedelja, 10.4. - ob 19.15 uri - TU PATAM - ameriški, srhljivka DELAVSKI DOM TRBOVLJE Petek 1.4. - ob 18.00 uri - PUNČKA ZA MILIJON DOLARJEV drama -133' (dobitnik 4 oskarjev) Potem, ko je izgubil stike s hčerko, se boksarski trener Frankie Dünn (Eastwood) ne želi zbližati z nikomer več. Nekega dne se v njegovi telovadnici pojavi Maggie Fitzgerald (Hillary Swank), ki ga s svojo močno voljo očara in prepriča, da postane njen trener. A kmalu je pred njima dvoboj, ki bo od njiju zahteval več poguma in srčnosti, kot sta pričakovala. ob 20.30 - STARI - akcija-120' Sobota 2.4. - ob 16.00 uri - ZADETA MODELA komedija - 88' Od režiserja uspešnice Stari, kje je moj avto? prihaja zgodba o Haroldu in Kumarju, prijateljema, ki nimata jasno zastavljenih ciljev. Življenje pa se jima obrne na glavo, ko se nekega petkovega večera odpravita iskat najbližjo restavracijo hitre prehrane White Castle, kar sproži verižno reakcijo Nedelja 3.4. - Ponedeljek 4.4. - Torek 5.4. -Sreda 6.4. -Četrtek 7.4. - Petek 8.4. - Sobota 9.4. -Nedelja 10.4. - Ponedeljek 11.4. -Torek 12.4. -Sreda 13.4, -Četrtek 14.4. - nevsakdanjih dogodkov. ob 18.00 uri - ELEKTRA fant.akcijski triler - 96' ob 20.00 uri - PUNČKA ZA MILIJON DOLARJEV ob 16.00 uri - PUNČKA ZA MILIJON DOLARJEV ob 18.15 uri - STARI ob 20.30 uri - ZADETA MODELA ob 18.00 uri - ZADETA MODELA ob 20.00 uri - ELEKTRA ob 18.00 uri - PUNČKA ZA MILIJON DOLARJEV ob 20.00 uri - PUNČKA ZA MILIJON DOLARJEV ob 18.00 uri - NAPAD NA POLICIJSKO POSTAJO ŠT. 13 akcijski triler-113’ ob 20.00 uri - RAY - biografska drama -152' Ray je filmska biografija enega največjih glasbenikov 20. stoletja. Ray Charles je pri šestih letih oslepel, do zvezd pa je prehodil trnovo pot. Poleg slepote se je moral spopadati še revščino, rasizmom, razočaranji v ljubezni in lastno odvisnostjo od heroina. Izvrsten umetnikov portret je pričaral Jamie Foxx. ob 18.00 uri - V ISKANJU DEŽELE NIJE drama -106' Johnny Depp vam bo kot slavni otroški pisatelj F.M. Barrie razkril, zakaj Peter Pan nikoli ni želel odrasti... Eden izmed najresnejših kandidatov za marčevske oskarje! ob 20.00 uri - NAPAD NA POLICIJSKO POSTAJO ŠT. 13 Na zasneženo silvestrsko noč se mora peščica obleganih policistov na odročni policijski postaji št. 13. spajdašiti z zaporniki, da bi se ubranili nenehnih napadov oborožene tolpe, ki skuša priti do zaprtega mafijskega botra. V glavnih vlogah blestita Ethan Hawke in Laurence Fishburne. ob 18.00 uri - V ISKANJU DEŽELE NIJE ob 20.00 uri - PUNČKA ZA MILIJON DOLARJEV ob 18.00 uri - NAPAD NA POLICIJSKO POSTAJO ŠT. 13 ob 20.00 uri - RAY ob 18.00 uri - RAY ob 20.00 uri - V ISKANJU DEŽELE NIJE ob 18.00 uri - V ISKANJU DEŽELE NIJE ob 18.00 uri - RUŠEVINE - drama -100' Gledališki režiser Herman pripravlja veliko predstavo, v kateri bosta glavni vlogi odigrala njegovo dekle Žana in najboljši prijatelj Gregor. Herman se spretno poigrava s čustvi igralcev, toda kmalu tudi sam postane del predstave, ki se iz odrskih desk preseli v zasebna življenja nastopajočih. http://www.radio-kumJ AKCIJA SKRITI ZASAVC MESECA MARCA, II. »EL Ta fotografija kaže našo skrito osebo že bolj podobno njenemu današnjemu izgledu. Manjka ji le še okras moškega obraza, po katerem je marčevski skriti Zasavc znan že kar nekaj časa. V prejšnji številki smo obljubili več oprijemljivega o njem, da ga bo trnek vaših misli ujel v posodo, iz katere bomo potegnili srečnico ali srečneža, ki gre z njim na večerjo. Lahko bosta obujala spomine na čas pred četrt stoletja, ko je možakar na sliki deloval kot poveljnik občinskega štaba Teritorialne obrambe v Zagorju. V letu sarajevske olimpiade je postal sekretar občinske konference SZDL, med tem mandatom pa tudi član zagorske občinske skupščine. To članstvo neprekinjeno traja že dve desetletji, saj je trenutno zagorski občinski svetnik. Omenjena funkcija je le ena izmed mnogih, ki jih opravlja sočasno. Od leta 1988 je poveljnik Gasilske zveze Zagorje, bil je tudi zasavski regijski poveljnik, član poveljstva in od leta 1998 do 2003 član predsedstva Gasilske zveze Slovenije. Ima čin visokega gasilskega častnika, v osrednjem izobraževalnem centru slovenskih gasilcev na Igu in še kje predava organizacijo gasilstva. V o J HOTEL TROJANE HOTEL TROJANE RESTAVRACIJA "DIANA" njegovem predavateljskem repertoarju letovanjem na Debelem Rtiču. Poudarja, so tudi redovne vaje, za katere je napisal da si prizadeva biti načelen. Njegov priročnik. Tako. Kdor vsaj malo diši po življenjski moto je: “Pomagaj človeku; gasilstvu, ga je spoznal. Pravi, da je zelo če tega ne moreš, mu pa vsaj ne škoduj! ” lepo delati v gasilstvu zaradi predanosti Kljub razgibani poklicni poti je ostal članstva prostovoljstvu, ki z uspehi zvest domačemu kraju, kjer deluje zlasti prekaša celo nekatere poklicne v gasilskem društvu. Živi v sosednji vasi, organizacije. Skriti Zasavc je dejaven še kamor ga je popeljala ljubezen. Če ste v drugih humanitarnih organizacijah, radovedni in vam bo sreča mila, boste Rad obišče tabornike in skavte, z na Trojanah zagotovo izvedeli še veliko obiskom in drobnimi pozornostmi je že Več iz ust dobrega pripovedovalca, mnogokrat razveselil otroke med J B KUPON vr'\ • Oseba na sliki je:................................ ■ Moji podatki: : Ime in priimek:............................. : : Naslov:............................... : : Telefon:................................ : ; Kupon pošljite na naslov: Zasavc d.o.o., Cesta zmage 3, 1410 Zagorje Avtobusni promet in turizem, Zagorje d.o.o. TURISTIČNA AGENCIJA TAXI SLUŽBA obratuje 6:00 - 24:00 na 041 633 107 in 041 616 348 ODKRITI ZASAVC TRBOVCAjV m M. Ko se je Zlata Gostečnik, stanujoča na trgu Franca Fakina, ubadala s februarskim skritim Zasavcem Vinkom Žagarjem, je kmalu ugotovila : Trbovčan že ni... Zato je v službi pritegnila k reševanju uganke še svoje kolegice iz Hrastnika. Problem so v hipu rešile, saj je imel predsednik Foto kluba dovolj razpoznavnih podatkov. Poslala je naslov svoje hčerke in žreb je izbral prav njo...Ampak Maša je imela druge obveznost in večerjo v hotelu Diana na Trojanah je prepustila - mami. Integralov voznik Ivan je še prej pobral v Hrastniku Vinka Žagarja in po Zlato Gostečnik smo skočili v Trbovlje »čez hrib«. Integralov voznik ni mogel skriti navdušenja, da smo ovinek za Savo tako skrajšali... Z našim starim znancem Stefanom smo se tako pozdravili točno ob dogovorjeni uri. In izbrali aperitiv. Ko smo dobili na mizo predjed -pršut z raznovrstnimi siri in olivami, smo bili že stari znanci.Simpatična Zlata, zaposlena v Semicronu, nekdanji Iskri, mi je potrpežljivo razlagala izdelovanje čipov in za kaj vse se uporabljajo. Tudi svoje konjičke in konjičke družinskih članov je izdala. Radi hodijo na sprehode, na svojo gredo, sestavljajo puzle, šivajo gobeline, Maša, dijakinja trgovske šole, pa ima že nekaj mesecev činčilo. Daljši staž imajo moževe zlate ribice, za katere skrbi kar v treh akvarijih. Informacija za ljubitelje zlatih ribic : če se odpravljate na desetdnevni dopust, se dobijo neke vrste briketi, ki zadostujejo za ves ta čas. Nekajkrat letno se odpeljejo tudi z vlakom po Sloveniji, saj je mož kot progar zaposlen pri železnici. In ob tem razgovoru se že pojavi na mizi daljna sorodnica zlatih ribic - postrv, pripravljena po tržaško. Z blitvo in slanim krompirje. In omako iz oljčnega olja s česnom. Tudi mešana zelena solata ni manjkala .Elegantni Stefan predlaga, da preidemo iz modre frankinje k renskemu rizlingu, ki se k ribi bolj prilega. Pregrešno okusen.Vinka, ki je po izobrazbi agronom, vprašam, kako se napiše barique...Sploh se je o svoji stroki obširno razgovoril. Čeprav s svojo Metko že nekaj let stanujeta v bloku, se rad vrača domov, do kamor ima celih pet minut, ker ima v svoji oskrbi sadovnjak. Z enim drevesom jablane seje na primer tako poigral, da zraste na njem šest različnih sort...O njegovi službi na Agenciji republike Slovenije za regionalni razvoj, kjer pokriva Koroško, Goriško in Gorenjsko, pa smo nekaj malega povedali že ob predstavitvi. Da ga poleg fotografije privlači tudi šport, tudi vemo. Trenutno veliko kolesari in ob tem odkriva lepe zasavske kotičke, enkrat tedensko igra košarko, z Metko pa rada tudi planinarita. Prijeten večer zaključimo z odličnim jabolčnim zavitkom, zahvalo za vrhunsko postrežbo v hotelu Diana in prijetno vožnjo z Integralovim taksijem proti domu. Fotograßja in tekst: Fanči Moljk KATERI SO NAJSLASTNEJŠI VONJI? Vsakdo bi si lahko naredil seznam. Moj bi vseboval šipek v zraku, ki ima tako nedoločen vonj, da ga ne moreš slediti do vira; smreke v vročem dnevu; metina omaka; sveže nacepljen les; cimet; zrela jabolka; pravkar odprt zavitek čaja; pravkar zmleta kava; hlev tekmovalnih konjev; mlečna farma; cirkus. In še ničesar nisem rekel o cvetlicah. NAŠA BODOČNOST ----------------1_ Prijateljstvo je po svoji naravi bolj kot kateri koli drug odnos osvobojeno prevar, ker je to vez, na katero najmanj vplivajo sla po moči, telesnem užitku ali materialni koristi, osvobojeno je priseg dolžnosti ali vztrajnosti. Francine Du Plessix Gray Na prehodu med zimo in pomladjo se je odločilo za sklepanje prijateljstev deset drobcenih popkov, ki se bodo razcveteli v šest dekliških in štiri fantovske cvetove. Ko bi govorila jezike vzgojiteljev in psihologov, ljubezni pa ne bi imela, sem brneč bron in zveneče cimbale. In ko bi imela dar načrtovanja prihodnosti svojih otrok in poznala vse skrivnosti njihovega mišljenja in bi vedela za vsa spoznanja najstnikov in ko bi imela tako vero v svoje otroke, da bi prestavljala gore dvomov in strahov, ljubezni pa bi ne imela, nisem nič. In ko bi razdala vse imetje, da bi nahranila lačne in ko bi izročila svoje telo za utrudljiva gospodinjska dela, ljubezni pa bi ne imela, mi nič ne koristi. Ljubezen je dobrotljiva in potrpežljiva z neubogljivimi otroki; ljubezen ni nevoščljiva, ko želi otrok k stari mami, »ker mu je tam lepo«. Ljubezen se ne ponaša pred najstnikom z večjim znanjem. Ljubezen je dobrotljiva v domači hiši, ni sebična in si ne nadeva mučeniškega obraza, se ne da razdražiti s čisto vsakdanjimi otroškimi nagajivostmi. Ljubezen se ne spominja včerajšnjih napak in jih sproti odpušča, otroku pa pomaga, da se iz napak kaj koristnega nauči. Ljubezen ne olepšuje napak in grehov otrok (pa tudi svojih ne), veseli pa se, ko otrok spozna, kaj je prav. Ljubezen nikoli ne mine. Udobje v družini bo prešlo, sporazumevanje med starši in otroki ne bo več potrebno, tudi vzgoja se bo nekoč končala. Ko smo bili otroci, smo govorili in delali ter dojemali kot otroci, ko smo postali starši, pa moramo ravnati bolj zrelo. Za zdaj ostanejo vera, upanje in ljubezen - to troje je potrebno v družini, največja od teh pa je ljubezen. 1 Kor 13 Božo Rustja: Zgodbe za srečo v družini 15. 03. 2005 Janja Dolanc, Pot Vitka Pavliča 12, Hrastnik - hči Neja Šlenc 16. 03. 2005 Mirjana Lavtar, Kandrše 39a, Vače - hči Melanija 17. 03. 2005 Janja Vozelj, C. 20.julija 12, Zagorje - sin Žan Tatjana Lončarič, Cesta l.maja 31, Hrastnik - sin Jure Rozina Lončarič Petra Kramžar, Cesta Borisa Kidriča 4, Zagorje - sin Filip Steban 19. 03. 2005 Šuhreta Bajrič, Koželjeva ulica 8a, Ljubljana - hči Denisa 22. 03. 2005 Simona Bokal, Grča 31, Dol pri Hrastniku - hči Zoja 23. 03. 2005 Marija Dovečar, Braslovče 9, Braslovče - hči Sara 24. 03. 2005 Romana Štrus, Leše 12, Sava - sin Luka 27. 03. 2005 Marjetka Smrkolj, Vrh pri Kandršah, Izlake - hči Katarina Mali ISKRENE ČESTITKE! TUDI TO SMO MI »Kljub vsemu verjamem v dobroto, kije v ljudeh...« Ana Frank LJUDJE... V meni so ubili ljubezen do njih. Naredili mi razpoke v duši. Pa ne kar tako naenkrat. Ne čez noč. Delajo jih tiho in vztrajno, kot krt, ki dela luknjo in jo ne želi dokončati.Menda je to usoda, vsaka družba, vsaka družina ima črno ovco, pa če to je ali ne. Uživajo, v njenem ponižanju, razcvetijo se v obrekovanju: -Le glej kaj si dovoli, Kako si upa! Pa daj no, kaj je pa storil(a), to bi jaz tako mimogrede veliko bolje, samo če se mi ljubi in zahoče. Danes nekomu manjka srčne drznosti, tiste odprtosti, ki dovoli priznanje, da je nekdo boljši, da zasluži drobno pozornost, da o drobtinici medsebojne ljubezni in spoštovanju sploh ne govorim. Nočejo biti na zunaj majhni, a v srcu veliki. Ko prepoznam odvečnost se umaknem, nočem biti kamen ob katerega se spotikajo in ob katerem brusijo jezike kot ostre sablje, ki bodo napadale, bodle in rezale, vse v želji, da me ponižajo in naredijo majhno.Vem pa tudi- vse se vrača. Tako dobro kot slabo. Morda pride malo z zamikom in v drugačni obliki. A pride zagotovo. Jaz nisem majhna, velika sem, moje srce je polno ljubezni, vendar ne more več prenašati ponižanj. Prav zato, ker želim ostati velika, ne dovolim, da me kdorkoli skuša narediti majhno. SLR. MEFISTO i------- MEFISTOVÄ RAZMIŠLJANJA Historia vitae magistra Tako naj bi bilo. Zgodovina je učiteljica življenja. Sama po sebi zgodovina to zagotovo je. Ko pa se začnejo z zgodovino ukvarjati takšni ali drugačni ideološko ali režimsko usmerjeni historiki, zgodovina v trenutku dobi nek drug, zlagan, neživljenjski pomen. V takšnem primeru postane zgodovina orožje zainteresiranih skupin posameznikov za zavajanje in vzgojo ali prevzgojo prebivalstva v nekem prostoru in času, po nekem ideološkem vzorcu in željah. Težko je ponarejati stoletja in tisočletja stara zgodovinska dejstva, ki so bila z argumenti in materialnimi dokazi do potankosti raziskana in strokovno interpretirana javnosti. Veliko bolj dovzeten za manipulacije ideološko usmerjenih »strokovnjakov-zgodovinarjev« je polpretekli čas. V mislih imam obdobje, ki ga zajema življenjska doba ene generacije. Tisi, ki so se rodili na začetku obravnavanega obdobja, imajo o dogodkih svoje mnenje. To temelji na osebnih izkušnjah. Če so bile te pozitivne, je tudi njihovo mnenje o osebah in dogodkih nekega časa pozitivno, v nasprotnem primeru je spomin posameznika, kot žive priče dogajanja, negativen. K pisanju o zgodovini in zgodovinarjih me je spodbudila oddaja na eni izmed slovenskih televizijski postaj, v kateri so bili med zainteresirano javnostjo prisotni tudi zgodovinarji. Kako je polpreteklo slovensko zgodovino gledalcem pred TV zasloni interpretiral človek, ki ni zgodovinar, pač pa največje blebetalo slovenskega rodu, me ni vznemirjalo, niti razočaralo. Človek že leta in leta govori neumnosti, še kakšna nova oslarija, ki pride iz njegovih ust, pač ne more povzročiti posebnega presenečenja. V mislih imam oddajo, v kateri so se prisotni miselno spopadali glede napisa »NAŠ TITO«, ki že lep čas buri duhove med Primorci in Slovenci v celoti. Ni moj namen, da bi se tudi sam spuščal v prepričevanje in iskanje resnice o Titu in njegovi zgodovinski veličini. Tudi ni moj namen razpravljati in ocenjevati obdobje od leta 1941 do danes. O času, v katerem sem živel in živim, imam svoje mnenje, ki so ga v mojem spominu ustvarile moje življenjske izkušnje in okolje v katerem sem živel. Tudi nekatere osebe so imele pri tem svoj vpliv pa ne mislim le Tita. Mnogo bolj so mojo življenjsko usodo in način razmišljanja oblikovali znani ljudje iz okolice, ki sem jih tudi osebno dobro poznal in se z njimi pogosto srečeval. Zgodovina me je vedno zanimala. Zame je dobro napisano zgodovinsko delo kot roman, ki ga prebiram z zanimanjem in predanostjo. Kot zgodba, polna novih odkritij o nekem preteklem obdobju, v katerem so se rojevali in propadali narodi, državne tvorbe in religije..., ob njih pa tudi druga zgodovinska področja, tehnika, ekonomija, kultura, umetnost......, se mi je vedno zdelo branje zgodovinske literature. Pri prebiranju zgodovinskih del se prepustim avtorju-zgodovinarju. Zaupam mu in sledim njegovim opisom dognanj v prepričanju, daje njegovo delo plod znanstvenih raziskav in zbranih dokazov ter dejstev. Prepriča me avtorjeva objektivnost. Čeprav zgodovina ni eksaktna znanost pa vseeno pričakujem od interpretatorja preteklosti čimveč natančnih podatkov, ki v meni ustvarijo vtis podoživljanja dogodkov v nekem davnem času. Kot, da bi imel časovni stroj in bi se vrnil v preteklost, se mi dozdeva. Zgodovinarji, ki menijo, da so strokovnjaki, v resnici pa so ponižna trobila obstoječih režimov ali trenutnih političnih trendov, me ne morejo prepričati. Njihove teorije, ki se nagibajo k ideološkim razpravam o nekem dogodku ali osebnosti, nimajo dolgoročnega pomena na razumevanje nekega časa in prostora. S svojimi nastopi v javnosti, ko niti ne poskušajo skriti svoje pripadnosti določeni ideologiji, povzročajo škodo sebi in stroki. Pod vprašaj postavljajo svoje, v šolah pridobljeno znanje in historiko kot znanost. Takšni zgodovinarji so bolj historični glumači. Zgodovino ne interpretirajo kot učiteljico življenja. Izrabljajo jo za zavajanje in poneumljanje v nekem času in prostoru živečih ljudi. Njihove teorije so neprepričljive in kratkoročnega značaja. Ne animirajo ustvarjalnosti. Njihovo delo ima rušilne učinke. Človeštvo pehajo v spore, v okrilje mračnjaštva. Pustimo se zgodovini učiti. Ob spoznanjih, ki nam jih ponuja, lahko veliko pridobimo. Meßsto KRATKO-JEDRNATO- KONKRETNO Sindikalisti v Bruslju Bolkesteinova direktiva, ki vsebuje krčenje sindikalnih pravic, je povzročila globalno jezo med delavci in sindikalnimi predstavniki po vsej EU. Svoje nezadovoljstvo so sindikalisti skoraj iz vse Evrope izrazili na protestu v Bruslju, kjer se jih je zbralo okrog 50 tisoč. Med njimi se je znašlo tudi 160 predstavnikov Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Globalno delovanje delodajalcev spodbuja globalno združevanje delojemalcev. Ob podobnih direktivah kot je Bolkesteinova, lahko na evropski sceni v kratkem pričakujemo veliko globalno sranje. Poraz in zmaga proti Nemcem Nemci so nas na nogometni tekmi v Celju premagali z ena proti nič. Naši policisti so po tekmi izenačili rezultat, saj so zaradi spopadov med navijači priprli 40 nemških : 12 slovenskim razgrajačev. Zdrav duh, v zdravem telesu! Nova športna panoga Sindikat slovenskih športnikov je 27. marca organiziral protestni shod slovenskih športnikov. Kljub temu, da je protest med drugim usmerjen tudi proti vladi, športniki trdijo, da ne gre za politično dejanje. Kolikor je zadnje čase protestnih shodov po Sloveniji, je verjeti, daje protestiranje postalo vsesplošno rekreiranje in nova športna panoga. Meßsto Novi Passat. Razkošje, ki se ga hitro navadite. Pameten, varen, udoben, funkcionalen. Novega Passata z novim načinom zagona motorja, klimatsko napravo, elektronsko parkirno zavoro, zavorno asistenco, ESP, ABS in ASR, zadnjimi lučmi v tehniki LED ter štirivodilno zadnjo premo serijsko lahko doživite na testni vožnji. Vabljeni v naše salone v Trbovljah, Litiji in Postojni! Malgaj d.o.o.. Gabrsko 30, 1420 Trbovlje TRBOVLJE, 03/56-33-155 Salon LITIJA, 01/89-62-600 POSTOJNA, 05/72-11-400 info@malgaj.si, www.malgaj.si Audi Nižja obrestna mera Polovični stroški odobritvi V Od 01.04. do 30.06. 2005 Vseeno, dokler je tu Banka Zasavje s stanovanjsKimi krediti! banka zasavje Banka Zasavje d.d., Trbovlje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke Trg revolucije 25 c, Trbovlje