§f GLASILO SZDL LJUBLJANA BEŽIGRAD LETO: VIL, ŠTEV. 6 OKTOBER 1967 CENA 40 par (40 st. din) ZBORI! OBČANOV Bežigrajsko gospodarstvo! GRADBENIŠTVO IN TRGOVINA Bežigrad ponavadi imenujemo« stanovanjska občina«. S tem hočemo največkrat reči, da je gospo--, darsko dokaj šibkejša kot druge ljubljanske občine. Tako je včasih res bilo, zadnja leta pa, je Bežigrad tudi gospodarsko precej močnejši: povečale so se tovarne, razširila gradbena in trgovska podjetja. Po podatkih o poslovanju gospodarskih organizacij v Ljubljani v letošnjem prvem Gostov manj deviz več H^t4-839). Nočitev tujih »uristov je bilo 20.221 (la-ao« “46)’ »oiiitev domačih ^®tov pa 4.547 (lani 7.4R8). ^v>lo nočitev se je PreUMal° v Pr>merjavi s Pmieklnp letom za 23%, ^ se turisti še Urii * 8 »adržujejo v tXljan*V Upoštevati pa je JZs da so lar>i za Beži-zabeležili precej rfdv in nočitev na ra-v n, •8Vfttovnega prvenstva bili ^ predsezoni so ^aasedeni internati in sk^°,Vi z «ralc> m obi-^Valc> te prireditve. ° turističnem lahk^U 28 Bežigradom barnrv, P'ix*tev'amo le kot ristizletn>kov, ki čez ^žlj° v Ljubljani le več, otemTeh je eedalj° Povečano 1)8 priea močno devw ^f^aja blaga za I vina^ vlznljanskih trgo’ 1 kupiček devizni iz- | Peh m J? ^daj edini us- turizrna^nra,rodnel!a leta v Ljubljani. Energoinvest' bije plat zvona Prelahka kuverta ne gre v račun Brez izvoza ni kruha Črnuče, oktobra — Delavci in uslužbenci črnuške tovarne transformatorjev so dobili zadnji mesec 80 odstotkov plače. Med ljudmi je završalo. Kdo je kriv? Vsako leto delamo več, naredimo več, plače pa padajo. Sicer pa je to občutno zmanjšanje zaslužka viselo nad tovarno že dobrega I pol leta. Vsi so vedeli, vsi so pričakovali, da se bo I nekaj zgodilo, toda zares I završalo je šele, ko so _ prejeli kuverte z denar-I jem za september. Na zadnjem sestanku | sindikalne podružnice so padla naslednja vprašanja: ■ Zakaj delamo trans-I formatorje za Sovjetsko _ zvezo, če pa nam ta posel I prinaša izgubo? ■ Kdo je podpisal po-j godbo s Sovjetsko zvezo? I Pionirski I praznik I I I ■ Bomo še delali za SZ in si povečevali izgubo? ■ Zakaj ne bi pregledali pravilnikov o delitvi osebnih dohodkov? ■ Zaupnica vodilnim u-službencem podjetja. ■ Kako sanirati finančno situacijo, v kateri se je znašlo podjetje? ■ Si bomo še lahko sami rezali kruh ali ne? Takšna in 20.000 ton. Torej, če hoče Energoinvest živeti s proizvodnjo transformatorjev, se mora na vsak način orientirati v izvoz. Ker mu izvoz prinaša izgubo (letos so uki- NADALJ. NA 6. STRANI Telovadnica v Dolu Pri šoli v Dolu bodo še ta mesec začeli graditi novo telovadnico. Zraven bodo tudi garderobe in sanitarni podobna prostori; telovadnica bo dol- ga 26 metrov, široka 14 metrov in 7 metrov visoka. Med novim objektom in obstoječo šolo bo velika veža, ki jo bo mogoče uporabiti za kino predstave, igre, predavanja in druge prireditve. Prostora bo za približno 160 sedežev. V počastitev 25-letnice pionirske organizacije je Zveza prijateljev mladine občine Bežigrad organizirala pohod pionirjev na Rašico. Pionirski odredi vseh bežigrajskih osnovnih šol so — tokrat pod imeni slavnih partizanskih brigad — prišli na Rašico, kjer je bil partizanski miting. Borci so pionirjem pripovedovali o NOB, nastopila je godba milice in pevski zbori, vojaki pa so jim pripravili pravi partizanski golaž. vprašanja so kar deževala. Iz razprave se je čutilo, da vsi iščejo rešitve. Kako in kam, da bomo imeli dovolj kruha za vse? Izvoz za vsako ceno Gospodarski položaj tovarne je naslednji: Do konca leta bodo izdelali za okrog 5 milijard S din transformatorjev, kar je za dve milijardi manj kot predvideva letošnji proizvodni plan. To sp je zgodilo zaradi tega, ker se je obratovanje nove tovarne nekoliko zavleklo. Kjub temu dejstvu pa bodo v Energoinvestu letos naredili za 50% več trasfor-matorjev kot lani. Kje so torej vzroki za kritično stanje? Po gospodarski reformi je ostala cena transformatorjev pr.y° “‘‘Krado v na domačem trgu neizpreme- C1J| “Ljubljana v Najlepši vrt v Ljubljani oken in stanovanj. Jakob Vavpetič iz Godeže- jo za polepšanje ve ulice št. 1 v Stožicah ima balkonov svojih v vsej Ljubljani najlepše ure- Namesto cvetja bi tam lah- jen vrt, zraven pa še balkon ko ocenjevali puste beton- in okna svoje hiše. Dobil bo ske zidove in razobešeno pe- letošnji ak- rilo. cvetju«, ki Akcijo »Ljubljana v cve-njena, material se je podra- •’° organizirajo turistična tju« bodo nadaljevali pri- žil za okrog 35%. Na doma- l,1'uSlva bi časopis »Ljubljan- hodnjo spomlad. čem trgu so letos prodali dnevnik«. Mimo Jakoba --------------------------------------------- 55% proizvodnje, na tujem pa Vavpetiča sc je za Bežigra-45%. Glavna odjemalca sta dom 2e,H a°bro »drezala še Indonezija in SZ. Posel z In Bogomila Cvetan iz Triglav-se je zaradi sueške krize fi- ske u*>cc donezijo je dober, vendar pa nančnd precej zmanjšal. Ladje morajo pluti okrog Afri- da bi bolj skrbeli za estet-ke, kar prevoz močno podra- ski videz hiš, bodisi družin-ži. Posel s SZ pa je bolj skih ali blokov, slab. Kupec plača komaj Komisija, ki je vgrajeni material, dela pa Bežigrad, je videla na vrlo- trn ustanova’ v’ba*igrajski bb-ne, čeprav so sklenjene cene vih balkonih in oknih mno- eini ln ana naijmoderneje na nivoju svetovnih cen. go lepega cvetja, vendar pa opremljenih v Ljubljani. Transformatorje v to državo se precej lastnikov teh lepot P J m) J Nov vrtec »Ciciban« V začetku oktobra so v Soseski S v Stožicah odprti Namen akcije »Ljubljana v ^ ^tec. Sprejel je 120 do- cvetju« je spodbuditi občane, J®n®Jov b> obf.ok' k 80 jdl starši prijavili že mnogo prej, preden je bil vrtec zgrajen. Vzgojno-varstvena ustanova obhodila »ciciban« je najlepša tovrst- pošiljajo na osnovi pogodbe, ni prijavilo za oceno in na-ki jo je z naše strani sklenil grade. Odbor proizvajalcev transfor- Ugotavljajo še da prebi-matorjev, ki ga sestavljajo valci novih blokov, zlasti ob Rade Končar, Elektrosrbija Titovi cesti, kaj malo skrbi-in Energoinvest. Kaj storiti? Od skupno 60 tisoč ton trasformatorjev, ki jih letno dajo na trg jugoslovanska podjetja, jih Jugoslavija ne potrebuje več kot ••••ar %y polletju, Bežgrad precej visoko »kotira«. V »Avtoobnovi« odstopil direktor V podjetju GRAL-AVTO-OBNOVA za Bežigradom so dali ostavko na delovno mesto: direktor podjetja Lojze Murn, tehnični vodja Janez Svoljšak in sekretar Vladimir Aleš. Delavski svet je na seji 4. oktobra ostavke sprejel. Podjetje Avtoobnovo so zadnja leta pretresala huda notranja nasprotja. O kmelo samoupravljanje, samovolja vodilnih ljudi, odpusti delavcev, stavke, prošnje, pritožbe in anonimna pasma — to je splet vzrokov in posledic, ki so pripeljali do ostavke. Več o tem in o nadaljnjem razpletu v Avtoobnovi, bomo pisali v prihodnji številki. Po celotnem dohodku gospodarski]] organizacij v prvem polletju letos je med ljubljanskimi občinami Bežigrad na drugem mestu, za občino Center in pred ŠLško ter Mostami. Struktura celotnega dohodka odkriva, da je Bežigrad »najmanj industrijska« občina v Ljubljani, saj je delež naše občine le 8,6 odstotka celotnega dohodka industrije v Ljubljani. Delež industrije Centra znaša 30,9 odstotka, šiške 30,6 odstotka, Most 18,7 in Viča 11.2 odstotka celotnega dohodka vse industrije v Ljubljani. Večji delež v gospodarstvu Ljubljane pa imajo gradbena (sem so všteta še montažna ter projektantska podjetja) in trgovska podjetja, ki imajo svoj sedež za Bežigradom. Celotni dohodek gradbeništva bežigrajske občine znaša 31 odstotkov celotnega dohodu ka gradbeništva v Ljubljani, delež trgovine pa 10.3 odstotka celotnega dohodka trgovine v Ljubljani. V celotnem dohodka vsega gospodarstva v Ljubljani znaša delež trgovino in gostinstva 67,7 odstotka, industrije 18 odstotkov, gradbeništva 5 odstotkov, prometa 4 odstotke itd. Struktura dohodka za Bežigradom, je vsaj glede deleža trgovine in industrije, močno podobna »ljubljanskemu profilu«. Za Bežigradom znaša delež trgovine 64,1 odstotka celotnega dohodka vsega gospodarstva v občini in delež industrije 14,2 odstotka; v občini Center trgovina: 82,5 odstotka, industrija 8,2 odstotka; v Mostah: industrija 57,2 in kmetijstvo 26,6 odstotka; v šiški industrija 52,1 odstotka, trgovina 34,5 odstotka; na Viču: industrija 40,6 in trgovina 33 odstotka celotnega dohodka vsega gospodarstva v tej občini. Delež Bežigrada v neto produktu (novoustvarjena vrednost — razlika med celotnim dohodkom In porabljenimi sredstvi) celotnega gospodarstva Ljubljane znaša 12,5 odstoth Centra 56,7 odstotka, ške 15,5 odstotka, Most 7,9 in Viča 7,4 odstotka. V vseh gospodarskih organizacijah v Ljubljani je bilo v letošnjem prvem polletju zaposlenih povprečno 103.148 ljudi: r industriji 37.082, v trgovini in gostinstvu 23.228, v gradbeništvu 16.136, v pro-mestu 12.934, v obrtnih organizacijah 6.649, v kmetijskih organizacijah 2.795 itd. Nova pošta v Stožicah Podjetje za PTT promet je seznanilo občinsko skupščino z načrti za gradnjo telefonskega omrežja, centrale in-poštnih uradov v bežigrajski občini. V Stožicah bi zgradili centralo, ki bi imela v začetku 2000 telefonskih ' priključkov ter poštni urad. Dela bi končali v dveh letih. Občinska skupščina, mora zagotoviti denar za gradnjo poslopja. Podjetje za PTT promet ima v načrtih tudi ureditev novega poštnega urada v cen. tru Bežigrada. Na Brinju: RAZDEJANJE V STOLPNICAH Olimpija gradi na ^črno' Nogometni stadion za 40.000 gledalcev? Kdo je kriv? To se pogosto sprašujejo stanovalci, ki so odšteli pred vselitvijo čedne vsote milijonov, razen tega plačujejo vsak mesec še določen znesek za vzdrževanje. Na prošnjo stanovalcev smo si ogledali stolpnico v šarhovi 30 v Stožicab in lahko samo potrdimo, da je skrajno zanemarjena. Ne samo okolica, o kateri so imeli prebivalci največ povedati, marveč tudi notranjost je povsem zanemarjena. Ni še leto dni odkar je sprejela nova, moderno grajena hiša, svoje prve stanovalce in že je takšna, kot bi preživela desetletja. Znano je, da sta red in snaga v hiši odvisna predvsem od stanovalcev, ni pa povsem odveč, da napišemo tudi kakšno besedo o hišniku. Navada je, da hišnik skrbi za red okrog hiše, za snago v dvigalih in da na primer skrbi, da je stopnišče čisto. Tu pase dogaja, da ni stopnišče pometeno tudi po- teden dni in več, vendar stano- Priznanja za bežigrajske gostince Na gostinsko turističnem zboru, ki je bil 10. in 11. oktobra v Rogaški Slatini, je gostinsko podjetje Bežigrad dobilo 3 kolajne: kulinarični izdelek »Jurček« je dobil srebrno kolajno, bronasto koJaj-no so dobili za vzorni pogrinjek, natakar Franjo Ker-njak pa je zmagal v teku s pladnji valci na delo hišnika ne morejo kaj prida vplivati. Zato bi bilo dobro, če bi stanovanjsko podjetje Bežigrad odgovorilo, po kakšnem kriteriju je izbiralo in izbira hišnika za stolpnice. Kajti ljudem, ki so plačali stanovanja s svojim denarjem, ni vseeno v kakšni hiši stanujejo. In da se stolpnica da lepo urediti, kaže skrbno delo hišnika v stolpnici, ki je bila vseljena pred kratkim. Tu vlada red, tu se po hodnikih ne podijo otroci, tu iz nabiralnikov otroci ne pobirajo pošte in časopisov, kar vse se na šarhovi 30 dogaja, ne da bi to večina stanovalcev želela. iiuiiiiini 1 ZBOR 1 OBČANOV 1 glasilo občinske kon- \ | femce SZDL Lju-H bij ana—Bežigrad. la-a haja vsak mesec Ureja uredniški odbor. Predsednik uredniškega odbora: Joško Pirnar. Odgovorni urednik: Ja- nez Snoj — Cena izvodu: 40 starih dinarjev, letna naročnina 300 starih dinarjev, za delovne organizacije tisoč starih dinarjev. — Tekoči račun pri NB 501-8319/2 — Rokopise in slike pošiljajte na naslov: »Zbor občanov«, Ljubljana, Parmova 33. Pomožno nogometno igrišče za šolo »Vita Kraigherja« že vrsto let uporabljajo nogometaši Olimpije za trening. To je prostor v jami, ki jo stari Bežigrajčani dobro poznajo, ker je bila pred vojno zatočišče za več deset barak in kolib, v katerih so životarili vsake sorte reveži. Novi čas po osvoboditvi je naredil svoje. Barake so izginile, ostala je zapuščena jama velikih razsežnosti, ki so jo počasi začeli zasipavati s smetmi in drugim odpadnim materialom. Dve tretjini te jame za šolo — oziroma na njeni južni strani — sta postali last TVD Partizana — ostala tretjina pa je postala last SLP (splošno ljudsko premoženje). Zasilno oziroma pomožno igrišče je v tej jami že vrsto let, uporabljali pa so ga nogometaši, atleti in mladina gometaši, atleti in mladina nasploh. Resnica je, da je bila jama le za silo urejena in še zdaleč neizkoriščena. Vsi se strinjamo, da je lepo in prav, da se začne ta kompleks zemlje smotrno urejati, da bi se ne spremenil v smetišče, zaraščeno s travo in grmičevjem. Vendar! Prostor, ki ga opisujemo, je bil namenjen za gradnjo velikega telovadnega doma, z letnim telovadiščem, pomožnimi igrišči, itd. Res, da nikdar ni bilo potrebnega denarja, toda najkasneje čez deset let bomo takšen prostor za podobne namene krvavo iskali po zazidanem Bežigradu. Dobro, čez deset let, če ne morda še poprej. Občinski svet za kulturo, prosveto in telesno kulturo je že lani sprejel sklep, da morajo imeti vse šole svoja letna telovadišča. tudi Okolica novih stolpnic v Soseski 6 ni urejena. Ce že tu prebivalci ne morejo kaj prida storiti, pa M morali prav vsi skrbeti sa red na stopnišču in prostoru zraven hiš. ■ Nogometaši imajo svoj račun Šola »Vita .Kraigherja« je planirala, da bo do 68. leta takšno telovadišče zgradila na prostoru okrog 3.000 k v. metrov v tej jami. Zdaj pa se je na lepem pojavil nogometni klub Olimpija in začel meni nič tebi nič, urejati ves kompleks. Nima pa ne lokacijskega, ne gradbenega dovoljenja za takšno početje, niti lastninskih pravic do zemljišča... Na tem terenu se križajo interesi šole Vita Kraigherja, TVD Partizana — Bežigrad, atletskega kluba Olimpije in NK Olimpije. In tu naj bi napravila red občina! Nihče ne bi imel ničesar proti, ko bi si Olimpija želela urediti samo pomožno nogometno igrišče, ki bi tako ali tako lahko služilo tudi šoli. Partizanu, atletom in mladini nasploh, toda ambicije profesionalne nogometne organizacije so veliko večje. V bližnji prihodnosti namerava prav na tem terenu zgraditi nogometni stadion za okrog 40,000 gledalcev. Občina je doslej zahtevala, naj si Olimpija najprej uredi lastninske pravice, če namerava graditi naprej. Zaenkrat se pri nogometnem ki ta poziv še nihče ni žgan TVD Partizan ima v lasti d bršen del tega zemlji?/"’ je vredno okrog 10 milijonov S din, ostalo pa je last šole in SLP. ■ Gradbeni inšpektor molči Normalno bi bilo, da bi prvo besedo spregovoril gradbeni inšpektor ugotovil, da gre za črno gradnjo. Toda mestni gradbeni inšpektor je hkrati v isti osebi tudi funkcionar nogometnega kluba Olimpije... In gradbena dela v jami, ki niti ni last Olimpije, nadaljujejo! Sola bo po prvih razgovorih (in po milosti profesionalnih nogometašev) vendarle dobila minimalni prostor za svoje namene. Atleti naj bi po ustnih zagotovilih dobili pravico od časa do časa trenirati na tem igrišču, če bodo uskladili urnike, če ... In ko bodo okrog novega igrišča zgradili še tribune za 40.000 gledalcev, bo vsem ustnim dogovorom odzvonilo. Ce ne že veliko prej. Ce ne bi bilo drugih interesentov za ta prostor, če bi bila bivša jama v celoti občinska last (SLP), potem bi se morda težko kdo na šel, ki bi nasprotoval že začeti čmi gradnji. Toda stvari stoje precej drugače. Okrog 18.000 kvadratnih metrov prostora, ki ga predstavlja ta napol zapuščena jama, predstavlja kapital, hi nam bo v naslednjih nekaj letih še kako potreben, ko med stanovanjskimi bloki za Bežigradom ne bo več travnikov in »lukenj«. Z lučjo bomo iskali prostor za letno telovadišče, pokriti ih olimpijski bazen na pto-stem... Prenekateremu Bežigrajča-nu ni prav, da si za 22 poklicnih nogometašev v zadnjem času lahko privoščimo že prav vse; od milijonskih vsot za nakup »zlatih nog« do samovoljnega prilaščanja zemlje. N.LAPAJNE NOGOMET JE KULTURA IN DENAR »Imamo 30.000 strastnih ljubiteljev nogometne igre. Vsi ti ljudje stoje za nami! Imamo svoj račun (kredit) v banki. Poslujemo kot dobra gospodarska organizacija!« Takšne in podobne trditve iz ust profesionalnih nogometnih funkcionarjev so danes vsakdanji. Kaj naj rečemo? Drči! »Dobra nogometna tekma privabi na stadion 10, 15, in več tisoč gledalcev. Dobra nogometna igra Široke ljudske množice zabava, jih razvedri, jim nudi svojevrsten užitek. S kakino pravico nam odrekate družbeno podporo?« Tako in podobno so govorili domači nogometni funkcionarji še pred leti, ko je naš na pol profesionalni nogomet visel na mestnem proračunu. In občinske blagajne so se odpirale, čeprav bolj naskrivaj. In ko so ob začetku reforme nekateri zagnali hrup, češ zakaj smo dolžni podpirati še nogomet, so nam profesionalni virtuozi ročno odgovorili: »Teater se tudi ne more sam vzdrževati, podpira ga družba. Mi nogometaši z isto pravico zahtevamo družbeno podporo (milijone J kot gledališče, saj zabavamo še več ljudi, še več občanom nudimo lepe igre...« Drži! Pa še res je! In to zabavo v najbolj dramatičnem pomenu besede. Torej kulturno. Toda samo nogometno! Ce danes vprašate dolgolasca, kakšen virtuoz je bil Čajkovski, vam bo ročno odgovoril: »Nogometni...« Torej časi se spreminjajo in mi z njimi. Nogomet pomeni danes kulturo in j denar. Kdor pa ima denar (čeprav bančni kredit), je danes sam svoj gospodar. Tudi čc sega1, pa tuji zem--l)i? NL Gmajna" dobi načrte Zazidalni načrt za ta predal na Črnučah potrjen Kakor so nam povedali na Stanovanjskem podjetju Bc-žigrad-Mostc, je bil zazidalni načrt za stanovanjski soseski Gmajna in »črna« Gmajna na Črnučah potrjen 20. septembra letos. Predvsem vprašanje »črne« Gmajne je tako v glavnem spravljeno z dnevnega reda. Z naknadno urbanizacijo in pri lago je vanjem obstoječemu stanju v »črni« Gmajni so urbanisti želeli omogočiti legalizacijo zasebne gradnje na tem področju. Tu sicer še obstojajo nerešena vprašanja, ki pa jih bodo prizadeti z dobro voljo in medsebojnim razumevanjem skušali dokončno razrešiti. V »črni« Gmajni je predvsem problematična ena gradnja, delno pa tudi druga. Prizadete graditelje z občine pošiljajo k inž. Koviču, ki je pripravil urbanistični načrt za ta predel, kar ni prav. Problematični sta začeti gradnji na parcelah 52 in 53. Prva s svojo lokacijo onemogoča pet ostalih parcel, ker stoji prav na cesti. Ce naj bi obstala le-ta, potem bi to pomenilo 10 milijonov Sdtn izgube pri komunalnem prispevku, kar si pa v tem naselju tako ali t’ko zelo težko privoščimo. Po zadnjih Izračunih bo komunalni prispevek v »črni« Gmajni za zazidljivo parcelo znašal 2 milijona Sdln. Ta znesek je samo približen in izvira iz projektantskih predračunov. Celotni zazidalni načrt s komunalnimi napravami pa je veljal 8 milijonov Sdin. Naseljenci si zdaj sami urejajo vodovod, sodelovali bodo tudi pri gradnji ceste itd. Sami so prosili za legalizacijo gradenj in osnovali svoj koordinacijski odbor. Vse komunalne naprave bodo v okviru pripravljenih načrtov skušali zgraditi čim ceneje: s prostovoljnim delom. V »črni« Gmajni je 62 obstoječih objektov, individualnih hiš, novi zazidalni načrt pa je to naselje zgostil še za 75 zazidljivih parcel. Prav zaradi tega dejstva se je komunalni prispevek oziroma prispevek za opremljanje zemljišča zmanjšal na 2 milijona. Kakor pa zatrjujejo pri Stanovanjskem podjetju Bcžigrad-Mostc bo dejanski prispevek za posameznike še nižji, če in koliko bodo sami delali pri posameznih gradnjah oziroma si bodo z dobro organizacijo zagotovili cenejša dela. Vse potrebne komunalne naprave si bodo skušali zgraditi čim ceneje, vendar pa s tem ni rečeno, da jih namerava Stanovanjsko podjetje pri teh delih kreditirati. Gre torej za postopno urejanje komunalnih naprav v soglasju med koordinacijskim odborom graditeljev In Stano- vanjskim podjetjem D4'1*’ grad-Moste. Več kot očitno je, da ! sikdo ne bo mogel z l'n, zamahom plačati dva iniMJ^ na za urejanje zemljišča- ® takšnimi posamezniki se h® podjetje posebej pogovarja lo in skušalo problem za<: voljivo rešiti za oba. Z-dd valo bo postopno odplačeV*" nje. Nekateri si bodo kib*l dobršen delež v ta i,;un^7 prislužili s fizičnim delo',,• Za vse graditelje v »t'r^ Gmajni je Stanovanjsko \?°r jetje kreditiralo lokacij**j dokumentacijo, tako bodo zdaj lahko uredili * kaeijsko in gradbeno 1 jen je. N Nagrade za naloge o turizmu Turistično društvo grad Je nagradilo ‘'lV, jo treh najboljših nalog, k1 ,e. jih na temo »Mednarodno j to turizma«, napisali p^o bežigrajske gimnazije. 1 »g. nagrado bo dobil Zlatko ttne, drugo Jelka Pod gore tretjo pa Mojca Japelj- Turistično društvo Je ^ pisalo nagrade v okvirO clje za turistično vzgojo jj dine. V oceno so dobi1 _ nalog, izmed teh pa Je tf1 sebna komisija izbral* ^ najboljše. Avtorji do za nagrado dobili 'cflJ j SE EN NOV VRTEC Začeli so ga graditi na nekdanjem nasproti gimnazije — Prostora bo za Na prostoru, kjer je bilo otroško igrišče nasproti bežigrajske gimnazije, so zadnje dni septembra pričeli graditi nov vrtec. Tako bo «idi krajevna skupnost »Boris Kidrič« dobila zelo 'potrebno vzgojno . varstveno ustanovo. Vrtec bo gradilo gradbeno podjert>8 »Obnova«; Pod streho naj bi bil že letos. dokončali in notranje opremili pa ga bodo prihodnje leto. ' Na slovesnosti ob začetku gradnje je podpredsednik ob- Jzreden prispevek kmetov za zdravstveno zavarovanje Kmetje, ki so zdravstveno ^varovani, bodo morali v Prihodnjih dveh letih plače-vati izredni prispevek, da bi Pokrili primanjkljaj, ki Je ‘tni nastal pri komunalni s upnosti socialnega zavaro-Tat^a kmetov. Izredni prispevek znaša 2,15 odst. na katastrski dohodek, za tiste. 80 zavezanci prispevka z® razširjeno zdravstveno žalovanje, Pa še 2,03 odst. tta katastrski dohodek. Iz-redm prispevk bodo plače-od 1. oktobra letos pa a° 1- oktobra 1969. leta. činske skupščine Dušan Dolničar, ki je simbolično zastavil prvo lopato, med drugim dejal: »Z zadovoljstvom se odzivam vabilu, da sodelujem pri otvoritvi (Tel na tako težko pričakovanem in tako potrebnem objektu na terenu vaše krajevne skupnosti, kot je vzgojno varstvena ustanova. Pot, ki je pripeljala do začetka te gradnje, je bila za iniciatorje in pripravljalce dokumentacije zelo zapletena in dolga. Prav njim gre zato vse priznanje za vztrajnost pri opravljenem delu. Zelja in dejanska potreba po takšni ustanovi je prisotna že več let. Predvsem pa je zelo utemeljena, saj teren s približno 6.000 prebivalci pri današnjem načinu življenja ne more več dlje časa ostati brez sodobno urejene ustanove za predšolske otroke. V minulih dveh letih je bilo otroškem igrišču 110 otrok v vaši krajevni skupnosti nekaj napravljenega za varstvo otrok z organizacijo devetih oddelkov na šoli »Mirana Jarca«. To je sicer vprašanje varstva otrok nekoliko ublažilo, nikakor pa ga ni odpravilo. Oddelek za predšolske otroke, ki sicer obstoja na tem terenu, prav gotovo ne zasluži imena sodobna varstvena ustanova niti po svoji opremljenosti niti po zmogljivosti. Potrebo po gradnji nove varstvene ustanove je občinska skupščina spoznala že poprej, vendar je šele zdaj lahko namenila 40 milijonov S din za začetek gradnje. Prepričan sem, da bomo tudi ostalih 80 milijonov S din lahko pravočasno zagotovili in objekt spravili pod streho. Prepričan sem tudi, da nam bo to uspelo navzlic zaostrenim proračunskim pogojem v prihodnjem letu. Tako na gradbeni odbor kot na nadzorne organe in izvajalce pa- apeliram, naj si prizadevajo, da predvidene vsote ne bodo prekoračili, k%r je bila pri tovrstnih investicijah doslej splošna praksa. Ko otvarjamo to gradnjo, želim predvsem, da bi bila dela v celoti zaključena v predvidenem času, tako da bo prihodnje leto 1. septembra nova otroška varstvena ustanova izročena svojemu namenu.« Reorganizacija zdravstvenih domov Namesto desetih zdravstvenih domov bo v Ljubljani le eden Oh napovedanih spremem-za Y zdravstvenl službi, smo di- k!'atek Pogovor zapros li siv* občinskega zdrav- doma dr. Marolta, ki je med drugih povedal; »Zn občane pravzaprav ra-b0. blstvenlh spre-bofcb' vsaj občutili jih ne nam > dlrektno- Medtem ko ščin-. ?aša občinska skup-74r;urs?CX'elila 23 preventivno tu* Trt?n° varstvo 17 milijo-rinila n h- ni 0|b{ina vie od' 4eVa rt«tl dinarja. Kar za-tere da^ge občine, so neka-druge ’ J* namen večje, ma Da ^n Se zneske, večino lahko kot naša- Tak0- Za ^2° trdlm. da bo šlo. lotos PrJ^draVSfcTO iraamo lani, 01801 deanrJa kot ciente aJ!8? v giavnem pa-le da b eiemafno. Zanimivo nimai,,^?16^^ zobozdravniki ni*So °L0lJ dela- Z rcorSu" se jv, zdravstvene službe nike bom Uredilo- Posamez-Obijam P^^deiili P° nizacH.-č^r le bistvo reorga-Na i. 2?ravstva? ‘»namo n«ianskem območju Zvenih .,«7° ““rožico zdrav-različnih in sicer 23 10 ^ravsS0^ ^ njimi ratnih ar, ^ domov, 8 ob roški centralni ot- ^oislto centralno »ki zdrI^Winiko’ železničar ^ * SZ! h001' študent- *a sZ;atVBni dom, itd. Gre -ravs^o izvajanje nejšo nrZŽS* varstXa. smotrnih sC^Uo zdravstvo-hejšo ^rŠ^!^ ^ smotr-denarja, ki je 41 iudt dn^.110' Pvlzadevanio dijake »^J*1 .i® Pocenili re-rac deoa^ -de hi nam tako 00 ra ..a Ja?®tal0 neposred 1CakotdrtVStvene “emene. ^stvo^r*10- J® bn° centralizira- no. Po decentralizaciji pa so se začeli posamezni kolektivi zapirati vase. Zdaj gre za to, da se posamezne specializirane organizacije povežejo med seboj, da bodo delale po strokovno enotnih principih, ne pa tako kot bi vsak želel. Zdravnikov ni preveč, kot morda nekateri mislijo, prej premalo. Toda to je že drugo vprašanje. Zadovoljiti moramo naslednjim zahtevam: UTRINKI Na posvetovanju o zdravstvu, ki ga je organizirala občinska konferenca SZDL. Je nekdo takole komentiral Ceste organizacijske spremembo pri nas: »Kadar so zašli v težave so v starih časih organizirali procesijo, mi pa si izmislimo reorganizacijo«. • En zdravnik na 1.500 otrok do 6. leta starosti • En šolski zdravnik na 2.000 otrok od 7- do 18. leta • En zdravnik na 2300 odraslih ljudi. Doslej ob tako razdrobljeni zdravstveni službi ni bilo mogoče voditi enotne zdravstvene politike, še posebej če imamo pred očmi naše številne in raznolike zdravstvene ustanove. Vse te bomo združiti pod eno streho — v enoten zdravstveni dom, ki bo imel svoj centralni kolegij, enotno strokovno službo in svojo enotno doktrino. Vodje posameznih zdravstvenih enot bodo zadolženi za izvajanje te doktrine. Obstoja določen strah. Priliv denarja sicer prihaja po planu na zavod za socialno zavarovanje, toda zdravstvo K» dobi 10 do 12% manj, kot Letovalo je 1200 otrok Na počitnicah, ki jih je organizirala komisija za letovanje pri občinski skupščini, je bilo letos 1240 otrok iz bežigrajske občine. Lani jih je bilo 906 ali 12 odst. manj kot letos. Na zdravstvena letovanja so poslali 637 otrok; v Umagu jih je bilo 485, na Vranskem pa 132. Vzgojno varstvene ustanove so peljale na letovanja 169 otrok, 434 učencev pa je imelo šolo v naravi. Za letovanja otrok je občinska skupščina prispevala iz proračuna 14 milijonov S dinarjev, starši pa so plačali skupaj 8,9 milijona S dinarjev. Koliko plačujejo starši za otroke v vrtcu »Cicibana? Za otroke, ki jih varujejo v novem vrtcu »Ciciban« v Soseski 6, plačujejo starši naslednje prispevke; za dojenčke 18.000 S din, za 2-3-letne otroke 16.000 S din ter za 3—6-letne otroke po 14.000 S dinarjev na mesec. Trg bo drugje Preselili ga bodo čez cesto na nekdanji »Kačičev« vrt Ker bo kmalu dograjena stolpnica trgovskega podjetje »Astra« na vogalu ulice Bežigrad in Titove ceste, bodo morali preseliti bežigrajski trg. Prostor bo namenjen za parkiranje avtomobilov, trg pa naj bi bil začasno čez cesto, tam kjer je bila gostilna »Kačič«. Za Bežigradom ni ustreznega živilskega trga, kakršen je, denimo v šiški ali v Mostah. Takšen, kot je zdaj, se je nekako kar sam po sebi razvil ob ulici Bežigrad. »Občinska skupščina je že pred leti predvidela, da bi bil najbolj ustrezen prostor za trg v novem centru Bežigrada, med »Kačičem« in bežigrajsko pošto, je dejal Borut Gradišar, načelnik oddelka za upravno-pravne zadeve občinske skupščine. Ker ni izgledov, da bo ta center že v prihodnjem letu zgrajen, ni mogoče računati na enostavno prestavitev tržnice; treba bo iskati začasno rešitev. Svet za komunalo je že lani sklenil, da bi tržnico provizorično postavili na prostoru, kjer je stala gostilna »Kačič«. Tu naj bi bila vse dotlej, dokler ne bi našli stalne rešitve. Prostor je po dograditvi kolek-torja za silo urejen in bi lahko služil za potrebe trga še kakšni dve leti. Ugotavljamo, da se ljubljanska uprava trgov premalo zanima za bežigrajsko tržnico. Še denarja za pesek, da bi posuli tisti prostor; niso dali. Dvakrat smo jih povabili na razgovore, vendar niso prišli. Skušali se bomo sporazumeti o vzdrževanju trga na novem prostoru oziroma presoditi, kje je za Bežigradom prostor, da bi se trg uveljavil. Uprava trgov bi se morala bolj ukvarjati z bežigrajskim tp-gom, saj je specializirana komunalna organizar cija za te zadeve, občinska skupščina pa ji bo pomagala.« je bilo predvideno. Zakaj? Dobršen del denarja namreč »odteče« v druge zdravstvene regije, ker se naši občani zdravijo tudi drugje, zato dobivamo manj denarja, kot je bilo predvideno. Druga stvar so zdravila. Poraba zdravil je bila planirana prenizko. Porabimo jih za okrog 400 milijonov din več, kot določa plan. Bistvo reorganizacije v zdravstvu — če se povrnemo na izhodišče — ho sledeče; v prvi fazi za občana ne bo vidnih sprememb, bodo pa kvalitetne. Formalno-pravno bo integracija nastopila z novim letom ali 1. januarja 1968. Gre torej za novo kvaliteto dela, za nekatere prerazdelitve zdravstvenih delavcev (nihče ne bo ob službo). Na ta način bomo dobili več zobozdravstvenih terapevtov, več šolskih zdravnikov, pre-grupirali bomo nekatere medicinske sestre, odvečne upravne uslužbence pa bomo morali zaposliti drugje (upokojitve, nova delovna mesta, itd.). Mestni svet je imenoval odbor za reorganizacijo zdravstvene službe. V tem inciativ-nem odboru so zdravniki, ekonomisti in pravniki. Tako bomo v kratkem dobili novi zdravstveni dom Ljubljana, njegov ustanovitelj pa bo mestni svet ljubljanski. Enotna načelna stališča so v večini zdravstvenih služb že sprejeta, razen morda v nekaterih ambulantah, ki se oklepajo svojih pravic. Posebno vprašanje pa predstavlja lekarniška služba — v Ljubljani imamo 11 samostojnih lekarn, ki pa bodo slej ko prej morale uvideti, da po stori poti ne gre več«, NL NEUGLEDEN PROSTOR — Urejene tržnice Bežigrad še ne bo imel tako kmalu. ODKUP ZEMLJIŠČ ZA ..RUSKIM CARJEM' Občinska skupščina naj bi prepovedala parcelacijo V zadnjem času gradbeno združenje IMOS odkupuje gradbena zemlj!šča na območju od Doma družbenih organizacij (Buzzolini) do gostilne Ruski car. To je predel na Jezici med Titovo cesto na vzhodu in železniško progo na zahodu. Pri stanovanjskem podjetju Bežigrad-Moste menijo, da takšni nakupi na svojo roko niso v skladu z interesi urejenih sosesk, za katere smo se odločili že pred daljšim časom. Na tem področju kupujejo zemljo po 3 do 4.000 S din za kvadratni meter. Podjetje IMOS teži da bi bilo edino, ki bi lahko gradilo v tem predelu naše občine, zemljo pa odkupuje zdaj, ko zazidalni načrt za sosesko 7 še ni pripravljen. Pri občinski skupščini oziroma pri mestnem svetu ljubljanskem skuša Stanovanjsko podjetje doseči prepoved parcelacije teh zemljišč, in sicer na osnovi ustreznega občinskega odloka. Zdaj odkupujejo parcele po zemljiški knjigi, ne pa po zazidalni parcelaciji, kar bi bilo edino pravilno. Te pa zaenkrat še ni. Ce se bo ta pojav nadaljeval, bo kasneje nastala zmeda. Zazidalni načrt za sosesko 7 še ni pripravljen, zato danes še ni mogoče prodajati gradbenih parcel. Podjetje želi v miru dokončati zazidalni načrt, da bo lahko vse stroške preneslo na kvadratni meter zazidljivega zemljišča. Sele potem bo mogoče realno prodajati in odkupovati zemljišča. To kar se zdaj dogaja je navadna špekulacija lovcev na zemljišča. »Vsak meter zemlje hočemo pošteno plačati,« pravijo pri Stanovanjskem podjetju Bežigrad-Moste, nočemo pa anarhije, ki jo predobro poznamo in napol urejenih sosesk v preteklosti. Po novem zakonu lastnik zemljišča v zazidalnem okolišu slej ko prej mora dohiti lokacijo, kar pa pri urejanju zaključenih stanovanjskih sosek, kakršna naj bi bila tudi soseska 7, v današnjih razmerah — če ne bomo pravočasno zavrli prodajo zemljišč na tem območju — ne bo mogoče. Stanoitfmjsko podjetje Bežigrad-Moste torej pričakuje, da bo naša občinska skupščina oziroma mestni svet v kratkem z ustreznim ukrepom prepovedal parcelacijo in prodajanje zemljišč na prostoru, ki je določen za stanovanjsko sosesko 7. To je tako v interesu lastnikov zemljišč kot širše družbene skupnosti, pravjjo pri podjetju. \ / Reelekcija pred vrati Spomladi bo 66 delovnih organizacij v naši občini razpisalo mesta direktorjev - Dejanje, ki ga ne kaže podcenjevati Predsednik skupščine SRS Sergej Kraigher je na nedavni skupščini gospodarske zbornice Slovenije med drugim poudaril, da so nadaljnji uspehi odvisni predvsem od kvalitativnih sprememb v delovnih organizacijah, ki pa jih ne bo, če gospodarske organizacije ne bodo imele strokovno usposobljenih ljudi. Zbornico je pozval, naj ta aspekt skrbno spremlja, analizira in pomaga gospodarskim organizacijam pri zboljševanju strukture strokovne usposobljenosti zaposlenih, s katero smo lahko vse prej kot zadovoljni. Mimo strokovne usposobljenosti vodilnih kadrov niso mogli tudi na nedavnem posvetovanju mestnih sindikalnih svetov iz vseh glavnih mest naših republik in avtonomnih pokrajin. Predsednik ljubljanskega mestnega sindikalnega sveta Rudi Bregar je iejal: »Glede na to, da imamo v mnogih delovnih organizacijah nesposobne strokovno-tehnične in poslovne ekipe, ki često z »blefiranjem« in računanjem na prste zavajajo samoupravne organe in onemogočajo, da bi prišli do perspektivnega strokovnega Jconcepta, bomo našemu članstvu pomagali, da bo lahko odločneje vplivalo na reelekcijo vodilnih ekip. Zavzemamo se Uidi za to, da bi s spremembami v zakonu omogočili ' zamenjavo vodstvenega kadra brez časovnih omejitev Sodimo, da bi bil pregled uspešnosti poslovanja ob zaključnih računih gospodarskih organizacij najboljša priložnost za oceno vloge, ki so jo pri takšnem in drugačnem uspehu imeli posamezni vodstveni kadri.« Kaj bi lahko zapisali za razmere v naši občini? Na to vprašanje lahko odgovorijo — ali vsaj lahko bi odgo-borili — najbolje kolektivi sami. Na to priložnost pa ne bo treba preveč dolgo čakati. Kot je znano, je treba po zakonu o volitvah delavskih svetov in drugih organov upravljanja v delovnih organizacijah mesto direktorja razpisati vsaka štiri leta. Začetek 4-letnega roka je začel »teči« direktorjem, ki so bili na teh delovnih mestih tisti dan, ko je bil uveljavljen zakon — to je 16. aprila 1964. Zakon tudi določa, da mora biti mesto direktorja razpisano najmanj tri mesece pred potekom časa, za katerega je bil imenovan, kar pomeni — do 16. januarja 1968. V mši Zaposlenih nekoliko več V gospodarskih organizacijah bežigrajske občine je bilo letos v prvem polletju zaposlenih povprečno 14.947 ljudi ali 2 odstotka več kot lani v tem času. Največ delovnih mest je v industriji, in sicer 5.503, sledi gradbeništvo (4.645), trgovina in gostinstvo (2.711), obrtna podjetja (899), promet (875) in kmetijske organizacije, kjer je bilo 127 zaposlenih. NAROČITE ZBOR OBČANOV! občini bodo tako morali razpisati delovno mesto direktorja v 66 delovnih organizacijah. Bržkone ni treba posebej poudarjati, kako pomembna je reelekcija vodilnega kadra v času, ko gospodarske razmere diktirajo čedalje ostrejši tempo in ko je na dlani, da bo vzdržala in »preživela« samo tista gospodarska organizacija, ki to ime tudi zasluži. Prav tako ni treba posebej poudarjati, koliko pomeni v takšnih razmerah strokovno usposobljena vodilna ekipa, ki zna organizirati proizvodnjo in se prilagoditi zahtevam domačega ter tujega tržišča. »Bleferjem« in tistim, ki »znajo računati samo na prste«, o katerih je govoril Rudi Bregar, bi sedaj moralo zares »odzvoniti«. Res je sicer, da je to mnogo laže napisati ali povedati na sestanku, kot pa storiti. Toda, če mora znati svoj posel delavec za strojem in če ga zelo hitro premestimo ali celo odslovimo, če svojega posla ne zna j škoda, ki jo naredi, je takoj »otipljiva!), potem mora znati svoj posel tudi človek, ki zaradi svojega delovnega mesta lahko največ prispeva k uspehom, lahko pa tudi največ škodi. Ne gre za »rezanje glav« ali za »mentanje na ce sto«, pač pa za pravilno zaposlitev ljudi na delovna mesta, tako da bo sleherni znal opravljati naloge, ki mu bodo zaupane. Trditev, da sedaj ni dovolj samo volja za delo, temveč je treba tudi veliko vedeti in znati, še nikoli po vojni ni bila tako resnična, kot je sedaj. Zato se ne kaže več igrati z gospodarjenjem in sadovi dela. In zato reelekcija ni »cirkus«, kot mnogi pravijo, temveč zelo, zelo resen ukrep, ki bo nedvomno odseval nekaj let na uspehe ali neuspehe gospodarske organizacije. Prva reelekcija, ki je bila lani, ni dala rezultatov, kakršne smo pričakovali. Ponekod je bila res cirkus, dobro zrežirana predstava, na kateri je do-takratni direktor »dokazal«, da ni boljšega pod soncem, kot je on, premagal vse konkurente in postal spet direktor. Kolektivi se na reelekcijo tudi niso pripravili, zakonsko določilo o njej so prvič uresničevali; bilo je tudi več objektivnih težav fn. pr. kako ugotoviti sposobnost kandidata, ki se je prijavil na razpis?). In če smo iskreni — tudi razmere jih niso silile, da bi zakonsko določilo jemali resno. V prejšnjih letih je bilo (žal) mnogo bolj važno, da je direktor imel »zveze«, da je znal dobiti posojilo ali pa izposlovati dotacijo za kritje izgub. Kaj pa sedaj? Nekaj podjetij, ki jih ni več, dokazuje, da gre le zares in da reforma pomeni precej več, kot višje cene in spre-■ menjena pariteta dinarja... Zato ni preveč optimistična napoved, da bo spomladanska reelekcija dala boljše rezultate, kot jih je dala prva. Seveda pa bo rezultat takšen, kakršne bodo priprave samoupravnih organov in koliko ter kako bodo med pripravami sodelovale družbeno-poli-tične organizacije. Reelekcija ni obvezna rotacija! če je dosedanji direktor dober in najboljši izmed vseh prijavljenih kandidatov, zakaj ga ne bi spet izvolili? Toda postopek, ki bo povedal, kdo je najsposobnejši in kdo najbolj ustreza zahtevam razpisa, mora biti POSTEN IN OBJEKTIVEN. Zelo napak bi bilo, če bi reelekcija zajela samo direktorje, obšla pa vsa druga vodilna delovna mesta v delovnih organizacijah. V. č. Sl IELIJ0 GLAVE (Pre) huda konkurenca edini tovarni natrijevega perborata pri nas ga ko »Zgodba o natrij«* nas prosili, da bi perboratu, ki ga uP^ . * V6^- Sedaj pa, .vu Ijajo predvsem indB** , 110 povečali proizvod-pralnih praškov, j® j, n 56 nihče ne zmeni že leto dni,« j® predsednik delavskega 3 v »Belinki« so vsako leta v »Belinki«, k sJ*aredih 1500 ton natri-jak .in si pogladil ^ ,v6ga perborata, kot edi-Bcseda mu je tekla 51 . Proizvajalci v Jugosla-ščeno, saj težave ms« n pa bi ga lahko letno ve marveč se resi» todaii 3000 ton. V navlečejo že dalj k0.'a&^J* dneh bo začel ob-leto in jih znajo v*L nov oddelek za kolektiva že na pa1?* iJ5v?dni0 perborata. V »S peroksidom n1^ bo moč letno nare-težav. sami ga pot« «00 ton, torej bodo mo, celo iz Polj^* a ^ehnki« letno lahko uvažamo. Rabimo g*, a "dni 3000 ton prodati reprodukcijski maten81 ne morejo niti toliko, izdelavo natrijevega 1 «or so ga delali do borata. Toda kaj, K ..nV10 je 1500 vse večje težave s P? r!5ellnko« so ratom. Prej ga j® ; kreni6™ n°vi 'carinski neprestano premalo “ «Pi. Uvoz natrijevega hodili k nam na ^ Parata ni omejen in ga t°Varne’ ki delajo 'rez w?.rašk®-. uvažajo ton. prizadeli Krajši delavnik fcvarr^eZav' Tui*e V Gostinskem potljell® (jo perb^mUn 06 r v inHiiRi.HU konfekcij® -j obl ač i 1 bodo lovni teden. vodike proda-jugoslo-tovarnam po vm Leeien. tm&rvlfi Ceni k°t doma, V Gostinskem podjetju,, vec po dumninških .tma^BeagrndomS.jSfnah, ki so priMlOgS .. oSraTov^do f . nik uvedli postopoma. VS»4 ^ grgrata tudi bodo posebej obravnavan.^ uon manjše kot na na UKotovili najbolj primerenPjJlhovem tJu P Čin«! skrnišnli im hodO P po dve- JutranJU^urnh* »fram 'podjetje »Modna ^nka,«*/ stane^SO^n. vseA‘- ^izvajalci proda- ('arina ne ščiti domače proizvodnje, pravijo v »Belinki« natrijevega »Modna , - združilo letos v novih IfZ ujl prostorih za Beiltfradoin ^ iJq OIZvaji Ijanske obrate. To Je blir, 3 Wrborat na SVOiem aoj za bolj smotrno or« umacem tr„ ^ eelotnega podjetja. Vefj* $ 0 4qq .. bu PO pnbllž-tivnost, manJSl poslovni bln jUgOSlOvan- Foto: J. Vetrovec mimjse'izRube delovnega1^ Proizvajalcem pral-JL uI?^P^Vr^rt^tev ,pa prodajajo pri skrajšanem delovnem Kljub vsemu — ugodni rezultati ■ Gospodarske organizacije so v prvem polletju posvečate več skrbi osebnim dohodkom kot pa skladom Se tri mesece nas loči od novega leta. Zato so podatki o bežigrajskem gospodarstvu že nekoliko zastareli. Kljub temu pa velja zapisati nekaj podatkov iz analize službe družbenega knjigoVodstva. kaj so pokazali period čni obračuni za prvo polletje? Služba družbenega knjigovodstva je ugotovila, da je nova ekonomska politika ob naraščajočih cenah (ki pa se že precej stabilizirajo!), ob omiljenih družbenih obveznostih in omejitveni kreditni politiki neenako vplivala na različna gospodarska področja. Vendar pa so rezultati, ki Jih prikazujejo periodični obračuni za prvo letošnje polletje, dokaj ugodni, saj občina Ljubljana-Bežlgrad kot celota ne beleži niti padca celotnega dohodka, niti padca neto produkta niti dohodka za razdelitev. Zmanjšal se je edino ostanek dohodka za razdelitev, ki Je namenjen v končni fazi za sklade. Ce pa k ostanku dohodka prištejemo sredstva za gfadnjo stanovanj, ki so tudi last gospodarskih organizacij, tedaj Je ostanek dohodka ostal skoraj na isti ravni, kakor je bil ob koncu prvega, polletja lani. Močno pa se je povečala masa sredstev za izločene osebne dohodke — kar za 25 »/o. Tega podatka ni težko komentirati: gospodarske organizacije so posvečale več skrbi osebnim dohodkom, kot pa svojim skladom. Oglejmo si nekaj faktorjev uspeha ali neuspeha gospodarjenja — vsakega posebej. Kakšen Je bil celotni dohodek po posameznih področjih, če ga primerjamo z Um- skim prvim poletjem? Bržkone se bo bralec strinjal, da je bolje, če si pri primerjanju pomagamo z indeksi kot pa s kopico številk. Celotni dohodek je bil manjši le na področju prometa in to zaradi izgube, ki jo izkazuje gospodarska organizacija Adria-avio promet (indeks 90). Indeksi po drugih panogah pa so sledeči (v primerjavi z lanskim prvim polletjem). Industrija — 103, kmetijstvo — 109, gradbeništvo — 126, trgovina in gostinstvo — 111, obrt — 119, stnovanjska in komunalna dejavnost pa 128. Podatki o celotnem dohodku pa ne povedo mnogo, če ne vemo, kako je bilo s porabljenimi sredstvi, z neto produktom in njegovo delitvijo, kakšna je bila produktivnost in kašen je bil dohodek ter njegova delitev. V primerjavi z lanskim prvim polletjem so se porabljena sredstva povečala v manjšem odstotku (indeks 110) kakor pa celotni dohodek (povprečni indeks 111). Med porabljenimi sredstvi so se zmanjšali le izdatki za najemnine In zakupnino (indeks 79), medtem ko so vsi materialni stroški, najbolj pa še amortizacija (indeks 136) in izredni stroški (indeks 140) porasli močneje. Struktura porabljenih sredstev kaže, da največ porabljenih sredstev »opade« na nabavno vrednost trgovskega blaga, kar Je tudi razumljivo, saj 63,9% celotnega dohodka »odpade« na področje trgovine in gostinstva. To pa tudi kaže, da ima naša občina pretežno trgovinski značaj. Ker je celotni dohodek ra-stel hitreje kot porabljena sredstva, je neto produkt večji kot celotni dohodek. V primerjavi z lanskim prvim polletjem Je bil z* 15%. večji! (Neto produkt - razlika med celotnim dohodkom in porabljenimi sredstvi). Produktivnost (neto pro dukt na delavca) je večja kot lani na vseh področjih. Izjema je promet, kjer je nižja za 13%. Na »padec« je vplivalo podjetja Adria-avio pro-^ met, kjer je padel neto pro-* dukt zt 54%, število zaposle nih pa se je povečalo za 9%. Največ dohodka za razdelitev je ustvarilo gradbeništvo (30,3%), sledi industrija (28,9%)), šele na tretjem mestu pa je področje trgovine in gostinstva (28,7%). Ob primerjavi s celotnim dohodkom nastaja tu razlika, zakaj po celotnem dohodku je na prvem mestu trgovina in gostinstvo, gradbeništvo pa na drugem. Enako je z neto produktom. Vzrok? Zaradi prometnega davka, ki Je »prenesen« na končno potrošnjo. Bruto osebni dohodki so porasli na vseh področjih, delitveno razmerje med .osebne dohodke in na ostanek dohodka se je malo poslabšalo, ker so osebni dohodki porasli bolj kot neto produkt oziroma dohodek. Razveseljivo pa Je, da je razmerje med lastnimi (poslovni sklad) in .tujimi sredstvi (razni krediti) zelo zadovoljivo. Ob koncu junija lani je bilo to razmerje 76:24 v korist gospodarskih organizacij, letos pa je bilo celo boljše — 81:19. To je posledica dejstva, da so gospodarske organizacije precej »dale« v lastne sklade po zaključnih računih za lansko leto. Da sl bomo laže predstavili gospodarjenje, Je prav dn občinske podatke primerjamo z republiškimi. Pomagali nam bodo indeksi, tako da Je republiško povprečje indeks — 100. Industrija: Neto produkt na delavca — 94, Izločen ne to osebni dohodek na delavca — 98, Izplačan neto oseb ni dohodek na delavca —97, ostanek , dohodka in sredstva za stanovnnjfJko' g.rnanjo na delavna — 85, hitrost obračanja obratnih sredstev — 77. C niilbeirištve: nete na deihvca — 136. osebni dohodek — 120, izplačani net® dohodek na delavca ostanek dohodka irf’* d bi na Po 280 din. lahko znižali ce- 4 tiniTu • dpnUtčem tržišču i de«et din, več pa d,/6?0' Uspelo nam bo „ce,na' t-oda« tudi na ^ clrV^if8^ Perborat pre-* W.« 5a je sedaj VsWn Predsednik de-Jk in ®veta Janez Biz-za gradnjo stanovanj , dli Vse ^ar1^ hitrost obračanja 0 - da bi vnlivco? S^°n^1 —- >""■ . J 5* pJmS “ "* ~ Trgovina in gosli11® ,L„^& ^ m°g°eih foru- ^ ■ ° ze Prikazali naš razložili tudi haša edina to produkt na delavc<% 0, Sp izločen neto osebni ■, ^aj stanovanj — 187, b1^ domače ni:, ** „ ^Z&čeli d^gOvJtt at®11 ?^0, domač:! , račanja obratnih ^ -v.govau ce- 95' vat*'1 S?jaici domači pro- To so torej nekV bralnih sredstev oll^JJaprej Praške datki o gospodarstvaJJb n°rani v ________ občini ob prvem P°v f erborat J ™©šati natrijev Predstavniki Belinke so si prizadevali, da bi našli skupni jezik z mariborskim Zlatorogom. A v Zlatorogu niso hoteli direk- • tor j a »Belinke« mti sprejeti, kaj šele da bi se z njim pogovarjali. Le »Sa-ponia« iz Osijeka bo verjetno odkupila majhno količino perborata, toda niti pol toliko kot preje. Da v Belinki ne bi ustavili proizvodnje, so se odločili za skrajno pot, to je izvoz pod lastno ceno. Belinka dela m z vsakim kilogramom, ki ga proda na tuje tržišče, ustvari nekaj deset dinarjev izgube. Banke, ki so posodile dnar, da so lahko zgradili še en obrat za peroksid in nov objekt za proizvodnjo boraksa, pa čakajo. Seveda ne križem rok. V bankah pripisujejo obresti in tako se je nad »Belinko« do sedaj zgrnilo več kot 10 milijonov din obresti. Kajti dolgovi bi morali biti sedaj že skoraj poplačani, v »Belinki« pa niso še začeli odplačevati. Če z natrijevim perbo-ratom ne gre, bi lahko pričakovali, da jih bo iz kaše potegnil vsaj boraks. »Proizvodnja ne teče, tako kot bi morala. In nikoli ne bo, saj so predračuni kazali, da bi morali narediti dnevno 45 ton, pa ne bomo naredih niti 20. Tudi če bi dve poglavitni napaki odpravili, tudi če bi proizvodnja tekla tako kot je treba, ne bi imeli kam prodajati. Ko so bili postavljeni temelji tovarne je bil boraks še strateška surovina in smo ga le s težavo uvažali. Preden pa je naša proizvod nja stekla ,se je odprlo Boraks prodajajo vse dr žave vsem državam in ta ko je tudi pri boraksu iz redna konkurenca. Per spektiv za boraks ni, saj so že z rudo tolikšni stroški, da bi tudi sicer, če bi bilo vse ostalo v redu, težko bili konkurenčni...« Ker prodaja nobenega artikla, ki ga delajo v Belinki, ne gre v denar,' so tudi plače Iz meseca v mesec nižje. Povprečni osebni dohodek v »Belinki« je komaj 83.000 S din. To je glede na to, da je v Belinki veliko visoko kvalificiranih delavcev, ze- lo malo. In ljudje, ki so zaposleni v »Belinki« se že leta in leta odpovedujejo na račun investicij, ki pa ne vračajo niti tistega, kar je bilo v njih vloženo. O kakšnem boljšem uspehu in s tem tudi o povečanju osebnih dohodkov, pa sploh ni mogoče govoriti. Tudi skromna statistika vse to potrjuje. Medtem, ko so se osebni dohodki v vsej slovenski industriji povečali po reformi tudi za 53 odstotkov, so se osebni dohodki v »Belinki« dvignili le za 8 odstotkov. To pa je veliko premalo v primerjavi s povečanjem življenjskih stroškov. J. VETROVEC Zaščitna carina »Težave, ki jih ima »Belinka«, izvirajo predvsem iz sistemsko neurejenih vprašanj zaščite domače industrije in kolektiv nanje ne-more vplivati«, je rečeno v obrazložitvi zahteve, ki jo je vložila tovarna, da bi uvedli dopolnilno carino in blagovne kontingente za uvoz natrijevega per-borata. Z dopolnilno carino bi dvignili uvozno ceno natrijevega perborata iz Velike Britanije in Zvezne republike Nemčije, z blagovnimi kontingenti pa o-mejili količino uvoženega perborata na 600 do 700 ton letno. V obrazložitvi navajajo, da je v drugih državah industrija natrijevega perborata mnogo bolj zaščitena, kar preprečuje »Belinki«, da hi v te države izvažala perborat po ugodnih cenah; na drugi strani pa prodajajo nam tuji proizvajalci perborat po mnogo nižjih cenah, kot ga prodajajo doma, kar kaže, da gre za dum-ping (prodajo blaga pod proizvodno ceno), kjer je namen uničiti domačo tovarno in izriniti druge konkurente z jugoslovanskega trga. Upniki TOPSA so se sestali Prejšnji mesec je bil v TOPSU zbor upnikov, izvolili so upniški odbor, ki bo sodeloval s stečajnim upraviteljem pri reševanju tekoče problematike tega podjetja. V odboru so zastopniki Kreditne banke, Jugobanke, Zavoda za zaposlovanje delavcev, Loške tovarne hladilnikov in tovarne TOKO iz Domžal. V TOPSU nadaljujejo z dodelavo proizvodov. Preusmeritev proizvodnje v stečajnem postopku ne pride v poštev, pač pa razmišljajo, da bi se še kakšen oddelek osamosvojil, podobno kot sc je osamosvojila servisna delavnica. Ker imajo v TOPSU sorazmerno nizke plače, je upniški odbor dovolil, da izplačajo zaposlenim regres za letni dopust. O po povečanju plač upniški odbor ni sklepal, ker bi morali za višje plače predvsem več ustvariti. Sodobna elektronika na GR Na letošnji mednarodni razstavi elektronike, telekomunikacij, avtomatizacije in nuklearne tehnike na Gospodarskem razstavišču je sodelovalo 138 razstavljavcev iz 17 držav. Na razstavi sodeluje vsako leto več razstavljalcev s čedalje bolj kvalitetnimi proizvodi. Organizirali so tudi vrsto predavanj in posvetovanj, ki se jih je udeležilo veliko število priznanih strokovnjakov iz Jugoslavije in tujine. DOPISUJTE L Mova prodajalna .Lesnine' in .Elektrotehne’ V novi veliki poslovni stavbi nasproti Gospodarskega razstavišča zaključujejo dela v spodnjih treh nadstropjih, kjer bodo prodajalne trgovskih podjetij »Lesnina« in »Elektrotehna«. »Lesnina« bo imela 650 kvad. metrov poslovnega prostora, »Elektrotehna« pa 200 kvad. metrov. Specializirano prodajalno »Lesnine« bodo odprli v začetku prihodnjega meseca, ko bo na razstavišču lesni sejem. Prodajali bodo le boljše pohištvo: stilsko in pohištvo izbranih serij. V JUBU" MISLIJO TUDI NA JUTRI Pravočasne priprave za novo proizvodnjo ‘•oto: J. Vetrovec Tovarna barv JUB v Dolu spada po opremi med najbolj muzejske tovarne na Slovenskem. Pa vendar gospodarsko dobro stojijo in se previdno modernizirajo. Prvi podatek govori, da je tovarna stara že natanko 140 let. Takrat, pred 140 leti, so milne gnala vodna kolesa. Danes resnici na ljubo ni nič drugače, mline še vedno ženejo vodna kolesa. Toda ob mlinih so ljudje v treh izmenah. Seveda pa ti mlini, razen teh imajo tudi sodobnejše, to je jasno, ne meljejo več tistega, kar so mleli pred stoletjem. Poglavitno pa je, fla za njimi stoji toliko ljudi, da meljejo noč In dan. Zaradi tega je povprečni osebni dohodek zadnjih šestih mesecev v JUBU kar * 101.000 starih din, v osmih mesecih so izdelali toliko blaga, da so plan dosegli 72 odstotno, finančno pa so to leto že »zaključili«, saj so finančni plan za letos že dosegli in presegli za 16%. 9 Zgodaj smo spoznali reformo Tovarna JUB je' enkrat že bila na robu propada. To je bilo lota 1960. Leta 1961 so imeli za 250 milijonov bruto-produkta, letos pa bo to že kar milijarda in pol din. Ustvarilo pa jo je 105 zaposlenih delavk in delavcev, ki so vsi plačani po učniku, od kilograma. »Bilo bi po nas, če bi nas reforma zalotila nepričakovano,« je delal direktor Viljem Zupan in'dopolnil, da Je re forma nastopila že leta 1960. Takrat so se-odločili, kaj in kako. Uredili so medsebojne odnose, se oprijeli novega si stema nagrajevanja in si razdelili pravice in dolžnosti. Složni kolektiv uspeva, pa čeprav je delo često naporno in delovni pogoji niso niti najmanj dobri. Toda v tovarni se niso lotili ventilacijskih naprav in avtomatov skupaj s propadom, ki jim je grozil, marveč so najprej krepko pljunili v slabih prostorih v roke, sedaj pa si bodo s sto milijoni lastnih sredstev zgradili tisto kar je najbolj potrebno. • Vse po učinku Dolgo časa mnogim ni bilo jasno, kako bi nagrajevali delo. »Potlej pa, ko so uvedli kot osnovno mersko enoto kilogram, dobe pridni nekaj več, no lenih pa skorajda ni ali pa bi jahko napisali, da jih sploh ni. čemu bi koga priganjali k delu, če pa si sam piše svoj plačilni listek? Zenske ki polnijo, zaslužijo na mesec od 60 do 75 tisoč starih dinarjev, vse je odvisno od tega, koliko vreč je polnih. In rade prihajajo na delo tudi z oddaljenih hribovskih vasi. »časi so drugi,« pravi direktor. »Včasih smo morali moledovati, da je kdo delal pri nas, rekli so, da je to umazano delo. Pa da se barve prašijo in da to ni dobra tovarna. Domačinov skoraj ni bilo, najeli smo »tuje« delavce; pri nas se je popolnoma aklimatiziralo 12 Bosancev, ki so dobri delavci. No. sedaj pa imamo vsaj štiri prošnje v predalu. Prav od tam prihajajo, kjer bi se še pred nekaj leti namrdnili, če bi jih povabili k nam. Mi pa tudi sedaj radi vzamemo k nam vsakega, če ga rabimo seveda. Toda zaenkrat nas je dovolj...« • Ugodna delitev Medtem ko mnoga podjetja dajejo za sklade komaj toliko, da dajejo, da tam ne napišejo ničle ali pa jo celo napišejo, za sedanje razmere v skoraj neverjetnem razmerju. Več kot polovico dohodka, kar 58% dajejo na sklade, za osebne dohodke pa porabijo 42%. »Da, da, lahko bi malo obrnili in povečali osebne dohodke. Toda to nas ne bi nikamor pripeljalo. Zaslužimo solidno, v proizvodnji med 80 in 105 tisoč starih din in to se mi zdi povsem dovolj. Sedaj je na vrsti počasno a povsem pretehtano in plansko obnavljanje proizvodnje z izključno lastnimi sredstvi. Za to že imamo 100 milijonov našega denarja in še ga bomo imeli...« k 9 Ključ za uspeh Čeprav v JUBU nimajo štaba strokovnjakov, pa v laboratoriju stalno nekaj delajo. Razmišljajo In snujejo in — uspevajo. Vedo, to kar, mnogi ne vedo, da artikli široke potrošnje nastajajo, se dobro prodajajo in — odmrejo; .zanimanje uplahne, pa če so še tako dobri. Toda v predalih JUBOVIH strokovnjakov je vedno kaj do konca pripravljenega. Nov artikel ne iščejo takrat, ko eden zatone, marveč takrat, ko je na višku prodaje. Kdor misli na jutri ima od tega korist Uidi danes, mar ne? J. V. „ENERGOINVEST bije plat zvona NADALJ. S 1. STRANI nili 6% premijo za izvoz na klirinška področja kar predstavlja 85 milijonov izgube, je breba proizvodnjo še poceniti; to bo z boljšo organizacijo dela, novili stroji, novimi tehnološkimi postopki v novi tovarni vsekakor mogoče — samo da delo v njej Steče. Brez izvoza pa Energo-invest ni bodočnosti, ni kruha. Naročnike je zato treba gojiti. Prodana proizvodnja Proizvodnja črnuškega Ener-goinvesta je zmeraj naprej razprodana Za vrat jih zdaj tišče anuitete za novo tovarno in nepričakovani izdatki za dobavo transformatorjev Indoneziji. Tovarna je lani soslovala dobro. N akoncu leta so imeli 74 milijonov din prihrankov. Tudi letošnji maj je bil Še pozitiven, potem pa je prišla sueška kriza in prekinitev dobav za Indonezijo. Posel s to državo se Je spričo omenjenih vzrokov zmanjšal za •55 milijonov S din. f" Izboljšanje finančnega položaja pričakujejo Januarja prihodnje leto, kar pa ne bo bistveno vplivalo na zaslužke delavcev. Spomladanske in poletne težave so premostili tako, da so »pojedli« višek, ki so ga ustvarili lani. Več transformatorjev Kakor je ugotovil delavski svet podjetja in sindikalna podružnica, je edini ižhod iz težkega finančnega položaja, ki ga na mi strani ustvarjajo težki pogoji na mednarod- nem trgu, na drugi pa visoke anuitete, da kolektiv poveča proizvodnjo. Za to ima novo tovarno, ki bo šele shodila, skratka vse možnosti. Predvsem pa so tu naročila in spet naročila. Povečana proizvodnja pa. mora biti občutno cenejša, če noče podjetje prodajati transformatorjev pod lastno ceno. Samo na ta način in nikakor drugače se bo podjetje zvilo iz težav (beri suhih kuvert ob koncu meseca) in preplaha, ki je zadnji mesec zavladal med delavci. Težnje, da bi s ponovno prerazdelitvijo mase osebnih dohodkov, ki se zdaj giblje v višini 32 milijonov S din, rešili karkoli — nezadovoljstvo delavcev zaradi suhih kuvert — so lahko prej škodljive kot koristne. Ko bo podjetje trdno držalo v rokah finančno situacijo, pa bi pregled in korekture razpona osebnih dohodkov bil zelo koristen. V teh kritičnih trenutkih je enotnost kolektiva nujno potrebna. Vse sile je treba skoncentrirati na povečanje in pocenitev proizvodnje. Tu je rešitev. Glavno odgovornost za to pa nedvomno nosijo strokovne službe podjetja, v nič manjši meri pa tudi politične organizacije, ki so dolžne poslednjega člana kolektiva poučiti, kako stoje stvari in kaj je treba storiti, da je v enotnosti moč, bo Energoinvest pripeljalo nazaj na zeleno vejo. Delati več in ceneje Tovarna transformatorjev na Črnučah se je vsa leta po priključitvi k sarajevskemu Energoinvestu nenehno raz- vijala, proizvodnja je naraščala, naraščali so skladi in osebni dohodki. Gradnjo nove tovarne je narekovala uveljavitev na domačem in svetovnem trgu ter zmeraj večje zahteve po transformatorjih. Kolikokrat se zgodi, da tovarna tudi zdaj ne more v željenem času zadovoljiti domačega kupca vseld prevelikih obveznosti do drugih. In nova tovarna z modernimi stroji čaka, da bo vračala anuitete. Te so letos za primerjavo z lanskim letom za 200 milijonov S din narastle na čez 400 milijonov. Nepričakovano zmanjšanje dohodka in hkrati povečanje obveznosti do oplačevanja dolga je kolektiv pripeljalo v nezaviden finančni položaj. Prihranjen denar je skopnel. V novo tovarno so se preselili pol leta kasneje, kot je bilo predvideno. Da bo proizvodnja v njej stekla brez zastojev, je potreben daljši čas. Delavski svet podjetja predlaga finančno sanacijo podjetja takole: ■ Povečanje proizvodnje do popolnega izkoristka tehniških zmogljivosti. Uvedba dveh delovnih izmen. ■ Izvesti dosledno delitev dela in izboljšati tehnološke postopke. To je bistvena naloga strokovnjakov. ■ Uvesti povsod skrajno štednjo. Denar za investicijsko vzdrževanje porabiti samo za povečanje in izboljšanje proizvodnje. ■ Izdelovati tiste transformatorje, ki prinašajo največ dohodka. ■ Okrepiti kontrolo nad količinsko in kakovostno dobavo materiala in polizdelkov zaradi zmanjšanja porabe obratnih sredstev in odpravljanja motenj v proizvodnji. Razen tega so sprejeli še več sklepov o organizaciji strokovne službe in določenih sprememb v njej. Kot dokaz, da je proizvodnja v Energoinvestu predraga, če se ozremo na svetovni trg, je naslednji podatek: Materialni stroški za transformator, ki ga narede v Franciji ni večji kot 40 odst., pri nas (v Energoinvestu tudi) pa se gibljejo materialni stroški v višini 70 odst. In če Francozi pri vsakem transformatorju dobe 13 odst. za plače, pri nas pa samo 4 odstotke, je vse povedano. Kako zmanjšati materialne stroške? S pocenitvijo proizvodnje, z večjo produktivnostjo, ki pa se ne odraža samo v »VEC DELATI«, temveč, kako več narediti. Torej ne gre samo zato, da bi delavec večkrat udaril s kladivom, temveč kako bo udaril, da bo zato potrebno manj truda in da bo učinek večji. • Vse to kolektiv Energoin-vesta zdaj sredi nepričakovane krize spoznava. Odločil se je, da se bo spoprijel s takšnimi dejstvi, kakršna so. Nastopili so časi tržnega gospodarstva, ki smo jih zakoličili z reformo. Moderna industrija mora biti pripravljena na različne skoke in presenečenja, predvsem pa mora iti v korak s cenami na svetovnem trgu, če ga hoče osvojiti. To pa Je imperativna zahteva, če ve, da je zanjo domači trg preskromen. N. Lapajne Nevsakdanja vsakdanjost: Polževa pojedina pri „Šternu" • IVAN DOBOVŠEK • IMA FARMO POLŽEV • V STOŽICAH V Sto&icah za zadnjo kmetijo s hiSno številko 1 raste ducat visokih dreves. V senci pod njimi sta dve navadni ogradi polni vrtnih polžev, ki jedo narezane buče. »Takole 7 do S.000 jih bo, pravi lastnik polžje jarme I-van Dobovšek in opazuje svoje živalce. »Da, tudi po 24 metrov na dan premeri takle polž, če kar naprej »hodim. Ce pa bi jih stehtal vse skupaj, bi jih bilo takole za dobrih 140 kilogramov. Nekako pol leta prespijo, potem se zbude in žive budni, se parijo, rastejo in jedo vse do 10. oziroma 15. oktobra, ko se zaližejo in za-rijejo v zemljo. Povprečno živi vrtni polž okrog 5 let, nekateri več, drugi manj. Za na krožnik pa so dobri že enoletni, če so le dovolj rejeni.« »Kakšen okus imajo kaj?« me je zanimalo. »Mlajši so mehkejši kot piščanec, starejši pa so nekoliko bolj žilavi. Okus: zelo dobri so, poskusiti jih morate, pa boste videli. Stari ljudje pravijo takole: Polža je za en zobec, če ga pa grizeš, ga imaš poln gobec ... S polži se ukvarjam že od 1936. leta. Zame je to šport in konjiček — oboje hkrati,« se ni pustil motiti živahni mož. »Polže raziskujem že ves čas, odkar jih gojim. Zelo zanimive živali so tako z biološkega kot tudi s kulinaričnega stališča, še ko sem bil na kmetijskem ministrstvu Slovenije po osvoboditvi, smo jih precej izvažali: v Italijo, Francijo in v ZDA. Takole pp 25 do 30 vagonov m leto. In če vam povem, da je bilo v vsakem vagonu po 10 ton polžev, sem vam dosti rekel... Sam ne vzgojim več kot 100 do 150 kilogramov polžev na leto, kar pomeni okrog S do 10.000 kosov. Ko pa bom šel v pokoj, se bom posvetil samo vzreji polžev. Jedo buče, zelje, solato, hudo radi pa imajo tudi stolčeno sadje. Težki so takole po 2,5 dkg do 4 dkg, sem pa imel enega, ki je vogal kar 9 dkg. To je bila pečenka... , Moj vrtni ali vinogradniški polž MELIK POM ATI A je zelo okusen in ga na Kranjskem pripravljajo za jed vsaj tristo let, kakor sem mogel sam ugotoviti. Kdaj in kako pa se je kot jed razširila pri nas zares, bi težko rekel. Morda so ga s svojim jedilnikom prinesli v naše kraje že Rimljani ali pa prvi slovenski priseljenci. Na vsak način pa je znano, da jih zelo radi jedo Čehi, pa tudi Rusi, da o Italijanih in Francozih sploh ne govorimo. Le ti so naravnost požrešni na mariniranega vrtnega polža. Polžje pojedine prirejam dvakrat do trikrat na leto. Kar žal mi jih je. toda stroške moram nekako pokriti. Letos bom priredil takšno večerjo pri Sternu na Ježici, morda pa tudi pri Levu in še kje drugod. Pripravljam jih sam. češki hokejisti in novinarji so bili zelo navdušen ni, ko sem jih serviral zanje pri Kovaču v Tomačevem. Polži pripravljeni na kranjski način: tričetrt ure se morajo kuhati. Dobro je, če jih poprej operete in jih s hišami vred vržete v vrelo vodo. Potem jih z vilicami iztaknete in na krožnik. Dobro je, če jih med jedjo pomakate v hren. Imajo podoben okus kot raki. Polžje meso ima največ beljakovin od vsega mesa, je pa precej težko pre _ bavljivo. Ce so zares dobro skuhani, jih ne boste imeli polna usta, kakor menijo nekateri. Sicer pa pridite novembra na polžjo večerjo k Sternu, pa boste videli in poskusili. Serviram jih takole: po enega polža na krožnik, zraven pa drobno smrekovo vejico, da sl z njo lahko odganjate predsodke... In polž na francoski način: Tričetrt ure naj se kuha v vreli vodi, potem ga pomočimo v slano vodo ali v kis in ga premažemo z mešanico masla, česna in peteršilja. Pustimo ga v hišici. Nato ga še četrt ure pečemo, potem pa serviramo. Lahko ga pečemo tudi na žaru kot ražnjiče, lahko ga pripravimo v majhnih polpetah, popopramo in posolimo. skratka poznam 25 različnih receptov. Najbolj všeč med vsemi mi je kranjski način. Dobro sku Han polž s hrenom je boljši kot vsaka kuham šunka. Servira se ga po jedi ali pred jedjo kot poslastico. Nekateri jih pojedo po 50, če se žele mjesti, povprečni Posavci pa jih pospravijo do 120 kosov, medtem ko jih je pokojni Sto-žičan Kopitar pospravil po 200 naenkrat. Zame je dovolj 24 polžev. V moji družini jih vsi jedo, eni več drugi manj. Torej novembra pridite k Sternu na polževo večerjo. Cene ekskluzivne. Porcija polžev za porcijo čevapčičev. Obisk pri tabornikih SAVČANI NAPREJ! Ko sliši besedo »SvVČani« marsikdo pomisli najprej na vse prebivalce Savskega naselja; toda ljubljanski taborniki vedo, da se za njo skriva nekaj drugega: to so taborniki Partizanskega »Savskega odreda« iz Sav. naselja, ene najboljših taborniških enot v Sloveniji. Da je to res, so že dostikrat dokazali in še dokazujejo. Udeležujejo se vseli akcij, ki jih organizira Zveza tabornikov Slovenije ali druge taborniške enote. Čeprav je bil letošnji plan njihovega deta zelo obsežen, ga niso samo dosegli, temveč celo presegli. Ogromno truda so posvetili vzgoji mladega rodu. V tečajih gdzdne šole v Bohinju, ki jih organizira Zveza tabornikov Slovenije, je sodelovalo 15 Savčanov. To zagotavlja, da bodo novi, mladi funkcionarji krepko zagrabili za delo in pokazali, kaj so se naučili v gozdni šoli. V Savskem odredu je čedalje več mladine: marca meseca so imeli 128 članov, junija 160, septembra pa jih je bilo že več kot 200. Skoraj ni pohoda, tekmovanja ali izleta, ki se ga Sav-čani ne bi udeležili. Tudi sami organizirajo vsako leto več akcij: letos so organizirali partizanski pohod čez Polhograjske Dolomite, sodelovali pri proslavi 25. letnice pionirske organizacija na Rašici, organizirali pa so tudi dvoje tekmovanj za najmlajše tabornike, medvedke in čebelice. 27. avgusta so pripravili področno prvenstvo (za območje bivšega ljubljanskega okraja) v taborniškem mnogoboju za medvedke in čebelice, ki pa so se ga udeležili le taborniki iz Domžal, Duplice in Ljubljane. V kategoriji čebelic so zmagale predstavnice Savskega odreda, medvedki pa so zasedli drugo in četrto mesto. V začetku septembra je izvršni odbor Zveze tabornikov Slovenije predlagal Savča-nom, naj organizirajo tudi republiško prvenstvo. Savčani so se odločili; začele so se priprave, vsak je dobil svojo nalogo: ta propagando, drugi tehnično službo, tretji spet organizacijo tekmovanja samega. Naloge so se kopičile, vendar Savčani niso obupali. Se krepkeje so poprijeli za delo. Mislili so že, da bo ves njihov trud zaman, kajti do določenega roka so se prijavile le tri ekipe. Rok so podaljšali za nekaj dni in prav takrat so prijave deževale, tako da so se že spra- ševali, kako bo mogoče v enem dnevu izvesti tekmovanja za 53 ekip iz 17 taborniških enot. Zastavili so vse moči in zadnje dni je v taborniški sobi gorela luč še pozno v noč, nazadnje, pred tekmovanjem, pa je ugasnila šele ob prvem svitu. Na tekmovanju so se zbrali taborniki iz Divače, Sežane, Jesenic, Rogaške Slatine, Ljubljane in drugih krajev. Od prijavljenih enot niso prišli le taborniki iz Mute ob Dravi. Tako je prvo nedeljo v oktobru tekmovalo 46 od 53 prijavljenih ekip. Tekmovanje je bilo v Savskem naselju in na hipodromu v Stožicah. V naselju je bilo tekmovanje v premagovanju ovir, kurjenju ognjev in v šaljivem tekmovanju, katerega pokrovitelj je bil »Pionirski list«. Na hipodromu Je bil start orientacijskega teka ter »lova na lisico«, tekmovali pa so še v igri »med dvema ognjema«. V veselje vodstva tekmovanja in vseh nastopajočih, je tekmovanje potekalo točno po umiku. Temu so pripomogli požrtvovalni sodniki in kurirji, ki so rezultate z različnih panog hitro prinesli v štab, kjer so ugotavljali vrstni red ekip. Čeprav so imeli Savčani obilo dela z organizacijo, pa niso pozabili tudi na priprave svojih mladih tekmovalcev. V skupni razvrstitvi so zasedli drugo lesto (140 točk) In le za 4 točke zaostali za taborniki odreda »Zdravilnih vrelcev« iz Rogaške Slatine, ki so zbrali 144 točk. V posameznih disciplinah šo se Savčani takole odrezali: čebelice (od 7 do 9 let): 1. mesto, čebelice (od 10—12 let): 7. mesto, medvedki (od 7—9 let); 5. mesto, medvedki (od 10—12 let): L, 3. in 16-mesto. Čestitamo Jim za res dobro izvedeno tekmovanje in dobro uvrstitev in želimo, da ti' tudi v prihodnje tako vestno izpolnjevali svoje naloge. DUŠAN KULOVEC DOPISUJTE V ZBOR OBČANOV ZBOR OBČANOV OKTOBER Smrečica na Mali planini Nad 10.000 prostovoljnih delovnih ur za novi planinski dom PD Črnuče • Mala planina, zadnja nedelja v septembru. V soboto dopoldne se je na Mali planini zbralo 42 črnuških planincev, ki so krepko zavihali rokave za tretjo oziroma zadnjo betonsko ploščo na novem planinskem domu. Prva ekipa je pravzaprav že v petek pripravila vse potrebno, v soboto pa so postavili leseno ogrodje in položili železo. Ob devetih zvečer je bilo vse nared. In v nedeljo od šeste ure zjutraj pa do pol dvanajstih so planinci prostovoljci zabetonirali zadnjo ploščo. Ko to poročamo — zadnje dni septembra — je nova planinska koča na Mali planini gradbeno dokončana. Prav na vrhu pravega hotela se v ponos črnuškim pla-nincem-prostovoljcem smehlja — smrečica. • Dolgoletni predsednik PD Črnuče Metod Lampič, in hkrati najzaslužnejši organi- zator in inciator novega doma na Mali planini, nam je s ponosom povedal: »Fantje so zagrabili, da je bilo veselje. Pa ne samo fantje, celo dekleta so poprijela za lopate kot moški. Zdaj človek ima kaj videti na planini! V nedeljo nas je balo na gradbišču 46. Nekateri so naredili po 17 prostovoljnih ur, drugi po deset, tretji pa po sedem. Kolikor je kdo zmogel in kolikor je imel časa. V tem kratkem času, odkar smo zastavili prvo lopato na planini, smo skupaj vložili v dom nad 10.000 registriranih prostovoljnih ur. Koliko pa je takšnih, ki jih nismo zapisali. Oktobra bo »bajta« pokrita zaprta, če nam bo družba le še malo priskočila na pomoč.« »Bajta«, kakor popularni Metod pravi novi planinski koči na Mali planini, je v resnici pravi hotel, le nekaj manjši od hotela Šimnovec na Zelenem robu. Dolga je namreč 13, široka 10, visoka pa 11 metrov. Po načrtu bo v njej stalno okrog 60 ležišč. V kleli so štirje prostori: kotlarna, prostor za smuči, bar in pomožni prostor oziroma skladišče. V prvi etaži je šest prostorov, in sicer kuhinja, shrambe in sanitarije — ostalo pa gostinske sohe s prekrasnim pogledom na Kamnik in Ljubljano. Koča s svojim licem gleda narav-nos v dolino ... V drugi ertaži je 9 prostorov: osem spalnic in kopalnica s prho. Prav na vrhu pod slemenom pa bo tradicionalno planinsko skupno ležišče. • Da bomo našo »bajto« dokončno uredili in opremili tako kot se za solidno planinsko postojanko spodobi,« je nadaljeval predsednik Metod, — pri tem misli na vodovodno napeljavo, električno -instalacijo, notranjo leseno opremo (obrtniška dela) in gostinsko opremo itd., bomo potrebovali še okrog 15 milijonov S dinarjev. Bežigrajska občinska skupščina je doslej za naš dom skupno prispevala 8,5 milijonov S din, vrednost že opravljenega dela na novem domu, ki je kot že rečeno gradbeno pod streho, pa je po skromni oceni vredno najmanj 21 do 22 milijonov Sdin. Ko bo objekt dokončno opremljen, se bo njegova vrednost po današnjih merilih gibala v višini 50 do 70 milijonov S din.« * Prvi prostori bodo za silo pripravljeni, da sprejmejo goste in graditelje pod streho — za Novo leto. »Vso strešno konstrukcijo smo v soboto pripeljali na planino z žičnico iz Črne, fantje pa so posamezne dele znosili do okrog 350 metrov oddaljenega gradbišča na ramah! Imeli smo prekrasen dan. Ves dan ni zapihal veter, niti se ni pokazal oblaček na nebu. Dolina se je kopala v meglenem morju tam za maloplaninskim Ma-teihhomom •..« » Kljub vsem naporom In požrtvovalnosti črnuških planincev pa doma ne bo mogoče dograditi brez družbene pppore. Za prvo silo bi zadostovala manjša vsota, tolikšna, da bi kočo zaprli — kakor pravijo gradbeniki. Gre za okna, vrata in steklo, da se čez zimo ne bi delala škoda. »Dejanski stroški za gradnjo doma na Mali planini bodo, kakor kažejo vse kalkulacije, precej skromnejši, kot če bi podoben dom gradili kjerkoli v dolini. Ta čudež so omogočile pridne roke naših članov. Vse priznanje!« je končal predsednik PD Črnuče Metod Lampič, ves žareč od navdušenja, da je dolgoletni načrt črnuških planincev takorekoč tik pred uresničitvijo. Pozabil je le povedati, da gre od tistih 10.000 prostovoljnih ur, vloženih v planinski dom, vsaj 3.000 na njegov račun! Kakor so planinci že večkrat poudarili, doma na planini ne grade samo zase, temveč za vso bežigrajsko mladino, ki bo ob vsakem času dobila v njem prijetno zatočišče: poleti za oddih in razvedrilo na svežem gorskem zraku, pozimi pa za prijetno smuko in sončenje. Ocena telesne zmogljivosti učencev Na sestanku predstavnikov občinske zveze za telesno kulturo in profesorjev telesne vzgoje na osnovnih in srednjih šolah, so se dogovorili, da bodo ocenili telesne zmogljivosti učencev osnovnih in srednjih šol za Bežigradom. Testirali bodo učence osnovnih šol od 5. razreda naprej in vse dijake srednjih šol. Testiranje obsega tek na 60 ali 100 met rov, met krogle ali žogice ter skok v daljino; testiranje bo na centralnem stadionu ob Titovi cesti. Rezultate bodo zbrali in obdelali, tako da bodo dobili sliko zmogljivosti učencev in dijakov. J. P PLANINSKI IDEALIZEM Ko se danes v pogovorili sprašujemo, kje je stari idealizem in navdušenje, M ga je mladina po vojni na vseh koncih in krajih kazala za prostovoljno delo, samo zmajujemo z glavami; »Zastonj se še maCke ne pode okrog hiš ...« »Da, časi se spreminjajo. Frižiderji, bojlerji, mik- serji, bikserji, vikendi, avtomobili... Tehniški tempo časa nas je potegnil v svoj tok in nas neusmiljeno Sene naprej. Večino. Redki srečneži pa se med nami še zmeraj najdejo, da si »ukradejo« čas, za-puste tok tehniške mrzlice doma v dolini in hajd n planino. Kdor je enkrat vzljubil oore, jih bo ljubil do smr- ti. Toda to je stara resni-nica. Kaj vse planinci ne žrtvujejo za svoje gore! Črnuški planinci so z lastnimi rokami in žulji postavili pravi hotel na Mali planini. Za vse in za vsakogar! Vsak družbeni dinar so petkrat obrnili in mu dali dva do trikratno vrednost. Na lastne stroške so soboto za soboto, nedeljo za nedeljo prihajali in prihajali na planino, da bi prijeli za lopato, kramp in sekiro. Zakaj? Ker ljubijo gore, ker so vzljubili moč kolektivnega duha, ki z dobro organizacijo in trdno voljo zmore marsikaj — ki skupne interese dviga visoko nad drobne egoizme posameznika. Zidovi črnuškega planinskega doma stoje. Z njegovega slemena pozdravlja planino ponosna smrečica. Se so idealisti med nami! NL ■' Hi Med delavno akcijo črnuških planincev na Mali planini kj nl majhen, je te pod streho Pred zimsko sezono Poživiti delo v društvih Delo v telesno-vzgoj-nih organizacijah se odvija v glavnem na treningih ekip, ki tekmujejo. Za tiste, ki niso člani teh ekip se ! ponavadi nihče ne zmeni. Tako ugotovimo, da je število aktivnih članov v primerjavi s številom prebivalstva, precej skromno. Društva in klubi bi morah zato organizirati več medsebojnih tekmovanj, srečanj, pohodov in drugih oblik dejavnosti, kakršnih si člani želijo ter vključiti v svoje vrste tudi tiste, ki se rekreativno ukvarjajo s športom. Mnogi se izgovarjajo, da ni mogoče razširiti dejavnosti ker nimajo igrišč, dvoran itd. Vendar prostora za gibanje na svežem zraku je dovolj; ni potrebno, da imamo lepa asfaltirana igrišča, dovolj je tudi drugih prostorov. Zimski čas bi morali vsestransko izkoristiti za družabno življenje v telesno-vzgojnih organizacijah, posebno še tam, kjer imajo lastne prostore. Tu naj bi tekli razgovori o delu v društvu, prirejali naj bi strokovna predavanja s filmi itd. Prirejali naj bi tudi čimveč društvenh tekmovanj v najrazličnejših panogah.- Tekmovanje med delovnimi kolektivi Konec oktobra bodo zaključena športna tekmovanja bežigrajskih delovnih kolektivov. V malem nogometu, streljanju z zračno puško, namiznem tenisu in šahu se merijo športniki iz IMP, Avto-obnove, Modnih oblačil, Gradbenega podjetja Bežigrad, Gradbenega podjetja Grosuplje, Avtoservisa, Elme, Energoinvesta, Učnih delavnic gluhonemih. Termike, Iskre, Edilita, KS Savsko naselje in vojašnice Ljube Šercerja. Tekmujejo po ligaškem sistemu. Organizator tekmovanj je občinska zveza za telesno kulturo Bežigrad. Ob zaključku bodo priredili svečanost, kjer bodo zmagovalnim ekipam izročili pokale in pripravili krajši šport-no-družabni program. Nekaj zadnjih rezultatov: šah: Termika : GP Bežigrad 1:3, Avtoobnova: GP Bežigrad 2:3. J. P. JANEZ ZAMUDNIK Bila je sobota. Budilka je zaropotala kot strojnica. Jane* se je v postelji samo obrnil in zagodrnjal. Oz pol ure pa Je poskočil kot raketa. V dveh minutah je zmetal nase obleko In stekel na avtobusno postajo. Pripeljal se je samo do Kamnika. »Kako naprej?« ga je za-skrbelo. Misel je vrtala: »Obljubil sem, da bom priSel na plato ...« Dčoelo uro id bilo na voznem redu nobenega avtobusa proti Kamniški Bistrici. Janez Je poklical taksi in se odpeljal do žičnice na Veliko planino. Tik pred njim je odpeljala gondola, šoferju Je moral stisniti v roko 4 tisočake. »Cez eno uro!« mu Je pomahal sprevodnik iz kabine. »Ne boste me, ne!« sc je odločil. »Plačam kar je, če me posebol potegnete na planino!« In so ga — za 6 tisočakov. Ko Je prisopihal na gradbišče na Mali planini, so fantje ravno zastavili prvo mešanico. »Od kod pa ti, Janez, tako sgodaj, so ga pozdravili v Košarka Mladost jih je izdala Zenska košarkarska ekipa Partizana iz Ježica je zakiju* čila tekmovanje v republiški ligi. Košarkarice so odigrale 12 tekem, od teh so štirikrat zmagale. Ekipa Partizana Ježica je najmlajša v republ ški ligi, saj znaša povprečna starost igralk komaj 17 let. Nastopale so Vida Oven, Ači Gerden, Zdenka Mavec, Sonja Plevnik, Olga Levstik, Marija Oven, Dunja Bogunič, Nada Mavec, Olga Kušar, Majda Kušar, Marjeta Lupše, Majda Hrovat, Mojca Bole, Lidija Bes-lič, in Alenka švajcer. Ekipo je treniral Matjaž Penko. O tekmovanju meni takole: • Z uvrstitvijo ekipe v republiški ligi ne morem biti zadovoljen, saj bi s košarkarskim znanjem, ki ga imajo te igralke, lahko zasedli višje mesto. Krive so tudi same igralke, ki bi morale pokazati več resnosti pri treniranju; graje vreden je tudi odnos nekaterih igralk do kolektiva, saj bi se morale zavedati, da tekmovanje v republiški ligi ni rekreacija, V novi sezoni želim, da bi se vse igralke resno lotile dela in pod taktirko novega trenerja pokazale svoje kvalitete ter se čimbolje uvrstile.« JAPL Lestvica slovenske košarkarske lige — ženske za leto 1967: Slovan Jesenice Ilirija Maribor 6« Maribor Ježica Triglav 12 10 2 722:446 M 12 S 4 638:552 IS 12 8 4 586:554 16 12 7 5 564:500 14 12 5 7 518:509 10 12 4 8 484:570 S 12 0 12 348:654 0 Nastopa 9 ekip V ljubljanskih medobčinskih ligah tekmuje letos 9 košarkarskih ekip iz naše občine. Tekmovanje v pionirskih ligah in ligah mladink sta že končani. Pionirji Stadiona so se uvrstili na 5. mesto, pionirji Ježice pa na 7. mesto. Mladinke Ježice so si priborile 3. mesto. Stadion pa 7. V članski ligi vodi ekipa Savskega naselja in si bodo verjetno priborili pravico sodelovanja na kvalifikacijah za II. slovensko ligo. Drugo moštvo Stadiona, ki tekmuje v isti ligi izven konkurencije, je na predzadnjem mestu. Mladinci Ježice so na 4. mestu v I. mladinski ligi. Stadion pa na 6. mestu. Mlada ekipa Črnuč, ki je tekmovanje začela dobro ,pa je v nadaljevanju popustila in se bo morala zadovoljiti z predzadnjim mestom v II. mladinski ligi. JAPL Skromen izkupiček Tudi košarkarji »Stadiona« in Partizana Ježice, ki so tekmovali v II. republiški ligi, so zaključili letošnjo prvenstveno sezono. Moštvo »Stadiona« je drugo leto za-pored nastopalo v tej konkurenci, igralci Ježice pa so novinci v republiškem tekmovanju. Uvrstitev obeh bežigrajskih ekip ni nič kaj vidna. Tolažijo se lahko a tem, da so vrsto tekem izgubili s minimalno razliko v koših. Košarkarji »Stadiona« so mimo tega le redkokdaj nastopili ■ najboljšo postavo, ekipo Ježice pa je precej prizadel odhod nekaterih najboljših igralcev k vojakom. Lestvica II. republiške članske lige (zahodna skupina) za leto 1967 Nanos Vrhnika Tolmin Moste Stadion Triglav Ježica Suha 14 12 2 812:636 24 14 11 3 873:806 22 14 8 6 839:744 16 14 8 6 782:793 16 14 6 8 694:605 12 14 6 8 778:852 12 14 4 10 649:721 8 14 1 13 709:889 3 URNIK VADBE V TVD PARTIZAN BEŽIGRAD (telovadnica v jami ob Vodovodni cesti) PONEDELJEK IN ČETRTEK — ob 19.15 pionirke, ob 20.15 mladinke in članice; SREDA IN PETEK — ob 18.30 pionirji, ob 18.30 mladinci, ob 20.30 člani; Nedelj« dopoldne — prosta telovadba. Pomoč borcem Na zdravljenju je bilo 226 članov ZB Zdravstveno stanje borcev NOV je — zaradi vse večje izčrpanosti in pogostih kroničnih obolenj — ■iz dneva v dan slabše. To nalaga naši družbi, da izplačujejo, nadaljujejo pa v novem šolskem letu, ko upravičenci predložijo vsa potrebna potrdila v vpisu na • šolo. Občinska skupščina Be- bolj skrbi za borce, zlasti žigrad je letos zagotovila pa, da več pozornosti po- v proračunu 39 milijonov i., .. -j g c^narjev za p0mc>č -bor- cem NOV, kar je 12% več kot lani. Ta denar so razdelili takole: Za osebne priznavalni- sveti preventivnemu zdravljenju borcev. Tudi letos je komisija za zadeve borcev pn občinski skupščini, v sodelovanju s terenskimi organizacijami ZB m občinskim združenjem borcev, Organizirala preventivno zdravljenje. Na lOdnev-nem okrevanju je bilo 210 članov ZB in sicer v Kranjski gori 39, v Piranu 42, v Banjolah 52, v Crikvenici 22, v Bohinju 20, v Volpariji 7, na Belem križu 1, na Dugem ©toku 5 in v Poreču 19. Borci so prispevali povprečno 14.500 S dinarjev, drugo je prispevala občinska skupščina. Na 10-dnevnem kurativnem zdravljenju je bilo 16 borcev in sicer v Rogaški Slatini 8- v šmarje-skih toplicah 7 in v Laškem 1. Prsipevek borcev za to zdravljenje je znašal Od 24.000 do 28.000 S dinarjev, razliko pa je prispevala občina. Občinsko priznavalnino v zneskih od 10.000 do 25.000 S dinarjev prejema v bežigrajski občini 154 borcev. Spisek upravičen-eev vsako leto pregledajo in terenske organizacije ZB ugotavljajo, da pomoč zares dobijo tisti, ki so jo potrebni; upoštevajo predvsem zdravstveno in socialno stanje borcev. V lanskem šolskem letu je 15 otrok dobivalo pomoč za šolanje. Med počitnicami te pomoči ne za družinske priznavalnine (sem so vštete tudi šolnine) 3 milijone S dinarjev, za izplačalo enkratnih in stalnih pomoči borcem je predvidenih 3,5 milijona S dinarjev, za stroške preventivnega in kurativnega zdravljenja 3,5 milijona S dmarjev, za šolnine borcev 100.000 S dinarjev, za pomoč koroškim borcem pa so do- ne borcem je namenjenih delili en milijon S dinar-24,5 milijona S dinarjev, jev. Spoltova.nl! Prapor organizacije ZB v Stožicah Ob krajevnem prazniku Posavja v začetku septembra so razvili nov prapor terenske organizacije Zveze borcev Stožice, Ježica in Savlje. Ta organizacija nosi ime Danile Kumar. Pokrovitelj ob razvitju je bila tovarna TONOSA, katere predstavniki so tudi izročili borcem nov prapor. Dopisujte! ObveJcam t/cu,, da. im v tol&km leta 1966/67 LUpelno dokončala lo tanje. In matiVtOiala na Ekonomiki taednjl ioll v Ljubljani. Km im v daiu oblikovanja III. in IV. letnika od Vai dobivala pomoč za iolanje, Vai ob.tej pniliki obvelčam, da im z dnm /.IX. 7967 naitopiia ivojo pt.vo aedno zaposlitev, tako da mi za v bodoče takovutna pomoč ne bo vec potAebna. Zelo im mečna, da im uipein.0 dokončala iolanje, za kan. mi je bila v veliko' pomoč pnav Vala pomoč, obenm pa tudi monalna obveznoit za upon.no delo, ki ie mi je viekakoa poplačalo. Še enknat pniinčna hvala za izkazano pomoč in pozonnoit. letim vim članom komiiije tudi v nadaljnem delu veliko uspehov, dob.ir zdnavje in oiebne meče. Ljubljana, 5,9,1961 Tatjana Junca / hČi Vanila Šenkova 13 (Satiko naieljel RKbKOST — »Obveščam vas, da sem uspešna končala šolanje ... prisrčna hvala za pomoč in pozornost.« — Takšna pisma otrok, ki jim pri šolanju pomaga komisija za zadeve borcev, so silna redkost. Ne gre za ponižno zahvaljevanje za vsak dinar, temveč — če nič drugega — za vljudnost. 50. OBLETNICA VELIKEGA OKTOBRA „Moja visoka šola je bila oktobrska revolucijo 1 p«' sre°kukjebasu Dolg stanovanjski blok v Kržičevi ulici za Bežigradom je podoben mnogim predvoj- Srečko Jeras, udeleženec oktobrske revolucije v Rusiji. nim stanovanjskim hišam. Prav na vrhu te stavbe, ki nosi hišno številko 6, pa že 36 let stanuje Srečko Jeras. »šestintrideset let je kar lepa doba,« pravi Jeras smeje,« »In koliko stvari se je že zgodilo med stenami tega mojega stanovanja. Težko bi naštel, koliko je bilo pred vojno in med vojno pri meni tajnih sestankov in prireditev. Včasih se kar čudim, kam smo spravili vse ljudi, ki so naskrivaj prihajali k nam. Ja, če bi znale stene govoriti,« doda čez čas in se zamisli ... Pred seboj na mizi je razgrnil časopise, nekaj knjig, ki leže na bližnji otomani je zaznamovanih z listki, velik, že precej obrabljen zemljevid 'Sovjetske zveze pa priča, da Jeras večkrat seže po njem. Na videz je Jeras podoben mnogim upokojencem, ki mirno preživljajo svoje življenje: vsak dan hodi kot toliko drugih na trg in z mrežo po trgovinah ali pa se z vnučki igra na bižnjem otroškem igrišču. Toda vsaka prosta ura, tista, ki je zares samo njegova, je ura Jerasovih spominov, ura Oktobrske revolucije, v kateri je Srečko Jeras preživel najlepše, pa tudi najtežje dni svojega življenja. »2e pred prvo svetovno vojno, ko sem bil še šolar, sem bil revolucionar, zaprisegel sem revolucionarnemu gibanju Preporodovcev. Prva vojna pa mi je nadela vojaško suknjo in čez noč sem se znašel m ruski fronti — postal sem ruski ujetnik. Tu pa se je začelo zame novo življenje, življenje revolucionarja. Moja visoka šola je bila Oktobrska revolucija.« čeprav mu je težko življenje močno spodkopavalo zdravje, je ves mladosten, klen. in v očeh sc mu sveti nek poseben lesk, ko govori o dneh velike revolucije, ki so tudi njegovi veliki dnevi, saj je rasel skupaj z rusko revolucijo. »Medtem ko sem bil ruski ujetnik,« pripoveduje naprej, bilo je to 1916. leta, sem zvedel, da se v Odesi zbirajo ruski prostovoljci za- boj proti Avstroogrski. Takoj sem se jim priključil, saj sem bil idealist in sem mislil, da je vojska dobrovoljcev prvi korak za združeno Jugoslavijo. Kmalu pa sem spoznal, da smo prostovoljci samo lutke, M naj bi pripomogle k Veliki Srbiji.« Jeza in razočaranje revolucionarja, ki je že v najbolj zgodnjih letih mladosti sanjal o Jugoslaviji in. o enakopravnosti jugoslovanskih narodov, sta bila precejšnja. Takoj, ko je vidci, kam pelje pot prostovoljcev, je izstopil iz teh vrst. »Sele takrat sem se začel natančneje zanimati za novoustanovljeno rusko vojsko. Vojaki so bili polni revolucionarnih idej in vodila jih je ena sama misel — velika zveza sovjetskih držav. Toda to je bila samo ideja, ki pa jo je bilo treba šele uresničiti, uresničiti z orožjem v roki.« In Srečko Jeras je bil eden boljševikov, ki so se v veliki revoluciji borili za uresničitev te ideje. »Kakšna mogočnost je bila ta naša revolucija...« je pripovedoval ves v ognju. »Leto 1918, ko je postala Rusija že sovjetska republika, me je zateklo v Moskvi. Takrat sem se priključil internacionalnemu oddelku Rdeče armade, v katerem so se zbrali navdušeni revolucionarji raznih dežel: Slovenci, Srbi, Hrvati, Madžari, Nemci, Ka-zahi... Oddelku je poveljeval veliki revolucionar, legendarni komisar Džangiljdin. Naša naloga je bila, da osvobodimo Kirgizijo.« Pot je bila zanimiva, pa tudi polna neprijetnih srečanj s takoimenovanimi belimi tolpami. Okoli 300 revolucionarjev, kolikor jih je štel internacionalni oddelek, je nosilo s seboj velik tovor orožja in municlje. »Do Saratova smo se peljali s posebnim vlakom,« pripoveduje Jeras, »potem do Astra-hana, kjer smo imeli hud boj z belimi oficirji, po Volgi z rečnimi ladjami, od tam pa preko Kaspijskega morja do Fort Ševčenka. Tu pa nas je čakalo precej nenavadno potovanje po stepi, še nikoli v žlvljenjp nisem videl tolikšne prostranosti, tako nekaj čudovitega in nenavadnega kot je Zakaspijska stepa. Toda tudi stepa ima svoje muhe — noči, ki so podobne našim zimskim in dneve, ki so bolj vroči, kot dnevi naših najbolj toplih poletij. Ta nenavadna temperatura dnevov in noči nam je prizadejala mnogo Obletnica bojev za severno mejo DIPLOMA -PREMALO Nerešena vprašanja koroških borcev iz let 1918-19 Marsikdo izmed nas morda sploh ne ve, da obstoja pri nas organizacija, ki se uradno imenuje Zveza pro-stovoljcev-borcev za severno mejo 1918/19. V tej organi-zaciji so združeni fantje in možje, ki so v kritičnih letih 1918/19 prostovoljno zagrabili za puške in nam priborili takšno severno mejo Slovenije, kakršno poznamo še danes. Ime slovitega generala Maistra je tesno po-vazno s tistimi zavednimi Slovenci, ki so stopili na branik slovenskega narodnostnega ozemlja, ko se je po prvi svetovni vojni sklepala mirovna pogodba, smrtno ranjeni habsburški orel Pa se je s svojimi kremplji še zmeraj krčevito oklepal Pomurja, -štajerske in Koroške. Organizacija prostovoljcev cev za severno mejo 1918/19 ima svoj republiški sedež v Ljubljani, razen tega pa ima podružnice tudi v Celju, Mariboru, Dolnji Lendavi, Ormožu, Slovenj Gradcu, Kranju, Jesenicah, Kranjski gori, Tolminu, Novem mestu in v Kočevju, že lep čas se ti borci bore, da bi za svoje preživele člane od naše družbe dobili tudi materialno priznanje. Prenekateri preživeli prostovoljci žive v izredno hudih materialnih r: -merah, zato je prav, da se vsaj zdaj, ko bomo vsak čas proslavljali 59 let, odkar so pogumno stopili na branik severnih slovenskih meja, spomnimo tudi nanje. že 1958. leta je bil bivši okrajni odbor Zveze borcev NOV v Mariboru pooblaščen od Glavnega odbora SZDL preglavic in marsikomu izmed nas tudi zrahljala zdravje.« Dnevi in tedni so bili en sam boj in sam spopad s sovražnikom. Utrujeni, toda zato nič Inanj navdušeni in borbeni vojaki, so končno le prišli v Kirgizijo. Vodja gospodarskega internacionalnega oddelka Sergej Ivanovič Jeras, je bil priča, ko je postala Kirgizija svobodna dežela, sovjetska republika; priča, ko so Kazaht, ki so bili stoletja tlačani, postali svobodni ljudje. »V Kirgiziji sem dočakal konec vojne. Odpravil sem se domov, toda že v Aktjubin-sku sem se spet znašel sredi boja in se kot načelnik štaba pri komandantu fronte v ta-koimenovani Aktjubinski fronti spopadel s kozaki in belimi četami.« Pa tudi to še ni bil konec. Boji, težki dnevi na odgovornih mestih v ruski Rdeči armadi, so Jerasu načeli zdravje. Zato je moral v Taškent na zdravljenje. Kirgizija pa se mu je priljubila in zato je odšel potem še za dve leti v Kirgizijo za poslovodečcga namestnika predsednika sovjeta narodnega gospodarstva za Kirgiško republiko. In Šele 1921. leta, ko je bilo vse hudo že mimo, so je vrnil domov, v rojstno Ljubljano. »Precej hudega sem preživel,« pripoveduje zdaj tiho, kot bi hotel poudariti, da je vse življenje preživel skromno. »Danes pa so vse moje življenje, vsi moji upi. moji vnučki. Saj še ne vedo dobro, kaj pomeni beseda revolucija, toda kadar posedejo okoli mene in ko jim pripovedujem o tistih velikih dneh, me poslušajo z odprtimi usti. In meni je takrat najlepše, ker vem, da je bila velika Oktobrska revolucija začetek naše revolucije, ta pa je tudi tem mojim malim črvičkom prinesla lepše življenje.« a. b. Slovenije in od republiškegs odbora Zveze borcev NOV Slovenije, da podeli vsem borcem za severno mejo spomenice v obliki diplome. To spomenico je prejelo okrog 1700 teh preživelih borcev-prostovoljcev. Večina prostovoljcev je danes stara okrog sedemdeset let, hkrati pa so tudi sta-roupokojenci. S tem je pravzaprav dovolj povedano. Izbrana delegacija Zveze prostovoljcev-borcev za severno mejo 1918/19 je pred kratkim obiskala predsednika Skupščine SRS Sergeja Kraigherja In mu obširno razložila svoje probleme. Iz posebne okrožnice, ki jo je zveza razposlala svojim občinskim organizacijam po Sloveniji, med drugim tudi bežigrajski, povzemamo naslednje: Tovariš Kraigher je našo delegacijo sprejel 17. junija. Uvodoma Je dejal, da se je po prejemu našega pisma Izčrpno informiral glede naše organizacije. Zlasti ugodne informacije je dobil od predsednika republiškega odbora Zveze združenj borcev NOV Franca Leskoška-Luke, ki je bil tudi sam koroški prostovoljec. Predsedniku skupščine smo orisali zgodovino naše organizacije, zlasti pa . naša prizadevanja za rešitev zahtev moralnega in materialnega priznanja zaslug prostovoljcem. Povedali smo tudi, da bo prihodnje leto novembra minilo 50 let od uspešnih borb na severni slovenski meji. V nadaljevanju razgovora smo predsedniku skupščine pojasniti, kakšne so naše želje in zahteve, kako naj Id rešiti vprašanje priznanja lem borcem z republiškimi prepisi, zlasti pa smo izrazili željo, da bi se republika lotila tega problema bolj prizadeto. Večina občinskih skupščin v Sloveniji je namreč naše okrožnice in zahteve v njih odbila. Najboljšo rešitev so našli le v Mariboru, kar zadeva rešitve v občinskem merilu, kjer so borce za severno mejo 1918/19 izenačili Z borci NOV- Ce naj bi se naši problemi še nadalje reševati v občinskih merilih, potem naj bi tudi druge občine posnemale mariborsko občino. Tovariš Sergej Kraigher j* poudaril, da so naše zahteve upravičene, vendar pa bo treba najti za ta problem primerno rešitev skupaj * občinskimi skupščinami in seveda ob pomoči socialistične zveze. Delegacija prostovoljcev 29 severno mejo se je zanimala tudi za pereče vprašanje v zvezi z novim avstrijskim zakonom o narodnih manjšinah, ki ni v interesu n»Še narodnostne skupine na Koroškem. Tovariš predsednik nam je zagotovil, da bo 40 vprašanje obravnavala re" publiška skupščina. Prav bi torej bilo, da se tudi v naši občini zganem0 In vsaj prihodnje leto, ko bodo proslave ob 50-letniC* bojev za severno slovensko mejo, krepko stisnemo rok° preživelim prostovoljcem- Dotlej bo moralna in materialna plat njihovih problemov prav gotovo že ugodh0 rešena. Brez vsakega dvom® se ob takšnem jubileju tudi spodobi.