KATOLJSK CERKVEN LIST.
„Danica" izhaja vsak petek na celi poli, in velja po pošti za eelo leto 4 gl. 60 kr., za pol leta 2 gl. 40 kr., za eetert leta 1 gl. 30 kr. Vtiskarnici sprejemana za celo leto 4 gl., za pol leta 2 gl., za eetert leta 1 gl., ako zadene na ta dan praznik, izide „Danica dan popre)
Tečaj XL.
V Ljubljani, 28. vinotoka 1887.
List 43.
Sveta Družina.
Poljaki spisal J. B. Za leski.
Prost5" poslovenil J. Bile.
Slavni poljski pesnik J. B. Zaleski je razun druzih krasnih poezij spisal tudi prelepo pobožno pesem „Sveta Družina," ktero premišljevaje opeva dogodbo popisano v sv. evangeliji. Luk. II 42-52.
Res je sicer, da po vsem poljskem slovstvu veje večidel globoko veren duh, kakor je poljsko ljudstvo sploh pobožno in zvesto-vdano sveti katoliški veri; vendar moramo priznati, da spada ravno Zaleski med naj bolj verne, naj bolj pobožne poljske pesnike, kar nam dokazuje pričujoča pesem, ktero častitim bralcem tukaj podajam, prosto, v nerimanih verzih poslovenjeno.
Pesem ta je polna lepih, vzvišenih misli in je večidel povsod tudi manj učenim čitateljem razumljiva. Opazek sicer ne potrebuje; vendar naj mi je dovoljeno, da tu na nekaj opomnim, kar bi zuabiti manj učene bralce motiti utegnilo.
Kakor sem prej omenil, je uzet predmet pesme iz sv. evangelija. Opeva nam ona popotvanje sv. družine iz Jeruzalema, kjer so velikonočue praznike praznovali, na dom. v Nazaret; dalje nam ginljivo opisuje, kako so sv. stariši zgrešili presvetega mladenča Jezusa; kako so ga potem v tempeljnu našli ter se ž Njim veselo na
I.
Velika noč vesela je minula; Jeruzalem so romarji pustili, Domu se vračajo po znanih cestah. Tako potuje ljudstvo v Galilejo, Po dolu tje euako bojni versti; Tam na obalih in pri Jordanu. Krog Nazareta, Naima, Kanaana, Krog Kafarnavma skupaj bivajo, Zatorej so na potu se združili, In srečne druščine se veselijo. Naj prenoče, naj drugo se primeri, Veselo v družbi je in laglje vedno.
Kraljuje že na tratah mila pomlad, Z obilnim listjem diči smokva se, Cveti že mandelj, palmo zaljša cvetje Prekrasno; rožmarin vonja prijetno, In mlačen vetrič duh po zraku širi, Povsod se sliši ptičic žvergolenje.
Še človek na pomlad drugače čuti, Vesel, pobožen je in vnet ljubezni! Kamor ozreš se, serce ti navdaja Veselje, radost, in po morju misli Se vozi duša, kot na lahkih valih.
m
Beži za uro ura — milja, dve, Večer je že in milja marsiktera! Glej oljke, log celo zeleu. in tu Studenca bistri — vgodno vse počitku.
V	rudeč oblak se vtaplja solnce že, In razsvitljuje Tabor, griči nižji Odsevajo se nežno v rožnem svitu; In Magdala naj lepše se blišči.
In v Magdale vinogradu vali se Potok, ko svitel trak, v aloe germju.
V	vinogradu pozdravlja palma že Od daleč tje v dolino s senco dolgo.
V	vinogradu devica Samar'janka Beži plašna, celo pred jagnjetom; Prestrašena zakriva nežno lice;
Ker jo prekle8tvo v Izraelu spremlja: Očetov dedšina. razpor nesrečni 2ivi ko nekdaj in skeli ko nekdaj.
Posedajo se na pripraven kraj. Večer jib vabi na večerjo prosto: Ostanki kruha pičli, jagnjeta Velikonočnega, in suha riba. Kaj treba še? Sej ljudstvo si ne zbira; Doma. kot zunaj, malo potrebuje. Glej. mreža — njiva — pridna v hiši žena Tak dobro je. dasi je daleč v mesto. Mladina sem ter tje dervi se urno, Ta gre po vode, ta suhljadi znaša, Vasice koče dajo jim soli; Kak sučejo se matere in deve!
V	ptujini vsaka gospodinja je. Tu kraj je gostoljuben, čed obilo, Glej mleka, vesele se ga otroci: Skakljajo, vriskajo, jim všeč je ogenj. Mračf se že. v somraku vse potihne. Spustijo vtrujene se ptice v gnjezda Prijetno sanjat. Zvezda tu in tam Zablisketa sedaj na nebu nočnem, Slede ji druge. nove. vedno več; Zlatoluskinasta za ribo riba
Tako ua duu vodice bistre pljuska.
V	večernem mraku po večerji pičli,
V	Mimljanju gojzda dviga se k Gospodu Molitev hvaina — k Njemu, ki stoluje Tam gori in vesoljstvo napolnuje Prečudno s čudi, v delih slavo kaže, Ljubiti Ga otroke svoje vabi.
Še mesec skriva se, a noč je gorka, In tiha. mila; vabi v sladko spanje; Sej tudi spe. In vendar se dviguje Izdih marsikteri iz terpečih pers. Budijo drugi; misli so visokih; Skrivnosti svetovni v obličje zrejo, Da šotor z zlatom, z biseri okinčan Prijatelj zapustivši. se poniža. Oj, vera v detetu, ljubezen v sercu Device, v starcu upanje redi Po Vzvišenem, po Otcu hrepenenje. Oko po neizmernem brezdnu kroži, Trepalnic solznih spanje ne zapre.
(Dalje nasl.)
Spreobernjenje Janeza Petra pl. Alde-berta. *)
Prestopil je leta 1826 v katol. Cerkev. Bil je sodnik v mestu Nimes, sin vesoljno spoštovanih kmečkih staršev bil je tudi osobno zlo čislan in spoštovan. V Nimes-u bil je o neki priliki pri sv. misijonu, in po dogovoru z misijonarji odpovedal se je 27. prosenca 1826 ves razveseljen zmotam. Ker je bil ondaj 60 let star. se pač lahko misli, da tega koraka ni naredil brez boja Siu njegov, ki je bil protestantovski župnik v Dauphine. prišel je sam v Nimes, da bi ga od tega od vernil. Tudi dve njegovi sestri sti ga po zmožnosti odvračali. Njima pisal je potem o povodih svojega spre-obernjenia sledeče pismo:
Nimes, 6. svečana 1826.
„Resnico so Vama povedali, ljubi sestri; ne sicer od naravnih nagibov premagan, kateri čez-me nikdar ne bodo nič zmogli, temveč premagan od nezmagljive moči resnice sledil sem izgledu mnogih sorodnikov in brezštevilni množici svojih someščanov; kakor ti, zapustil sem jaz pokvarjeno vero, v katero me je edino »lučaj rojstva zanesel, in sem sprejel brez vsakega po-mislika in v celem njenem obsegu edino pravo, in od Jezusa Kristusa in od aposteljnov vstanovljeno od svojih pradedov skozi 15 stoletij spoznavano vero.
„Mislite si pač lahko, da sem ta korak naredil jaz še-le potem, ko sem dobro prevdaril in okoliščine, ki govore za spreobernjenje in proti spreobernjenju, dolgo presojeval, z eno besedo, še-le potem, ko sem se s stvarjo popolnoma soznanil in ko sem se pred mano stoječi čisti resnici nisem premogel več ustavljati; bil sem prepričan, da ne smem dlje pomišljati, da ne bi žertvoval predsodkov sveta v edino pravi in res vredni prid, to je v prid svojega zveličanja
„Vedil sem že naprej, da bodo mojemu zatajenju druge nagibe podtikali; raznašalo se bo, da je na moje spreobernjenje vplivala moja slabost; da sem se vdal različnim pregovarjanjem, s katerimi so me nadlegovali in vjeti hoteli, da niti serce niti prepričanje nič ne vesta za to. Da bi to slabost dokazali, sklicevali se bodo že na poprej storjeni korak, ki je bil v njih očeh prevelika strahopetnost, v mojih očeh pa jako junaško djanje, ker da bi si vest potolažil, sem vse predsodke sveta in vse zemeljske dobičke moral poteptati. Zlobnejši ljudje bodo še tako daleč segali in terdili, da sem bil po bliščečih obljubah zapeljan, in imel: me bodo za tako malomarnega, da bodo mojo dušo časnim dobičkom žertvovali.
„Kaj je še. da bi se ne poreklo? Toda, v svoji vesti miren, položim vsa ta poniževanja pred križ Jezusa Kristusa, kateri edini mi bo vse moje življenje slavo delal in presrečnega se štejem, da sem to slavo za tako nizko ceno si pridobil. Pa vedve, moji ljubi sestri, ki ste bili zmožni najskrivnejše gube mojega serca spoznati, ki veste, da imam čut časti, pravičnosti in čistosti in ta čut včasih celo preveč gojim, ve bote me vsaj pravično sodili in radi bote verjeli, da, če sem storil kak korak, ki se utegne razlagati krivo, da moram naj-notranje prepričanje imeti, da je zveličanje moje duše na to zastavljeno.
„Ve opominjati me v svojem pismu, da naj se ne pahnem v prokletstvo; zahvaljujem se vama za ta svet, ki zamore prihajati le iz vajine prijaznosti do mene. Pa kaj čem, dragi sestri, čutim se jaz bolj poklicanega in imam več povoda, vaju v vsi resnobi opominjati in
*) Gl. „GnadenwirkuDgen," str. 184.
vama reči: Trepetajte! da, trepetajte zavoljo sebe. ako mojemu izgledu ue sledite! O, ko bi bil tako srečen, da bi vaju videl to željo vresničevati, potem bilo bi moje veselje še-le popolnoma! Toda, spoznam dobro, da bi vama moral Bog enake milosti k temu podeliti, s kakoršnimi je mene osrečil. Prosim toraj Boga za to z vso priserčnostjo in vse svoje življenje ne bom prenehal svoje prošnje ponavljati. Karkoli pa naj se zgodi, ostanem jaz, moji dragi sestri, venuar vajin preljubeči brat	pi. Aldebert.
Ogled po Slovenskem in dopisi.
Z Ježice. (Stoletnica vstanovljene fare.) Med 26 duhovnijami, ki so bile leta 1787 v naši škofiji na novo vstanovljene, je tudi fara Ježica, ktera je pred spadala pod silno staro faro sv. Petra v Ljubljani iu mesca oktobra 1787. tedaj ravno pred sto leti, dobila je svojega lastnega duhovnega pastirja.
Stoletnico vstanovljene fare smo obhajali na Ježici 16. oktobra, t. j., žegnansko nedeljo. Za to slovesurst so dekleta z mnogimi cvetlicami in venci ozališale farno cerkev, kapelico, v kteri je sv. misijonski križ, in prostor pred cerkvijo in kapelico, fantje pa. dasiravno je bilo vreme nevgodno, postavili so. na pristojnih krajih mlaje z zastavami. Milostni gospod prošt dr. Anton Jarc pa, kteri so bili pred blizo 49 leti, kmali po svojem maš-niškem posyečenji, nekaj mescev na pomoč tadanjemu bolehnemu župniku na Ježici, g. Mihaelu Benediku, in so tej fari vedno prijazno naklonjeni, so imeli ob 10 slovesno sv. mašo z azistenco 6 gosp. duhovnov, in popoldne rožni venec in litanije; velečastiti o. Jožef Biza-vičar pa so praznovanju primerno, ginljivo pridigali. Lepo petje je spremljalo sveto opravilo in farani so bili močno razveseljeni in ginjeni. —
Naj temu poročilu pridenem še nektere čertice iz farne zgodovine.
Pervi župniK na Ježici je bil slavni Juri Japelj, prestavljavec sv. pisma v slovenski jezik. Sedanja čedna farna cerkev je bila zidana leta 1798, ko je bil župnik tukaj Anton Traven, bakalar in tudi prestavljavec sv. pisma, posvečena pa je bila od kuezoškofa Antona Alojzija Volfa 1830.
Kerščenih je bilo v fari od njenega začetka do zdaj okoli 3500 otrok, poročenih uad 670 parov, in umerlo jih je okoli 2800.
Bog daj ranjkim večni mir, še živim pa milost, da si stanovitno prizadevajo za taistega. Fr. P.
Iz Radolice, 2. oktobra 1887. (Nekoliko Čertic o sv. misijonu.) Ravno pred mesecem dni se je pri nas po čast. ljubljanskih misijonarjih sv. Vinc. Pavljanskega prav spodbudno ter na veliko veliko veselje vseh dobro-mislečih obhajal sv. misijon. — Po skoraj stoletnem dremanji, v kakoršno so bili v drugi polovici preteče-nega stoletja cerkveni sovražniki spravili kerščansko-katoliško življenje ter ga še tudi v tem stoletji hujše kot mora tlačili z zasramovanjem, obrekovanjem in kar je še drugega takega orožja: se je pri katoličanih verski duh jel, hvala Bogu, veselo oživljati, jela je rasti katoliška zavest in cerkveno življenje živahno se gibati. Od tega časa tudi beseda ^misijon" na slovenskih tleh ni več ptuja neznanka, ampak ima za naše v korenini še verno ljudstvo vedno nekaj mično vabečega v sebi. Ljudstvo večkrat samo čuti potrebo svojega duhovnega prerojenja ter si hrepeni zaceliti rane, ki mu jik je, se ve da, zbog premale pazljivosti in lastne malomar-
nosti vsekal veri sovražni duh časa; ve pa tudi, da se to najložej in najbolj popolnoma zgodi pri kakem misijonu ali duhovnih vajab. 01 tod prihaja, da se ob enakih slovesnostih cele gnječe vernega ljudstva skupaj stečejo in da je pritisek velik. Živo mi je še v spominu, 8 kolikim zanimanjem sem jaz sam bral — bil sem še malo fante v pervi latinski šoli — poročilo v „Danici 1866. leta" o misijouu v Monakovem na Par-skem, kterega so takrat vodili oo. jezuitje. da je bilo včasih nad 12.000, včasih nad 16.000 ljudi v cerkvi. Kako je o. Roh v sklepnem govoru rekel, da se misijonarji sami še ne spominjajo tako številnega misijona, da so se neizrečeno veseli in ginjeni poslovili pri prebivalcih Monakovskih. — Komu pa dalie ni tudi že povedala lastna skušnja, kako da v svojih posvetnih opravilih človek rad pozabi na svoj večni namen, če bi tudi od zunaj nobenega slabega vpijiva ne bilo, ter časne dobrote više) ceniti začne kot neminljive? Ako pri tem vest s svojim opominjanjem tudi nič ne zastane, pa pri veliko ljudeh mnogoverstne skerbi za telesni obstanek vestnemu klicu ue pustijo na poveršje, in če tudi sem ter tje glas kakega cerkvenega govora zadene na notranjo serčno žilico, se pa med tednom njegov sled zopet rad pozgubi, kakor jeka v odperti daljavi.
Po sv. Frančišku Sal. se mora toraj duhovna ura sleherni dan naviti, od časa do časa jo ie pa treba še vsaksebi vzeti ter jo vso na drobno osnažiti, da bo prav šla.
Tako splošno duhovno snaženje in prenovljenje cele farne občine zverševalo se je pri nas ravno pred dvajsetimi leti še pod ranjkim gosp. dekanom Vovkom. Takrat so namreč gospodje Valjavec, Kos in Doljak, iz družbe Jezusove, v 2. polovici sušča 1. 1867 v Radolici — prav za prav za ves zgornji del Gorenjskega — pervi-krat sv. misijon obhajali 8 čudovitim vspehom. In v dolgih dvajsetih letih kaj se pač vse ne predrugaci? Marsikaj se morebiti na bolje, ali še več in še rajše pa na slabše spreverže ter se pohujša.
Pri takem premišljevanji se vestni dušni pastir, ki mora biti skerben za vse, pred vsem pa še za svoje zveličanje, skoraj ne more izogniti misli — in samo po sebi se mu vrine vprašanje: Sam mili, večni Bog ve, ali se ni med meni izročenimi ovčicami tudi po mojem zadolženji napravila kaka grinta? In pred večnim sodnikom olajšati si odgovor, kdo bi si tega serčno ne želel! Da se pa to tudi za duhovnega pastirja osebo najbolje doseže s pomočjo sv. misijona. so priserčni ljubezni do svoje duhovščine opomnili sami višji pastir, ter se v tem z učenim Contenson-om, sv. Alofonzom Lig., sv. Vincencem Pavlj. i. t. d. strinjajo vsi, ki imajo skušnjo v misijonskem delovanji. —
Taki ali enaki vzroki so morebiti tudi Radoliškega preč. gosp. m. župnika nagnili, svojim faranom letos poskerbeti izvanreden dar sv. misijona. V ta namen so bili naprošeni ljubljanski gg. misijonarji iz družbe sv. Vincenc-a P. — in čas od 3.—11. septembra t. 1. je bil odločen. — V saboto pred angeljsko nedeljo, 3. septembra zjutraj ob 8. uri, stopijo toraj na ostajalnici iz železniškega voza preč. oo. Bohm, Heidrih in Pogorelec ter med slovesnim zvonjeujem, kakor je navadno, naj-pred gredo v cerkev počastit Presv. Rešuje Telo. Ob 9 se s sv. mašo koj začno misijonske vaje za otroke, s kterimi je bila letos sklenjena tudi slovesnost pervega sv. Obhajila 33 šolskih dečkov io deklic; kajti ta dan sv. misijona je bil otrokom odmenjen. 78 šolskih otrok je potem preč. gosp. Adolf prevzel v pripravo ter jih je precej v saboto s spraševanjem vesti, obujenjem ke-
sanja i. t. d. za spoved — drugi dan pa 8 ponovljenjem
•
kerstne obljube pri kerstnem kamnu, pripravljavnim nagovorom pred — in zahvalim po sv. Obhajilu, otročji nravi po vsem primerno, in jih je tako dobro pripravil za sv. zakramenta, da je bila otrokom navadna lahkomiselnost zginila, da se jim je notraoja ginjenost brala na obrazih in pravo kesanje Kazalo se v zunanjem obnašanji ; posebej bo pervo-obhajancem njihovo pervo sv. Obhajilo o misijonskem času nedvomuo ostalo v živem spominu.
Augeljev varbov nedeljo, 4. septembra, zjutraj se pa začne z „Veni s. Spiritus" ter z vvodnim govorom gosp. superijora pravi misijon za odrašene. Kaj hoče sv. misijon? Duš išče. Ce kaj teh najdejo, so misijonarji zadovoljni...... Kako draga je človeška
duša ?.. .
Polna cerkev je že ta tako razločno doneči in globoko v serce segajoči pričetni govor dobro znanega govornika ves čas poslušala z napeto pazljivostjo. Po slovesni sv. maši ob 11 dopoHne je bila druga misijonska pridiga, v kteri je gospod Heidrih imel pervi poduk o spovedi že tako mojstersko-poljudno in praktično, da se je videlo na vsaki besedici, kako pozna govornik človeško serce po vseh njegovih gubah in žilicah ter da je v natlačeno-polni cerkvi vsak poslušalec predlagani nauk tako rekoč z roko moral prileti. Tretja misijonska pridiga je bila ob nedeljah in zap. Marijin praznik ob 3 popoldne, vse druge dni pa ob 6 zvečer.
(Konec n&sl.)
Iz Lesc, 17. okt. (Stoletnica.) V obletnico posvečevala. 16. okt., smo tukaj obhajali lOOletnico, odkar je bila fara vstanovljena. Prečast. gosp. častni kan. in naučni vodja dr. Leonard Klofutar, sošolec čast. gosp. župnika, je imel veliko mašo med azistenco, z blagoslovoma, pridigo in Te Deum. Obseg cerkvenega govora je bil: rStoletnica je za vas farmane dan velikega veselja. ker je vaša cerkev postala farna cerkev in imate sto let že zaporedoma svoje župnike, pa dan hvaležnosti do Boga za dobrote, ktere prejemate v svoji farni cerkvi. Na posebno prošnjo čast. g. župnika so sv. Oče papež podelili popolen odpustek vsim vernikom, kteri so od 16. do 23 oktobra prejeli ss. zakramente, farno cerkev Lesce obiskali in pobožuo molili tukaj v namen sv. Očeta; prečastiti gosp. govornik je priporočil, da naj v tednu očistijo svojo vest z vrednim prejetjem spovedi in presv. R. Telesa ter se vdeleže od sv. Očeta podeljenega popolnega odpustka; tako bojo tudi njih duše, enako farni cerkvi, postale tempelj živega Boga.
Versta gg. župnikov v Lescah :
1.	Gandini Fr. od 1787 do 1791.
2.	Grošelj Jan. od 1791 do 1802.
3.	Puhar Matija, administr. od 1802 do 1806.
4.	Boštijančič Jem. od 1806 do 1808, in od 1808 do 1818 dekan v Lescah.
5.	Jenko Jož. od 1818 do 1831 in potem kanonik v Novem mestu.
6.	Gogala Jož. od 1831 do 1846.
7.	Vovk Sim., vikar v Radolici, in administr. od 27. maja 1846 ao 20. sveč. 1847.
8.	Zajic Greg. od 1847 do jul. 1856, umeri v Lescah
9.	Kosec Primož od 25. sušca 1857 do 16. maja 1865 — ondi umeri. Potem administrator Šim. Vovk v Radolici od 16 maja 1865 do 14. sveč. 1866.
10.	Hudo/ernik Fridr. od 25. sveč. 1866.
V Cirknici, 19. okt. Na godovni dan sv. Lukeža evangelista koučali smo pri nas sv. poslanje ali misijon, ki se je obhajal dobrih 10 dni. Nebo, popreje lepo ^asno, zagernilo se je v temne in tužne oblake. Dež je
curkoma lil. Planjava jezerska — popreje popolnoma suha, uapolnila se je kar neutegoma z vodo. V nedeljo iznenadil nas je pervi sneg.
Popreje hiteli so ljudje, da bi pospravili poljske pridelke in se tako pripravili na to posebno slovesnost; ali vsega storiti ni bilo mogoče. Čas še ni nanesel, pa tudi na enkrat niso mogli vsemu kaj. Sedaj je bilo pa kakor nalašč. Zunaj ni bilo moč ničesar delati — a tem lažje se je delalo za nebesa, za srečno večnost, za duše neumerjoče. Dan na dan prihajali so farani k svoji patroni B. D. M. Velisa cerkev bila je vedno polna. Pri vsaki pobožnosti obilo pobožnega ljudstva.
S pravo serčno vnemo sledili so verni poslušalci oo. pridigarjem.
Soseduji gospodje pomagali so blage volje.
Spovednice bile so preobiute. Zaduji dan pokazalo je soince jasno svoje obličje. V veličastni procesiji spremili smo sv. misijonski križ po našem tergu.
Najsvetejši zakrament prejelo jih je čez 3900, reci tri tisoč in devet sto!
Iz Knežaka, 24. okt. (Požar.) Danes ob 4 zjutraj se je v zakristiji pri naši farni cerkvi ogenj pokazal, in dasiravno so ljudje prihiteli, je ogenj vendar ugonobil skoraj vse, kar je bilo v zakristiji — kar smo rešili, ni več za rabo, razun 3 plajščev. Škoda za revno cerkev Matere Božje velika — čez 900 gld. — Razdjana sta dva na novo popravljena keliha, z novima srebernima kupama in vsa na novo pozlačena; — zgorele so vse bukve — zgoreli vsi perti; — druga cerkvena pertnina je silno poškodovana; poškodovani dve kadilnici itd., poškodovan tudi prelepi angeljček iz marmeljna pri umivalnici, zlasti černi okvir popolnoma uničen. — Danes sem si za sv. mašo moral potrebno opravo izposoditi od podružnice sv. Ane na Baču. — Potrebujemo kelihov, mašnih srajc, altarnih pertov itd. itd. — vse se bo moralo na novo napraviti. — K temu pa je treba denarja — ali tega ni! Toraj kaj hočem druzega, kakor poterkati na mila serca Slovencev — katolikov, in vzklikniti: Pridite nam na pomoč — pomagajte, da bomo Materi Božji v nebo vzeti, naši patroni, vsaj najpotreb-niše reči za službo Božjo pripraviti zamogli. Že naprej hvala vsim dobrotnikom.	Anton Ponikvar,
župnik.
Iz Vilten-a pri Inomosti 15. okt. (Kako so na Danskem posvetili protestanskega škofa.) Znani danski misijonar dr. Jož. Alb. Ferus, ki je nedavno hodil tadi po Slovenskem, nam je te dni iz Tirolskega pisal verstice o posvečevanji novega danskega škofa, ki niso brez nauka in brez zanimivosti. Pripoveduje namreč, da na mesto umerlega Laaland - Falsterskega prote-stanškega škofa je bil nedavno izvoljen profesor Styhr, ki je lansko leto dal na svitlo knjižuro o starem stavku: „Namen posvečuje pomočke" („der Zweck heiliget die Mittel").
Tega profesorja in novega škofa je škof (prote-stanški) iz Rogenhagen-a slovesno vmestil v njegovo škofovsko službo, vstanovni protestanški prošt Rothe pa je pri tej priliki pridigal. Rekel je med drugim, da novi škof ]e bil poklican od naj više človeške oblasti, ve se pa, da izhaja od tistega, ki je rekel: »Kdor vas posluša, mene posluša." Se ve, do tega stavka ni dokazal (česar tudi dokazati ne more, ako ne dokaže nepreterganega nasledstva od aposteljnov). Gospod misijonar Ferus pristavlja: „Ko bi vender ubogi ljudje imeli priliko, spoznati nauk katoliške Cerkve!"
Da protestantje pogrešajo obredov (ktere so za-vergli), pravi dalje, je bilo očitno o tej priliki, kajti slavnost je terpela čez 3 ure. Škof in 15 pastorjev,
oblečenih v mašnih srajcah (albah), je ordinandu (škofu, ki bi ga bili radi posvetili) roke pokladalo. Pastorji pa škofu! (Kaj bi se reklo, ko bi na primer svetni učitelji komu, ki ima posvečen biti, roke pokladali ?!) Roke po-kladati pomeni izročenje oblasti. Kako more pa kdo dati, česar sam nima?
Vstanovni prošt je poslednjič obema škofoma podelil večerjo („Abendmahi*). Zoano je, da pri protestantih pastor ne more sam sebe obhajati.
Na Danskem se mcčno bližajo katoliškim obredom. Ravno uue dni so danski časuiki prinesli nasvet, da naj se zopet vstanovi celo vsa katehuinenska maša z očitno spovedjo — Confiteor, *) iu da naj se izvoli na Danskem en nadškof.
Prote8tantje na Danskem vedno bolj čutijo, da nimajo podlage ter da tako ne more ostati. „Morgen-bladet," časnik levičarske stranke, je nedavno pretre-soval knjigo „Wo ist die protestantische Gemeinde" (protestantische Kirche). — „Kje je protestanška občina, cerkev;" to delo je spisal protestanški prošt Kofved Hanseu in v njem razkazal puščobnost in praznoto protestantizma, zavračal pa na katoliško Cerkev kakor na rešiteljico, ali Lutra je zaznamnjal kot prekucuha in socijalista tistega časa, nikakor pa ne kot reformatorja, in ta časnik je prišel do spomina vrednega izreka: „Toliko smo se vender naučili, da zdaj na vse zadnje moramo neumnim in prismo jenim uapadom na katoliško Cerkev slovo dati.
To je po vsaki ceni tehtna beseda od protestanške strani, pravi dalje g. Ferus, ter da katoliška Cerkev z naj vgoduišimi nadami na Danskem dela, in da več osebnost prav visokega stanu in mnogo druzih je v kratkem prestopilo v katoliško Cerkev. Sploh sedanji čas močna Katoliška sapa prepihuje sever in še posebej v Rogenhagenu se čuti krepko gibanje h katoliški veri. Da bi pač imeli spodobno cerkev, da bi se lepota naše katoliške božje službe zamogla prav razvijati, potem bi se prav nepričakovano množila spreobernjenja. Sei ravno vzvišenost naše božje službe je okoliščina in protestantom prav posebna pričina k spreobernjenju; toda dozdaj 3000 katoličanov v glavnem in stoljnem danskem mestu ima le eno kapelo, brez stolpa in brez zvonov.
S. CONGREGATIO JNDULGENTIARUM.
DECRETUM. Ordinis fratrum minorum excalceatorum et recollectorum de inscribeudis nominibus christi-fidelium qui sacra scapularia recipiunt.
Jam inde ab anno 1838 sub die 30 Aprilis s. m. Gregorius XVI ex speciali Indulto exemit ab onere inscribendi in albo Confraternitatis nomina Christifidelium, qui Scapulare B. Mariae Virginis de Monte Carmelo recipiunt. Jam vero Procurator generalis fratrum Minorum excalceatorum et recollectorum preces humiliter porrexit Sanctissimo Domino Nostro Leoni Papae XIII, ut ad Confraternitates aliorum Scapularium idem omnino Indultum benigne extendere dignaretur. Ad id postu-landum haec potissimum eum permovebant rationum momenta, defectus nimirum vicinarum Confraternitatum ad qua8 forent nomina Confratrum et Consororum in-scriptarum transmittenda, nec non maxima difficultas
*) Missa catecbumeiiorum, katehumenska maša, se je v pervih časih imenoval pervi del sv. maše, do darovanja, ker po evaugeliju in pridigi so kerščenci (ne še kerščeui) in očitni spokorniki morali iti iz cerkve.
colligendi nomina plurimorum adscribi peteutium sacris Scapularibus tempore Missionum.
Alias egit de hac quaestione haec S. Congregatio Indulgentiis sacrisque Reliquiis praeposita, roeotemque suam pandidit in una Cameracensi sub die 18 Augusti 1868. in qua expresse denegavit praefatum gregorianum Indultum aliis Scapularium Confraternitatibus esse ap-plicandum.
Modo vero occasione exbibiti supplicis libelli supra-memorati P. Procuratoris, huic S. Congregationi oppor-tunum visum est praesentem quaestionem de inscribendis nominibus. qui sacra Scapularia recipiunt. denuo per-pendere, eamque, audito alterius ex Cousultoribus voto. dirimere sequenti proposito dubio:
HUtrum Indultum a s. m. Gregorio Papa XVI con-cessum die 30 Aprilis 1838 Confraternitati B. Mariae Virginis a Monte Carmelo, quo sacerdotes debita facul-tate praediti recipiendi christifideles in pradictam Con-fraternitatem eximuntur ab onere inscribiendi nomina fidelium in libro Confraternitatis, expediat extendere etiam ad alias Confrateritates, in quibus cristifideles scapularia recipiunt?"
Et Emi ac Rmi Patres renponderunt in geueralibus Comitiis apud Vaticanum habitis die 26 Martii 1887: „Negative: imo supplicandum SSmo pro revocatione gregoriani indulti coucessi sub die 30 Aprilis 1838; et ad mentem."
Di vero 27 Aprilis 1887 Sanctissimus Dominus Noster Leo Papa XIII in audientia habita ab infra-Secretario sententiam Patrum Cardinalium ratam habuit. et gregorianum Indultum revocavit.
Datum Romae ex Secreteria ejusdem S. Congreg. die 27 Aprilis 1887.
Fr. THOMAS M. CAKD. ZIGLIARA, Praef. Aleksander Ep.
Oensis, Secret.
(Ephemer. Parochorum.)
Oj svet...!
(Za vernih duš spomin.)
„Oj svet, kje so pač tvoji vzori! Po čem, povedi, hrepeniš,
Po čem, po čem tako težiš?"---
„„Boga8tvo! čast!"" v uho mi ori____
„Bogastvo? čast?"... ponavljam tužno, In to oko se mi stemni, In čelo to se pomrači:
„Gorje ti ljudstvo, ljudstvo sužno!" *
* *
Sred grobov tam sem stal. — Tišina
Je vladala in mir je vel.---
Kar glas skrivnosten mi je del: „Glej, tu je tvoja domovina!..."
In sapica je zapihliala, ln ž njo šumel je dalje glas: „Je malo — in objela vas Bo zemlja vse, kar vas je dala" ...
In vtihnil glas je tožni, vtihnil.. — Govoril bil je smertni sel — Poslednjič vetrič je zavel, Poslednjič blagodejno dihnil....
Vse tiho spet.--A serce moje? —
Ah, kak mi bilo je močno,
Id to oko, oj to oko Rodilo gostih solz je znoje . . .
„Tu je človeštva domovina!
Tu sem vsakoga poneso.
Iu v grob ga temni zagrebo —
Oj v zemlje grob — zemlice sina----"
„ln vzori--ti ne gredo z nami?
Oj vzori, koje svet čestiš. Za koje se znojiš, — živiš, ....
Mar njim prostora ni li v jami?u---
♦
* ♦
„Oj svet, kje so pač tvoji vzori! . . . Po čem, povedi, hrepeniš . . .
Po čem. po čem tako težiš?"---
^Bogastvo! čast"", v uho mi ori.
..Bogastvo? čast?" ponavljam tužno,
In to oko se mi stemni,
In čelo to se pomrači:
„Gorje ti ljudstvo, ljudstvo sužno 1"____
Šarovčev.
Dan na dan novi grobovi!
Dan na dan novi grobovi Pričajo, kratki so dnovi Tukaj na svetu za nas. Naglo, ob naglo nas mine; Naglo, oh naglo nam gine Tukaj odločeni čas!
Dan na dan novi grobovi Pričajo, kako rodovi Zginjajo. ginejo v prah. Ako pobožno živimo, Zmir se pravice deržimo, — Smerti ne bode nas strah!
Dan na dan novi grobovi Kličejo, zemlje sinovi, Prišel skor smertni bo dan! Božja se dekla ne vpčha, Žetev oh smertna ne neha — Tuge nič mar ni in ran!
Dan na dan novi grobovi Kličejo, niste gotovi, Smert da vas ne doleti! Človek veselo prepeva — Pert ga mertvaški odeva Pred, ko večer se stori!
Dan na dan novi grobovi Pravijo, tu ste robovi, Clovea po smerti bo prost. Srečen, pač srečen bo večno, Kdor bo umeri tu srečno — On bo izvoljenih gost!
Dan na dan novi grobovi Kličejo, človek prenovi, Dušni popravi svoj stan! —
Kmalo Gospod te pokliče, Skor boš prištet med merliče — Zbudi se človek iz sanj!
/ran /arnik.
Pogrebnice.
VIII. Pogrebuica vdove.
Predvčeraj se je smert gotova Približala nenadoma, Se mlada žena — že je vdova. Zgubila je tovariša. V kerščanskem miru sta živela, Zadosta vsega sta imela; Nemile smerti ostri meč Ni dal živeti možu več
Za rajnim možem pa žaljuje Njegova rodovina vsa; In sveto mašo zdaj daruje, Za milost prosi Jezusa. Mu, ljubi Jezus, milost skaži, Sirote nas pa potolaži; Sai v tebe le zaupamo, Ko v grob zagernemo telo.
Le černa mati, zemlja sprejmi Njegovo v krilo zdaj telo; Nebeški Oča, ti pa vzemi Spokorno dušo njegovo. Pobožno daj nam Bog živeti, In v tvoji milosti umreti; Otroke svoje nas nekdaj Po smerti vzemi v sveti raj!
Simon Gaberc.
Razgled po svetu.
Na Dunaju so zbrani škofje 22. t. m. imeli peto in zadnjo sejo; potem bili so pri apost. nunciju Galim-bertu na obedu.
Predarlsko. (Stroški učiteljskih konferenc.) Pred-arlska dežela mora deržavni blagajnici plačati 1.254 gld. za učiteljske okrajne konference od treh let in zraven še 20 gld. naučnemu ministerstvu za stroške od te pravde, ki ie čez več let zdaj rešena.
Amerika. Znani P. Veninger terpi za neko persno boleznijo, ki se hujša, in je toraj moral djansko misijonar-jenje opustiti. Premnogo zaslužni misijonar je zdaj v 83. letu in izdeluje 13. zvezek svojega velikega pridigarskega dela. Bog ga ohrani še mnogo časa. —
„Catholic Reviewa naznanja, da vsled priporočila Baltimorskega cerkvenega zbora se letošnje leto vsta-navlja 10C0 novih katoliških šol, v ktere bo sprejetih 200,000 otrok.
Francosko. Francosko republikansko gospostvo se je že tako udelalo. da narod želi, da bi prišel n. pr. kak general po šegi pervega Napoleona, kteri naj bi z bičem vse narazen razgnal. Znejeverjenje šole in torej Znejeverjenje naroda, to je glasilo teh framasonov in rudečkarjev. Koliko da francoski narod mara za tako počenjanje. je te dni pojasnil rudečkarski poslanec Viette sam. Imel je pred svojimi volivci v Besantjonu govor in povedal je. da v njegovem rojstnem kraju je bila na tiščanje liberalcev tudi Znejeverjena ena ljudskih
šol, in kaj se je zgodilo? Čez leto in dan je ta šola imela 11 šolarjev; zraven nje oovo-vstanovljena cerkvena prostovoljna šola pa njih 500. Najbolj znamenito pa je bilo to, da ravno naj hujši duhovnožirci so svoje otroke dajali v to versko šolo, akoravno ti čudni liberaluhi še zmeraj tiše, na izneverjenje šole in tem pomenu tudi volijo! Tako pravi Viette, se godi po vsem Francoskem.
I. Bratovske zadeve
molitvenega apostoljstva.
V splošnji namen so za mesec listopad (november) priporočeni v molitev:
a) Glavni namen: Vsacega dne posebej umirajoči. (Od sv. Očeta poterjeni in blagoslovljeni spis prihodnjič.) b) Posebni nameni:
1.	T si Svetniki. Ta in vsaki dan v mesecu vse naznanjene, pa še ne zaznamovane ali nenadne zadeve. Vdeležba danes in jutri podeljenih odpustkov; zopetno zedinjenje več odpadnikov in krivovercev s sveto Cerkvijo.
2.	Verne duše. Bratovščine vernih duš; več zadev zarad pokopališč; pobožnost pri pogrebih; posebno priporočeni zamerli.
3.	S. Ida. Da bi se našli ostanki te svetnice; molitveno apostoljstvo po vzgojevališčih; sv. Detinstvo; več ua duhu bolnih in pa več hudo skušanih.
4.	S. Karol Boromej. Cerkveni knezi po Avstriji in Nemčiji; Baromejke in njih varovanke; neko duhovsko in deško semenišče.
5.	S. Emerilc. Cesar avstrijski; marijanske kongre-gacije in bratovščine; ohranjenje nedolžnosti mnogim, ki so v nevarnosti, da jo zgube.
6.	S. Lenart. Vodniki bratovščine Serca Jezusovega in molitvenega apostoljstva; spreobernjenje več pohujš-ljivcev.
7.	S. Engelbert. Razum in prospeh serčnega delovanja iz ljubezni do vernih duš; mašna zveza v Ingol-statu in bratovščine za srečno smert.
8.	S. Gotfrid. „ Duhovni in obhajanci; z molitvenim apostolj8tvom posebno združene rodovniške družbe; opravljanje svete ure.
(Dalje nasl.)
II. Bratovske zadeve N. lj. G-ospč presv. Jezusov. Serca.
V molitev priporočeni.
Na milostljive priprošnje N. lj. G. presv. Jezusovegs Serca, sv. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Hermagora in Fortunata, naših angeljev varhov in vsih naših patronov Bog dobrotno odverni od naše dežele poboje, umore in samomore, odpad in brezverstvo, prešestvanje in vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanja in vse pošastne pregrehe in velike nesreče. — Dve osebi, da bi ju Bog na prošnjo Lurške Matere Božje rešil iz njunih nadlog. Uslišanje bo naznanjano z zahvalo vred. — Bolan duhoven, prav goreče priporočen v brat. molitev N. lj. G. in sv. Jožefa, da se ozdravi, če je Božja volja. Zahvala se naznani po usli-
šanji. — Nekdo v dušnih potrebah. — Nekdo v dober namen. — Šolska mladina za vredno spoved in sveto Obhajilo.
Mesec listopad je posebno posvečen dušam v vicah. Z opravili in molitvami za ranjce storimo naj veči dobrote dušam v vicah; veliko odpustkov se doseže s temi molitvami, kteri se enako dajo oberniti za duše v vicah. Sv. Malahija, nadškof v Armaghu na Irskem (f 1148), posebno pobožen že deček, je bil z daritvijo sv. maše svojo sestro rešil iz vic. Želel je umreti vernih duš dan, ker ta dan se veliko dela in moli za umerle, — in dosegel je to milost.
Gospod, daj vsim vernim mertvim večni mir, in večna luč naj jim sveti! Amen.
Zahvala.
Tisučkrat bodi zahvaljena, Ti prečista Devica, ki si zdravje bolnikov, za uslišanje. da si podelila moji ljubi za smert bolni hčerki zopet ljubo zdravje! Bila je namreč moja 15 mescev stara hčerka zelo bolana, tako da sem ji neko noč že luč deržala, ker je že umirati začela. Tudi zdravnik je rekel, da 24 ur več živeti ne more. Začela sem moliti in opravljati devetdnevnico k Lurški Materi Božji in tudi Žalostni Materi Božji na čast. Obljubila sem jo ua Šmarno goro, na Brezje, na sv. Lušarje in k sv. Valentinu, in ko je l la obljuba storjena, takoj ji je odleglo in zdaj je popolnoma zdrava. Toraj še kličem: tisuč- in tisučkrat zahvala Mariji, kakor tudi sv. Jožefu in sv. Antonu, ker tudi ta dva sem na pomoč klicala, da sem bila uslišana. Kdor hoče kaj imeti, naj ne misli, da mu more svet kaj podeliti; samo Bog more, ako je njegova sv. volja, na priprošnjo Marije in svetnikov; oberni naj se vsaki, kdor je v zadregi, k Mariji prečisti Devici; gotovo boš uslišan, ako ti je v zveličauje, tega sem prepričana.
A. D., mati.
Iz tedenske torbice.
Varite se storiti kaj napačnega skoz teden ali kader si bodi, sicer pridete v ^torbico," kanor naslednji nepremišljenež.
Prišel je mladič v cerkev, obhodil vso cerkev, ogledoval oltarje in druge stvari. Pa kako se je obnašal? Z rokama je deržal slamnik tam odzadi, ter z njim mahedral. In tako je precej časa „vandral" po cerkvi; nisem pa videl, da bi bil pred kakim oltarjem kaj pokleknil ali kaj molil.
Nauk. Veš ti mali prijatelj, tako se ogledujejo podobe razstavljene na tergu, ali k večemu v kakem muzeju: v cerkvi pa moraš klobuček saj pred seboj deržati in kazati, da imaš strah Božji.
Listek za raznoterosti.
Zahvala.
Podpisani si šteje v veliko in prijetno dolžnost, da izreče vsim dobrotnikom, kateri so darovali našim pogorelcem po pridni Danici, kakor tudi preč. g. vred-niku za zbiranje darov po Danici. Prejel sem iz rok prečast. vrednika g. Luka Jerana 10. sept. 1887 svoto 63 gld. za pogorelce, in 15 gld. za od toče poškodvane, in zopet 11. oktobra t. 1. 39 gld. za imenovane pogorelce, torej vsega skup 117 gld. Bog poverni vsim stoterno!
Pri nas je snega dosti, težko bo segnil po hribih.
Ribnica, 20./10. 1887.	Mart. Skubic,
dekan.
Št. Vid pri Zatičini, 19. oktobra. (Poterdilo.) Da sem podpisani prejel za pogorelce v Vel. Pecah v St. Viški fari od preč. vredništva wZgodnje Danice" zbirko v znesku šestdesetih (60) goldinarjev, hvaležno potrjujem.
Zraven tega so za imeuovane pogorelce po pošti meni blagovolili poslati naslednji p. n. gospodje:
Kanonik dr. Ivau Kulavic 10 gld.: duh. sovetnik Matija Jeriha 5 gld.; župnik Primož Ribnikar 43 gld. 57 kr : župnik Stanko Šranc 5 gld.; župnik Ivan Kobilica 2 gld.; župnik Gregor Jakelj 2 gld.; duh. pomočnik Mihael Klemenčič 5 gld ; duh. pom«čnik Ivan Kljun 5 gld.; kurat Ivan Podboj 5 gld.; blagor, gosp. svečar Fr. Šupetec 5 gld.
Vstm blagim darovalcem v imenu pogorelcev izreka podpisani naj toplejšo zahvalo z željo, da bi jim Bog njihove viarove atoterno povernil.	Ste/. Jaklič,
župnik.
Dunaj. V delegacije je izvoljen za Kranjsko dr. Poklukar in za namestnika Kan. Klun; za Goriško vit. Tonkli, namestnik Jordan. Zborovanje se je pričeio 27. t. m.
V Rim sta se 22. t. m. odpeljala gg. bogoslovca Jan. Koren in France Ušeničnik, kjer se bodeta u^ila višjih naukov modroslovja in bogoslovstva. Spremil ju je sem. podvodja čast. g. Žiga Bohinec. To je gut«.vo ne le koristno, ampak tudi častno za naš narod, kakor peva naš južni sosed:
Bračjo, svaki medju nas Neka čini rodu glas!
Po tem izgledu in nauku naj si pa šolski in drugi mladenči tudi doma prizadevajo narodu v korist in čast dobro obračati čas in modro se obnašati. Mladenči v šolah in fantje na kmetih naj si med saboj moško besedo dajo, da ne bo nobeden tacega počel, s čimur bi sramotil svoj narod. Tako zadrugo naj narede zoper ponočevanje po kmetih in večerno pohajkovanje po mestih. Iz Amerike slišimo lepih reči, kako modro in resno-nravno se obnašajo ondotni katoličani. Zakai bi se pri nas ne?
Sv. Oče so nadškofu Mesinskemu v Siciliji poslali 10,000 lir, apostoljskemu namestniku na Malti (Meliti) pa 400<> za bolnike na koleri.
Strela je prizanesla podobi Larške Matere Božje. V malem kraju Geresried-u, kakor piše „Echo" Lurške M. D je v cerkvici na steni postava (štatuva) Lurške M. D. O nekem viharji je strela zadela v stolp in naredila hudo razdjanje. Ob levi in desni pri N. lj. Gospej Lurški so bili utergani veliki kamni, štatuva pa je ostala brez vsake škcde.
Duhovske spremembe.
V Lavantinski škofiji: Č. g. Rupert Šuta, župnik v Zaverčah. postal je dekan ZaveršKe dekanije. Čast. g. Jože Žičkar. mestni vikar v Celju, gre za župnika v Vitanje. Č. g. Fr. Irgel, nemški pridigar v Celju, postaae mestni vikur, č. g. Martin Matek, kaplan v Žalcu, pride pa za nemškega pridigarja v Celje, in čast. g. Adam Grušovnik. doslej provizor v Vitanju, gre za kaplana v Žalec. Umeri je č. g. Fr. Simonič st., kaplan v Žitalah, star 31 let. R. I. P.
V jasni n6či.
Oj, pač živo ogledalo
V	jasni noči je nebo, — Kar serce bi mi zastalo, Se zagledalo oko!
Gor je lepe učenosti Knjiga celega sveta; Od nezmerno vsemodrosti, Saj se pisana pozna!
Tako ljubo in veselo Vse po redu se versti; To je čudo. to je delo — Vse se sveti, vse žari!
Čez verhove luna belo Spod mil'jouov zvezd blišči; In danica, oj, veselo Doli vpira se v oči!
Tukaj umetnik bistri glavo, Le-8em pridi modrijan; Tu prepevaj Božjo slavo, Tu spoznaj svoj nizki stan!
Oj, pač ogledalo živo
V	noči jasni si nebo!
V	tebe vedno iu ginljivo Verno moje zre oko.
Jak. Kocmur.
Dobrotni darovi.
Za ubožne dijake: Čast. g. župnik Fr. Jarc 2 gld. — „InternusM 1 gld. — Prečast. g. misijonar J. Solnce 2 gld. — Prečast. g. župnik zlatomašnik Karol Tedeschi 5 gld. — „Pridi k nam Tvoje kraljestvo" 2 gld. — „Daj nam danes vsakdanji kruh" 1 gld. — Čast. g. kaplan Leop. Zaletel 3 gld.
Za sv. Detinstvo: Iz Železnikov 60 kr.
Za sv. Očeta: Semič po prečast. gosp. dekanu Ant. Alešu 12 gld. — Čast. g. J. T. 2 velika tolarja (čez 4 gld za zlato mašo). — Iz Novomesta „Klem. Lup" 10 gld. za kelihe, 5 gld. za alato mašo. — Gorjanska župnija po preč. g župniku K. Tedeschu 25 gl. — Fara Trata (za zlato mašo) 31 gld — čaat. g. kaplan Leop. Zaletel 2 gld. (za kel.).	^
Za bratovšino N. lj. Gospt: C. g. vik. Karol Cigon 1 gld. 35 kr.
Za Marijanišče: Čast. g. župnik Fr. Jarc 5 gld.
Za afrikanski misijon: Lenka Velkaverh 1 gld.
Za jutrove misijone: „Pridi k nam Tvoje kraljestvo" 50 gld.
Za cerkev Jezusovega presv. Serca: Iz Nov. mesta „ Klein. Lup" 2 gld. 50 kr.
Za misijone v Kini, Japonu in Tonkinu: „Pridi k nam Tvoje kraljestvo" 50 gld.
Pogovori z gg. dopisovalci.
G. A. v II.: Lepa hvala pride precej prih., ker je zdaj prepozno. — Gg H—k in n—n.: Lepa hvala; pride precej prih. — G. V. Č. Zastran nap. naznanili odpravništvu.
Odgovorni vrednik: Laka Jeran. — Tiskarji in založniki: Jožei Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.