Ptuj, petek, E« 20. oktobia 2006 letnik LIX • št. 81 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 280 SIT (1,17 €) Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993 V ) Kompleti koles (zimske pnevmatike s platii£i) iMenjava pnevmatik Kontrolni pregled Nosilci za smuii / Streîni kovíki i Več InlbtmaclJ o zrmikl ponudbr In nagradni igri na pooblaščenem seivisu Volkswagen. Dominko d.o.o., Zodrufni trg 8, 2251 i>flli 02 / 788 11 62,788 11 64,788 11 65 Sport Nogomet • Razprodaja točk (in ugleda) se nadaljuje Stran 15 Rokomet • Ptuj-čanke v pokalu EHF dvakrat na Cipru Stran 16 SONČEK: 08019 69 : wvvw.sonchek.com : Imate pošto na strani 21 I NTER S RAR PTUJ Sir Lahki Jost 35% m.m., postrežno, Ljubljanske mlekarne, 1 kg Í3 ■i^sš AfiO-CENE3E AKCIJA 959,- € 4,00 Alpsko mleko 1.6% m.m., Ljubljanske mlekarne, 1 l AKCIJA 138,- € 0,58 o Sž Foto: Martin Ozmec Po mestni občini Po naših občinah Po naših občinah Izobraževanje Ptuj • Zaradi za- Šikole • Pohitite, Slov. Bistrica • Ptuj • Prihaja mude z dokumenti saj gre za človeška Nočejo v pokrajino Akademija za ob državni denar življenja skupaj s Ptujem glasbo! Stran 8 Stran 9 Stran 11 Stran 12 Gospodarstvo Ptuj • Po stečaju Reha centra 28 brezposelnih Stran 32 cD ce an □dÍDčno naprej Naročnik: Volilni štab LDS Ormož • Dinastija Sok odkriva svoje ambicije V Ormožu znamo ločevati zrnje od plevela Pisec prispevka Alojz Sok posega v urednikovanje Štajerskega tednika, saj bi za občane občine Ormož ukinil možnosti, ki jih daje zakonodaja na področju medijev. Če si dovoljuje pozabiti, da je pravico do objektivnega informiranja prebivalcev občine Ormož sprožil s svojimi lažmi o tem, da je nekdo popravljal datume v uradni korespondenci, pravzaprav ponovno razkrije željo, da bi dobil možnost ustaviti razvoj občine Ormož. Če mu jo je že uspelo razbiti na tri dele, bi zdaj očitno rad razbijal še naprej. Najprej bi se lotil vsega, kar je bilo narejenega v zadnjem desetletju. Občino Ormož bi pahnil nazaj do nivoja, s katerega bi se pravzaprav že težko pobrala. Morda bi jo razbijal še naprej in si ustvaril še več fevdov za krepitev svoje dinastije. Zaradi tega ponovno poudarjam, da je v občini Ormož še vedno dovolj dobro mislečih prebivalcev, ki znajo ločevati zrnje od plevela. Pa vendar, izpostavljam nekaj dejstev, ki so v času mojega županovanja zaznamovala prizadevanja na poti k boljšemu splošnemu standardu, urejenosti javne infrastrukture ter pogojev za prijaznejše življenje v občini Ormož. Kako strastno si Alojz Sok želi izničiti vse, kar je bilo narejenega za razvoj infrastrukture v občini Ormož, kaže tudi poskus zavajanja javnosti, da Kerenčičev trg obnavljamo s posojilom, kar je plod njegove domišljije. Medtem pa so finance občine Uvodnik Ormož med najstabilnejšimi v vseh občinah v državi! V zadnjem mandatu smo zaključili projekte: KS Ivanjkovci: obnovili smo dotrajane ceste, asfaltirati makadamske poti, uredili križišče, zgradili pločnike, uredili del javne razsvetljave, zgradili obvoznico pri Svetinjah, za ambulanto in pošto zagotovili nove prostore, za turistično dejavnost omogočili uporabo bivše šolske zgradbe pri Svetinjah. Uredili smo oskrbo s pitno vodo, možen je priklop vsakega gospodinjstva na javno vodovodno omrežje. Bivšo šolsko zgradbo in športna igrišča na Runču še obnavljamo, obnova igrišč v Ivanjkovcih je že zaključena. V krajevnem središču smo zgradili kanalizacijo. KS Kog: obnovili smo prostore vrtca, dotrajane cestne odseke, asfaltirali prometne odseke makadamskih poti, zgradili pločnike z javno razsvetljavo in avtobusnimi postajališči, obnovili športno igrišče, pomagali pri obnovi kulturne dvorane in nabavi orgel za cerkev, urejata se kanalizacija in čistilna naprava. KS Miklavž pri Ormožu: zgradili smo pločnik z avtobusnimi postajališči, javno razsvetljavo v krajevnem središču, obnovili dotrajane cestne odseke in asfaltirati prometne odseke makadam- Cesarjeva nova oblačila Še dobro, da imamo pravljice, in škoda, da jih že v otroštvu kaj hitro nehamo prebirati. Nam pa na srečo ostajajo v spominu; večinoma zato, ker jih kasneje prebiramo svojim otrokom, včasih pa nas nanje spomnijo kakšni dogodki ali dogajanja v življenju. Čas volitev je gotovo eno takšnih dogajanj, ko človek ne more mimo pravljic. Ne tisti, ki posluša(jo), ne tisti, ki jih govori(jo). Saj ni res, bodo zdaj rekli tisti, ki so jih zadnje dneve na veliko prebirali oz. govorili, nato pa še na veliko pojasnjevali, kako realistični so bili v svojih pripovedih in da vmes pač ni bilo nobene obljube. (No, saj tudi v pravljicah ni obljub). O realizmu bi se že lahko debatiralo; najprej glede ponavljajočih se pojasnil, da so se za kandidature odločali zaradi podpore in nagovarjanja prijateljev (jasno, da te nekdo mora za začetek podpreti, sicer nima smisla kandidirati, in jasno, da potem ta za svojo podporo tudi nekaj pričakuje, ne?!), v drugi vrsti pa zato, ker bi se dalo v nekem okolju narediti boljše, več, hitreje, kot je to pač naredil nekdo drug. Madonca, kakšna pravljična samozavest je to: jaz lahko nekaj, česar ti ne moreš! Nihče sicer ni konkretno povedal, kako in kdaj bi kaj od napovedanega naredil - tu se je zadeva že malo zameglila z izjavami o podpori občinskega sveta in evropski denar, ki baje samo leži na kupih in čaka, da si ga odpeljejo novoizvoljeni vrli prvi možje slovenskih občin. Sicer pa - si predstavljate, kako bi bilo, če bi nekdo čisto po resnici povedal, zakaj kandidira za župana (ali svetnika)?! To bi potem bilo že čisto tako kot v pravljici o Cesarjevih novih oblačilih; saj se spomnite, ko so največjega med cesarji prepričali, da so mu sešili bajno obleko, v resnici pa ni imel na sebi nič, toda njegovo popolno goloto je videl in si upal to na glas povedati le otrok v množici občudujočih podanikov ^ Resnica je pač gola. Simona Meznarič skih poti. Pošta je dobila nove prostore, kupili smo del bivše trgovine v Zadružnem domu za potrebe zdravstvene ambulante, poskrbeli za obnovo zunanjih športnih objektov in šolskih prostorov. KS Ormož: izven mesta je obnova dotrajanih cestnih odsekov in asfaltiranje najbolj prometnih odsekov makadamskih javnih poti deloma zaključena. Do konca leta bomo zaključili izgradnjo pločnikov z javno razsvetljavo iz smeri Pavlovec in Pu-šencev proti mestu, pločnik z javno razsvetljavo se gradi vzporedno z rekonstrukcijo Dobravske ceste na Hardeku. V mestu smo obnovo infrastrukture na ulicah že delno realizirali, sredi obnove sta Kerenčičev trg ter atletska steza s spremljajočimi atletskimi napravami ter zaključili obnovo gradu. Potrebna zemljišča in projektni dokumentaciji smo zagotovili za preselitev otroškega vrtca in izgradnjo nadomestnega pomožnega nogometnega igrišča. Pričeli smo obnovo mrliške vežice, gasilskemu društvu smo pomagali kupiti gasilski avto. KS Podgorci: uredili smo pločnike z avtobusnimi postajališči, javno razsvetljavo in končali rekonstrukcijo križišča. Avtobusni postaji v Osluševcih sta postavljeni, obnovili smo šolo, urejena je okolica šole, vrtca in kulturne dvorane. KS in pošta imata nove prostore. Nadaljevali smo z izgradnjo namakalnega sistema na območju Oslu-ševcev in Cvetkovcem, delno obnovili cestne odseke in asfaltirali najbolj frekventne odseke makadamskih poti. V krajevnem centru Podgorci smo zgradili kanalizacijo. Gasilskima društvoma smo pomagali pri nakupu gasilskih vozil. KS Velika Nedelja: na glavni cesti Ormož-Ptuj smo nadaljevali izgradnjo pločnikov, javne razsvetljave, od vrtca do šole smo zgradili pločnik in asfaltirali nekatere odseke makadamskih javnih poti. Gasilskemu društvu smo zagotovili nakup gasilskega vozila. V središču smo za potrebe šole, cerkve in obiskovalcev gradu zagotovili parkirne prostore. Pomagali smo pri dokončanju obnove Zadružnega doma, nadaljevali izgradnjo kanalizacije v Mihovcih in v Veliki Nedelji. Ob razbijaškem konceptu urejanja občinskih zadev, ki se jih loteva Alojz Sok, takega seznama ne bi imeli. Vili Trofenik, župan občine Ormož Podlehnik • Bilanca pred predajo poslov novemu županu V novi mandat s 440 milijoni dolgov V času od tragične smrti bivšega župana do izvolitve novega je občino vodil podžupan Anton Žerak. Po prepričanju mnogih je bil tudi favoriziran kandidat za župana občine, vendar se za kandidaturo ni odločil: »Predvsem zaradi podpore in vzpodbud občanov sem res razmišljal tudi o kandidaturi za župana občine Podlehnik, vendar sem se na koncu zaradi obveznosti v podjetju odločil le za kandidaturo za občinskega svetnika. Prepričan sem, da lahko tudi v tej vlogi prispevam veliko za razvoj naše občine.« V zadnjih slabih treh mesecih pa se investicijsko poslovanje občine ni ustavilo; nasprotno: nekatere naložbe so se že zaključile, druge so tik pred tem. »Kot vam je znano, so zaključene investicije: večnamenska športna dvorana z vsemi potrebnimi soglasji, ki je že dana v uporabo, zaključen je cestni odsek Jablovec-Rodni Vrh, zaključuje se cesta v Strajno v dolžini slabega kilometra, do konca tega meseca pa se začenja še modernizacije ceste Dolena-Gorca. Prav tako je še v letošnjem letu predvidena izgradnja kanalizacijskega omrežja v Podlehniku, načrtuje pa se še delna sanacija plazov in gramoziranje cest. Skupna vrednost navedenih investicij znaša 555 milijonov tolarjev.« Naložbena dejavnost občine finančno torej nikakor ni (bila) majhna, povsem drugačna slika pa se kaže pri vprašanju plačila izvedenih in načrtovanih naložb: »Žal finančna konstrukcija za financiranje omenjenih investicij v preteklosti ni bila izdelana, zato jo je bilo potrebno oblikovati in izdelati v okviru razpoložljivih lastnih in možnosti najetja sredstev. Povedati moram, da so projekcije možnosti za zadolževanje občine, ki so nam svetnikom bile predstavljene, temeljile na netočnih podatkih, kar pomeni, da se ne bomo mogli zadolžiti v obsegu manjkajočih sredstev. Prav tako Podžupan Anton Zerak: »Povedati moram, da so možnosti za zadolževanje občine, ki so nam, svetnikom, bile predstavljene, temeljile na netočnih podatkih. Kratkoročne in dolgoročne obveznosti naše občine znašajo 440 milijonov tolarjev! ne bomo mogli realizirati kredita v obliki in višini 200 milijonov tolarjev, za katerega obstaja sklep občinskega sveta na predlog bivšega župana. Kljub povedanemu pa bodo poplačane obveznosti in izdana jamstva vsem izvajalcem gradbenih del in ostalim dobaviteljem, s čimer bodo zagotovljeni pogoji za nadaljnje delo in kredibilnost občine.« Iz odgovora je jasno razbrati, da je predvidenih dvesto milijonov tolarjev kredita, ki naj bi ga občina najela za poplačilo vseh dosedanjih dolgov, veliko premalo. Na konkretno vprašanje, kakšna je torej dejanska zadolžitev občine in kakšen je deficit v občinskem proračunu, Anton Žerak odgovarja: »Kratkoroč- ne in dolgoročne obveznosti naše občine znašajo 440 milijonov tolarjev!« Z gospodarnim vodenjem in razvojnim denarjem hitro do pokritja dolgov Tako velik dolg glede na obseg podlehniškega proračuna, ki je bil svetnikom, predvsem pa javnosti vse doslej prikrit, je po Žerakovem prepričanju sicer možno sanirati, vendar ne s takšnim načinom dela, kot je veljal doslej: »Znano je, da so manj razvite in male občine odvisne od financiranja države in tudi to, da se vse občine v Sloveni- ji v cilju hitrejšega razvoja poslužujejo kreditnih sredstev. Razlika med njimi je le v tem, koliko so posamezne občine uspešne pri pripravi razvojnih projektov in črpanju dodatnih sredstev iz državnih in evropskih skladov. Prav na slednjem bo naša občina v prihodnje morala postoriti več. Pred sprejetjem je tudi novi Zakon o financiranju občin, ki bo predvsem manjšim in revnejšim občinam zagotovil precejšnja dodatna sredstva. Z racionalizacijo in gospodarnim vodenjem občine v prihodnje trdim, da je možno v relativno kratkem času sanirati občinske finance. Začetek sanacije je že uspeh na natečaju za pridobitev dodatnih investicijskih sredstev za infrastrukturo v višini 22 milijonov tolarjev. V tem času pa smo tudi že pristopili k pripravi strateškega razvojnega projekta občine Podlehnik za obdobje 20072020 in sodelujemo v regionalnih razvojnih programih za obdobje 2007-2013, začeli smo tudi pripravljati nov prostorsko ureditveni plan občine Podlehnik. Prav tako je tudi že izdelan plan reorganizacije občinske uprave.« Za novega župana, kdorkoli že bo, so torej zadeve že malo bolj jasne in »počiščene«, kot so bile v primerjavi s stanjem nekaj mesecev nazaj. Kako pa se bo novoizvoljeni predstavnik podlehniškega ljudstva znašel naprej, bomo videli. SM Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35- Dopisništvo Ormož: tel.: (02) 740-23-45, faks: (02) 740-23-60. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis-net, nabiralnik@radio-tednik-si- Oglasno trženje: Justina Lah (02 ) 749-34-10, Jelka Knaus (02 ) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik-si- Vodja marketinga: Mojca Brumec (02) 749-34-30; narocila@radi^tednik-si- Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si, www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 150 [0,63€] (za naročnike 120 [0,50€]) tolarjev, v petek 280 tolarjev [1,17€]- Celoletna naročnina: 20.200 tolarjev [84,29€], za tujino (samo v petek) 27.040 tolarjev [112,846]. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89). Ptuj • Odmev na sestavek Bodo ostri kriteriji vinogradnike prisilili k opuščanju? Ptujska klet se je odločila za kakovost Dileme, ali bodo ostri kriteriji vinogradnike prisilili k opuščanju, ki jo je izpostavila novinarka SM, v Ptujski kleti nimamo. Povsod, kjer so se v vinarski panogi odločili za višjo kakovost, so prosperirali, kjer pa kakovosti niso postavili na prvo mesto, pa životarijo ali pa so morali vinograde izkrčiti. Verjamem, da je SM korektno povzela nekatera dejstva, ki so označila letošnjo trgatev, pa je vseeno zamolčala tista, ki so pomembna za celovito sliko. Ptujska klet skrbi za vinogradnike na svojem območju, še posebno za tiste, ki so naši kooperanti. Zagotavljamo možnost zaščite po strokovno pripravljenem škropilnem koledarju, druge agrotehnične ukrepe in nasvete. Doslej smo sprejeli več grozdja kot lani v enakem času. Obveščenost kooperantov o strategiji kakovosti in merilih za prevzem grozdja je bila letos boljša kot v preteklih letih. Povabili smo jih na sestanek in jim natančno predstavili tehnološke zahteve prevzema grozdja. Vsak naš partner je prejel na dom pisno obvestilo o pogojih in akontacijskih cenah odkupa grozdja letnika 2006. Odkupna cena zdravega grozdja je trikrat boljša od cene za grozdje, iz katerega ne moremo pridobivati pričakovane kakovosti. Grozdja z več kot desetimi odstotki gnilobe pa v Ptujski kleti ne sprejemamo več, ker ga ne moremo predelati v vino, za katerega iščemo kupce doma in v tujini. Rokov začetka trgatve po dosedanji zakonodaji ne določajo kleti niti vinogradniki sami, ampak za to od države pooblaš- čene institucije. Pri nas je to KGZ Maribor. Glede na pojav gnilobe pri omenjenih sortah smo letos predlagali predčasni rok trgatve, ki ga je Zavod odobril. Primer, ki ga opisuje SM, pa nas je obvestil, da bo trgal kasneje, ker ni dobil dovolj obiralcev. Zaradi naštetega je razširjanje zgodbe, da bi bili vinogradniki prisiljeni k opuščanju vinogradov zaradi posebnih kriterijev Ptujske kleti, seveda zavajajoče. Je pa res, da kakovost vsakega vina Sedmica je dobitek za Ptuj Jože Glazer za župana. zraste najprej v vinogradu, v kleti jo lahko s posameznimi tehnološkimi postopki samo ohranimo. Iz slabega grozdja ni mogoče iztisniti dobrega mošta in donegovati vina. V Ptujski kleti smo se odločili, da bomo konkurirali izključno s kakovostjo. Namizni programi vin, ki ne prinašajo praktično nobene dodane vrednosti, so za nas zgodovina. Ptujska klet je zato v zadnjih letih naredila strateški zasuk na področju kakovosti svojih polnitev. Večletna prizadevanja so rodila pomembne rezultate. Izjemnega pomena je tudi kopica odličnih mednarodnih ocen. Na bruseljskem Mondialu smo v hudi mednarodni konkurenci prejeli srebrno medaljo za traminec Nobl 2004, dve srebrni medalji na Munus Vini, zlato medaljo za sovinjon Nobl na AWC Dunaj. Vina Ptujske kleti dobivajo najvišja odličja tudi na domačem pragu: letos šampiona za traminec Nobl 2005 v Gornji Radgoni. Torej so merila Ptujske kleti prava. V njihovo uresničevanje se moramo vključiti vsi členi, od slehernega vinogradnika do sodelavca v Kleti. Kakovost je namreč edina garancija za nadaljevanje uspešne zgodovine ptujskega vinarstva. Andrej Sajko, direktor Ptujske kleti Polnitve Ptujske kleti so že prepoznane kot boljše v državi. Foto: arhiv Foto: arhiv MO Rui 1. Alojz Arko (SLS) 2. Štefan Čelan (LDS, DeSUS, SMS) 3. Peter Pribožič (N.Si) 4. Rajko Fajt (SDS) MO Ruj MO Ptuj 5. Rajko Brglez (Zeleni Ptuja) 6. Stojan Žižek (SSN) MO Ptuj MO Ruj Benedikt Cerkvenjak Cerkvenjak Cerkvenjak Cerkvenjak 7. Jožef Glazer (SD) 1. Milan Gumzar (LDS) 1. Franc Bratkovič (SD) 2. Jakob Matjašič (neodvisni) 3. Jožef Kraner (SLS) 4. Janko Maguša (LDS) Cirkulane Cirkulane Cirkulane CirKuiane Cirkulane 1. Branko Majhen (neodvisni) 2. Stanislav Golc (neodvisni) 3. Slavko Gabrovec (neodvisni) 4. Anton Kokot (LDS) 5. Janez Jurgec (SDS) 6. Jožef Klinc (SLS) 1. Franc Pukšič (SDS) Destrnik ^ Dornava 1. Franc Šegula (neodvisni) Dornava 2. Franc Zagoršak (SDS) Dornava 3. Viljem Mar (neodvisni) Dornava 4. Rajko Janžekovič (N.Si) 5. Janez Lah (LDS) Cirkulane Dornava Gorišnica 1. Jožef Kokot (SLS, SDS) Gorišnica 2. Andrej Horvat (LDS) 3. Janko Šuman (N.Si) % ~ ^ vi: ^ V / \ - - i n ■f J jSls Gorišnica 1. Radoslav Simonič (SLS) Hajdina Hajdina 2. Stanko Glažar (SMS, AS, LDS, 1. Alojz Kaučič (SLS) N.Si,SDS,SD,ZNS) Juršinci Kidričevo Kidričevo Kidričevo Kidričevo Kidričevo Kidričevo 1. Slavko Feguš (Zeleni Slovenije) 2. Darjan Lampič (SD) 3. Anton Leskovar (SDS, N.Si) 4. Silvestra Klemenčič (SMS) 5. Gorazd Maloič (neodvisni) 6. Jožef Murko (LDS) Kidričevo 7. Alojz Šprah (SLS) Lenart Lenart 1. Janez Kramberger (SLS) 2. Jožef Rajšp (N.SI) Lenart Lenart 3. Karl Vogrinčič (neodvisni) 4. Marjan Bezjak (SDS) Lenart 5. Sabina Markoli (SD) Sveti Tomaž Mirko Cvetko (N.Si) 1. Jožef Špindler (LDS) Ljutomer Ljutomer Ljutomer Ljutomer 2.BorlsLebar(SD) 3. Ludvik Flllpič (SDS) 4. MaksImlljanGošnjak (neodvisni) 5. Alojz Štih (SLS) Ljutomer 6. Daniel Smodiš (N.Si) Ljutomer 7. Franc Jurša (neodvisni) Ljutomer 1. Branko Novak (LDS) IVIajšperk 2. Franc Bezjak (N.Si) IVIajšperk 3. Tatjana Vele (SDS) Majšperk 4. Darinka Fakin (SLS) Majšperk Makole Makole 1. Alojz Gorčenko (neodvisni) 2. Alojz Mlaker (SLS) Makole 3. Marijan Kaučič (LDS) 4. Igor Erker (neodvisni) Makole Makole Makole 5. Bogomir Gaiser (neodvisni) 6. Ivan Sivka (neodvisni) Markovci 1. Franc Kekec (SLS) Markovci 2. Franc Rožanc (N.Si) 1. Alojz Sok (N.Si) Ormož Ormož Ormož 2. Boštjan Štefančič (SDS) 3. Vili Trofenik (neodvisni) Ormož 4. Gustek Janežič (SLS) Podlehnik 1. Marko Maučič (neodvisni) 2. Roman Cesar (SD) Podlehnik Podlehnik 3. Manica Zupanič (SDS) Poljčane 1. Milan Kodrič (neodvisni) 2. Franc Valand (LDS) Poljčane Poljčane 3. Stanislav Kovačič (SDS, N.Si) 4. Cvetka Polanec (SD) Poljčane 5. Mirko Slatenšek (SLS) Poljčane Slovenska Bistrica 1. Lilijana Remich (DS) Slovenska Bistrica 2. Bojan Fajs (LDS) Slovenska Bistrica Slovenska Bistrica 3. Irena Majcen (SLS, N.Si, DeSUS) 4. Jože Kavkler (SDS) Slovenska Bistrica 5. Dušan Detiček (SD) Središče ob Dravi 1. Franc Škorjanc (SD) Središče ob Dravi 2. Aleš Dogša (neodvisni) Središče ob Dravi 3. Jurij Borko (SDS) Sveta Ana 1. Feliks Berič (SLS, SDS) Sveta Ana 2. Silvo Slaček (neodvisni) Sveta Trojica v Slov. goricah 1. Aleksander Gungl (N.Si) Sveta Trojica v Slov. goricah 2. Franc Rojko (neodvisni) Sveta Trojica v Slov. goricah 3. Peter Leopold (SDS) Sveta Trojica v Slov. goricah 4. Cvetka Bunderla (LDS) Sveta Trojica v Slov. goricah 5. Srečko Lešnik (SD) Sveta Trojica v Slov. goricah 6. Drago Lipič (SNS) Sveta Trojica v Slov. goricah 7. Darko Fras (SLS) Sveti Andraž Sveti Andraž Sveti Jurij v Slov. goricah Sveti Jurij v Slov. goricah ^ Sveti Jurij v Slov. goricah 1. Marjan Gavez (neodvisni) 2. Franc Krepša (N.Si) 1. Marija Šauperl (SD) 2. Karel Toplak (neodvisni) 3. Ivan Špindler (SLS) Sveti Jurij v Slov. goricah ,Sveti Jurij v Slov. goricah 4. Miroslav Breznik (neodvisni) 5. Jožef Škrlec (SDS) Trnovska vas 1. Franc Pukšič (SDS) 2. Alojz Benko (SLS) Trnovska vas Trnovska vas 3. Alojz Fekonja (LDS) Videm 1. Branko Marinič (SDS) 2. Janez Merc (LDS) Videm 3. Franc Kirbiš (DeSUS) Videm Videm Zavrč 4. Friderik Bračič (SLS, N.Si, SD) 1. Miran Vuk (SLS) 2. Ivan Kopša (SDS, N.Si) Zavrč 1. Anton Butolen (LDS) Zetale: Središče • Lista za razvoj občine Za cim sirse sodelovanje V SrediSCu ob Dravi bo z devetimi kandidati na volitvah kandidirala tudi Lista za razvoj občine Središče ob Dravi. Nedavno so predstavili svoj program. Na Listi za razvoj občine Središče ob Dravi bodo kandidirali Anton Prosnik, Samo Kočevar, Bojan Mlakar, Ivan Viher, Drago Marčec, Jasna Mun-da, Jurij Dogša, Anica Škrinjar in Miroslav Kranjčec. Skupaj želijo kraju povrniti ugled in prepoznavnost, ki ga je nekoč že imel, saj se bodo tako najbolje oddolžili prednikom, hkrati pa bodočim rodovom ustvarili dobre temelje za lepše življenje. Prepričani so, da si občani zaslužijo boljše življenje v teh obmejnih krajih, da mladi ne bi več odhajali. S svojim znanjem, izkušnjami in energijo se bodo zavzemali za čim širše in demokratično sodelovanje občanov pri razvoju občine. Uresničevati želi- Prejeli smo Aleš Arih se oklepa muzejskega monopolizma jo aktiven projektno naravnan pristop k pridobivanju regionalnih, državnih in evropskih razvojnih sredstev, ustvarjati ustrezne pogoje za kakovostno šolstvo, zdravstvo in socialno skrbstvo, posodobiti in primerno vzdrževati želijo tudi komunalno infrastrukturo, pri čemer so omenili predvsem ceste in čistilno napravo. Pomemben se jim zdi enakomeren razvoj vseh krajev v občini. Zavzemali se bodo za realno delitveno bilanco z dosedanjo občino, Lista ne podpira nobenega županskega kandidata in brez zadržkov ponujajo roko sodelovanja vsem županskim kandidatom za dober razvoj občine. vki Kandidati Liste za razvoj občine Središče ob Dravi so predstavili svoj program delovanja. Direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj Aleš Arih je položaj direktorja zavoda zasedel predvsem na račun naših prizadevanj. Kot strokovnjaku smo mu zaupali ter verjeli vanj. Kljub težavam smo z njim tvorno sodelovali tudi ob izteku prvega mandata, ko smo ponovno podprli njegovo kandidaturo. Tokrat je direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj v pismih bralcev razkril svojo monopolistično ambicijo za upravljanje muzejske dejavnosti. V Ormožu smo iz odgovornosti do kulturne dediščine in do vseh prebivalcev morali jasno povedati, da se je financiranje muzejske dejavnosti za naše območje pod okriljem Pokrajinskega muzeja Ptuj izgubilo v proračunu, ki gaje upravljal Aleš Arih. Namesto da bi skrbel za izvajanje javnih pooblastil, za katera je dobival plačilo iz državnega proračuna, na celotnem območju, je ves denar zadržal v Ptuju, vključno s pobrano vstopnino za oglede zbirk v Ormožu in Veliki Nedelji. Ormožani smo za zaščito in upravljanje svoje dediščine morali skrbeti sami. Prisiljeni smo bili izločiti organizacijsko enoto Pokrajinskega muzeja v Ormožu in ustanoviti svoj muzej, kije ^brezžična povezavaVinternetom ^V www.felukabar.si že v prvih mesecih uspešnega delovanja pokazal, da zna, kljub nagajanjem vodstva in sodelavcev Pokrajinskega muzeja Ptuj, bolje skrbeti za kulturno dediščino na našem območju. V občini Ormož za delovanje Muzeja Ormož izdvajamo lastna sredstva, medtem ko interes Mestne občine Ptuj sega le do tja, do koder segajo sredstva iz državnega proračuna. Pokrajinski muzej Ptuj se skriva za kvazi strokovnimi stališči ter z izsiljevanji in oviranjem poskuša preprečiti vračanje ormoške lastnine v Ormož. Arih se namesto s kulturno dediščino ukvarja z zidarskimi deli v ptujski konjušnici, pa še to na način, da je moral vračati za ta projekt že odobren državni denar. V taki situaciji bi mu prišlo prav, da bi v svojo malho tlačil še ormoški denar, zato je zagovornik stanja, ki ga že dolgo ni več. Pri tem pa ne izbira metod, vključno s trošenjem nestrpnosti. Gospod Arih, če že vodite muzejsko institucijo, se vsaj sprijaznite z zgodovino. Vili Trofenik, župan občine Ormož, ustanoviteljice Muzeja Ormož in bivše soustanoviteljice Pokrajinskega muzeja Ptuj Prejeli smo Popravek: Sok takoj za Trofenikom Podatki prikazani v raziskavi javnega mnenja v občini Ormož, ki je bila objavljena v časopisu Štajerski TEDNIK 13. 10. 2006 v članku »Mnogi volivci se še odločajo ne držijo. Ker ta trenutek, torej v tednu pred volitvami ni mogoče objaviti anket, bi želeli samo opozoriti na pravilen vrstni red kandidatov. Tako po anketi, ki jo je na območju občine Ormož izvedla družba za raziskovanje javnega mnenja Episcenter, kot tudi po anketi družbe Ninamedia, ki je bila izvedena v soboto 14. 10. 2006, je Alojz Sok tisti kandidat, za katerega se takoj za Vilijem Trofenikom opredeljuje največ volivcev. Tudi podatki o strankarskih preferencah ne držijo in močno odstopajo od ostalih anket, saj imata po vseh ostalih anketah NSi in SDS neprimerno več odstotkov, kot pa je pokazala v Štajerskem TEDNIKU objav- ljena raziskava. Zelo pomemben podatek pri razumevanju raziskave je, da je raziskavo opravila družba Dialog. Družba Dialog ima z občino Ormož, ki jo vodi Vili Trofenik sklenjeno pogodbo za urejanje spletnih strani, sodelovali pa so tudi pri pripravi občinskega glasila Sonce. Pomemben podatek pa je tudi to, da je družba Di-alogpomagala Viliju Trofeni-ku pri nekaterih aktivnostih v Rokometni zvezi Slovenije. Zato menimo, da je navedba povezanosti družbe Dialog z Vilijem Trofenikom izjemno pomembna informacija, če ta ista družba opravi raziskavo v kateri imata g. Trofe-nik in njegova stranka večjo prednost, kot pri ostalih raziskavah neodvisnih organizacij, ki niso povezane z občino Ormož. Vodja volilnega štaba Nsi Ormož Simon Kolmanič Ormož • "Razporoka", ki dviga temperaturo Muzej Ormož je opravil že veliko delo za ohranjanje kulturne dediščine Spolitizirana, enostransko napihnjena vsebina članka Razporoka v Štajerskem tedniku, 6. oktobra 2006, zahteva veliko pojasnil. Avtor MG tematsko pripoved o muzejski razporoki, že v podnaslovu začini z negativnim odnosom do regionalnega povezovanja, še posebej v kontekstu, ko nekdo razmišlja drugače kot njegovi izključno ptujski informatorji in prišepetovalci. Nadaljuje v enakem duhu in spregleda temeljne ugotovitve in resnice. Občina Ormož je bila soustanoviteljica Pokrajinskega muzeja Ptuj, katerega Organizacijska enota Ormož je delovala na območju občine Ormož. Soustanoviteljici bi morali uskladiti akt o ustanovitvi v skladu z zakonom do junija 2003. Občinski svet Ormož je obravnaval ustanovitveni akt dvakrat in sprejel naslednja stališča: -Občina Ormož meni, da mora imeti v svetu zavoda zagotovljenega enega člana, saj se pri nas nahaja organizacijska enota. -Občina Ormož se ne strinja s prenosom nepremičnin v upravljanju zavodov, saj se organizacijska enota Ormož nahaja v gradu Ormož in gradu Velika Nedelja. Organizacijska enota Ormož v gradu Ormož zaseda del prostorov, ostale prostore koristita Občina Ormož in knjižnica F.K. Meška Ormož. V navedenem objektu ni urejena etažna lastnina, zato ni mogoč prenos delov stavbe v upravljanje nekomu drugemu. Za prostore v Veliki Nedelji, v katerih se nahaja etnološka zbira, ima občina Ormož sklenjeno najemno pogodbo s Križniškim redom iz Ljubljane, zato te nepremičnine ne moremo prenesti v upravljanje. -V odlok je potrebno dodati člen: v primeru oblikovanja pokrajin se lahko organizacijska enota izloči iz javnega zavoda Ptuj. -Občina Ormož vztraja s so-ustanoviteljstvom v Pokrajinskem muzeju Ptuj. -Pri odločanju sveta zavoda je potrebno dodati člen, ki se nanaša na pravico veta, ko gre za odločanje o zadevah, ki se nanašajo na Organizacijsko enoto Ormož. -Predlagamo sorazmerno zastopanost pri sestavi sveta. -Sofinancerski delež za izvajanje javne službe mora biti sorazmeren v obsegu dejavnosti, ki se izvaja na lokaciji Ormož, z obsegom dejavnosti na območju mestne občine Ptuj. V enakem razmerju se morajo financirati skupni stroški uprave Muzeja. Ker pa soustanoviteljica Pokrajinskega muzeja Mestna občina Ptuj ni sprejela stališč Občinskega sveta Ormož in ni bila pripravljena sofinancirati delovanja Pokrajinskega muzeja Ptuj v večjem obsegu oziroma ni pristala, da se sredstva iz državnega proračuna enakomerno razdelijo za delovanje celotnega muzeja, je bilo nadaljevanje obstoječega stanja nevzdržno. Občina Ormož je letno prispevala nekajkrat več sredstev kot Mestna občina Ptuj. Občina Ormož je pretežno sama financirala delovanje organizacijske enote zavoda na območju občine Ormož, čeprav zavod opravlja javno službo, katero je financiralo ministrstvo za kulturo iz sredstev državnega proračuna, so se ta sredstva skoraj v celoti uporabila za delovanje dela Pokrajinskega muzeja v Ptuju. Zato je Občina Ormož v skladu z zakonom izločila Organizacijsko enoto muzeja Ormož v lastni muzej, ker je reševanje obstoječega statusa Pokrajinskega muzeja Ptuj zašlo v slepo ulico, ogrozilo njegovo delovanje, ogrožena je bila tudi skrb za kulturno dediščino in nadaljnji razvoj muzejske dejavnosti. Občinski svet občine Ormož je zato 7. 1. 2005 sprejel odlok o izločitvi Organizacijske enote Ormož iz Pokrajinskega muzeja Ptuj. Odlok je začel veljati s 1. 1. 2006. Del skupne komisije za pripravo pogodbe za delitev pravic in obveznosti ter delitev stvarnega premoženja, v katero je občina Ormož imenovala svoje predstavnike, mestna občina Ptuj tega do danes še ni storila, je brez sodelovanja Mestne občine Ptuj pripravil vse potrebno za pripravo pogodbe o razdelitvi pravic, obveznosti in stvarnega premoženja v skladu z zakonom o zavodih. Ker kljub večkratnim pozivom delo komisije ni zaživelo, je občina Ormož v dogovoru z ministrom za kulturo in županom mestne občine Ptuj pripravila osnutek pogodbe o razdelitvi stvarnega premoženja ter pravic in obveznosti, ki smo ga 26. 7. 2006 posredovali mestni občini Ptuj in vodstvu Pokrajinskega muzeja Ptuj. Vodstvo Pokrajinskega muzeja Ptuj smo zaprosili, da bi v osnutek pogodbe o razdelitvi vnesel potrebne finančne podatke o sofinanciranju muzeja v preteklosti, pa teh podatkov še do danes niso uspeli ali želeli pripraviti oziroma nam jih posredovati. Za letošnji november pripravlja Muzej Ormož arheološko razstavo v okviru mednarodnega projekta Interreg III A ob sodelovanju z muzeji iz Maribora, Murske Sobote, Novega mesta, Čakovca in Gradca. Pri projektu v manjšem obsegu sodeluje tudi Pokrajinski muzej Ptuj, ki je našel izgovore, da bi onemogočil realizacijo tega projekta. Razstava bo kljub temu pokazala bogastvo zgodovine na območju občine Ormož ter skrbnost mladega muzeja do dediščine, s katero zdaj upravlja. Vili Trofenik, župan občine Ormož Foto: vki Foto: arhiv Ljubljana, Ptuj • Še o obnovi Mestnega gledališča Ptuj Zaradi zamude pri dostavi dokumentov ob državni denar Dan pred položitvijo temeljnega kamna za obnovo Mestnega gledališča Ptuj je na tiskovni konferenci mestni odbor N.Si Ptuj javnosti posredoval takrat še neuradne podatke, da je ministrstvo za kulturo ustavilo sofinanciranje ptujskih projektov na področju kulture, ker Mestna občina naj ne bi izpolnjevala svojih finančnih obveznosti do že sprejetih projektov. 12. oktobra je bil položen temeljni kamen za obnovo Mestnega gledališča, ki pa se ga ni udeležil nihče z ministrstva za kulturo. Ptujski župan dr. Štefan Čelan je ob tej priložnosti izrazil trdno odločenost, da če ne bo denarja z ministrstva, bo to investicijo zmogel tudi sam Ptuj. Že v ponedeljek, 16. oktobra, pa so stvari, o katerih se je pred tem samo neuradno šušljalo, postale bolj ali manj uradne in predvsem jasne. 16. oktobra je potekala 11. seja odbora za kulturo, šolstvo in šport državnega zbora, ki jo je vodil mag. Branko Grims, predsednik odbora. Njegov član je tudi poslanec s Ptujskega Branko Marinič. Začela se je ob trinajsti uri, končala pa ob 15.46 (povzeto po magnetogramu). Seje se je udeležil tudi minister za kulturo dr. Vasko Simoniti in odbor med drugim tudi seznanil s spremembami predloga proračuna za leti 2007 in 2008 na področju kulture. V letu 2007 je za področje kulture namenjenih 40 milijard 213 milijonov tolarjev, obseg sredstev se glede na leto 2006 povečuje za 8 odstotkov. Delež kulture v državnem proračunu v primerjavi s preteklimi leti se povečuje, znaša 2,07 odstotka. V predlogu proračuna za leto 2007 so zagotovljena sredstva za sofinanciranje investicij v občinsko kulturno infrastrukturo v skladu z zakonom o financiranju občin. Pri sofinanciranju investicij v občinsko infrastrukturo prihaja pogosto do odpovedi projektov, ker občine ne izvedejo investicije oziroma same ne zagotovijo svojega dela sredstev, kar je velika slabost, vendar ne ministrstva, temveč tistih, ki se prijavljajo na te projekte, je med drugim povedal minister za kulturo, ko je predstavljal spremembe predloga državnega poračuna za področje kulture za leto 2007. To se pogosto zgodi tudi pri projektih iz programa po zakonu o kulturnem tolarju. »Tako ministrstvo ne bo moglo sofinancirati naslednjih investicij, za katere je bilo zagotovljeno dovolj sredstev s strani ministrstva za kulturo, pa partnerji, da tako rečem, niso zagotovili svojega deleža ali so tudi odstopili ali pa je enostavno šele sedaj jasno, da ne bodo mogli sodelovati, s čimer dejansko odtegujejo sredstva drugim. Torej gre za to, da se to sofinanciranje ne bo moglo izvesti pri obnovi knjižnice na Igu, kulturne dvorane v Preboldu, knjižnice v Veržeju in obnovi Mestnega gledališča Ptuj (op. podčrtala avtorica). Precej ali pa kar nekaj nerealiziranih projektov pa bo tudi v okviru kulturnega tolarja s področja kulturnih spomenikov ...« Z dogajanji na seji odbora za kulturo, šolstvo in šport je javnost med prvimi obvestil poslanec Branko Marinič. S tem, kar je povedal, smo še med zasedanjem odbora seznanili ptujskega župana dr. Štefana Čelana in ga prosili za pojasnilo. Napisali smo mu, da je minister za kulturo Vasko Simoniti v odboru državnega zbora pojasnjeval, zakaj ministrstvo za kulturo ne more zagotoviti sredstev za obnovo Mestnega gledališča. Odgovor je bil, ker MO Ptuj ne more zagotoviti svojega deleža. Z ministrstvom se bomo uskladili ... »Nisem slišal izjav ministra, zato jih ne morem natančno komentirati. Zagotovo pa takšno pojasnilo, kot ga navajate vi (da smo izgubili 120 milijonov tolarjev pri Mestnem gledališču in 35 milijonov tolarjev za investicije iz kulturnega tolarja, op. avtorice), ne drži. Mi smo svoj delež zagotovili preko javnega razpisa s podelitvijo stavbne pravice. Imamo tudi pogodbo o nakupu objekta, ki ga lahko odkupimo v enkratnem znesku ali pa po obrokih. Po našem prepričanju lahko ministrstvo zagotovi svoj delež, saj je izdalo sklep, da bo svoj delež prispevalo. Pomembno pa je vedeti, da lahko ministrstvo svoj delež zagotovi tudi v prihodnjem letu, tako kot to lahko storimo tudi s strani MO Ptuj. Rok za dokončanje obnove je namreč oktober 2007. Prepričan sem, da bomo z ministrstvom v tem času uskladili vse potrebno in investicijo zaključili tako, kot smo se dogovorili. Ob koncu bi vam zastavil vprašanje: Zakaj so se vse investicije iz naslova kulturnega ministrstva pričele v tem času zapletati, podpisa s strani ministrstva namreč ni za nobeno ptujsko investicijo, ne Pokrajinski muzej, ne MO Ptuj? Enako informacijo imam tudi iz drugih občin, kjer nismo pravi župani na oblasti ali imamo možnosti za izvolitev.« Iz magnetograma ponedeljkove seje odbora za kulturo, šolstvo in šport je razvidno, da je ptujskega poslanca Branka Mariniča posebej zanimalo, ali gre v konkretnem primeru pri obnovi Mestnega gledališča Ptuj resnično za to, da MO Ptuj ne more zagotoviti svojih potrebnih sredstev in da zaradi tega ministrstvo za kulturo ne more zagotoviti tudi svojega dela potrebnih sredstev. To je vprašal še posebej zaradi tega, ker so lokalni mediji na Ptujskem minuli teden poročali o postavitvi temeljnega kamna za začetek obnove Mestnega gledališča na Ptuju. Ali gre v tem primeru za kakšno zmoto ali resnično za to, da MO Ptuj iz svojega lastnega proračuna ne more zagotoviti potrebnih sredstev, je še poslanec Marinič vprašal ministra za kulturo dr. Vaska Simonitija. Ministrstvo je naredilo vse, občina nič ... »Mesto Ptuj ima svojo zgodovino in pravi urbanitas v sebi, v to sodi tudi gledališče. Zagotovljeno je bilo 120 milijonov tolarjev za obnovo s strani ministrstva za kulturo. Občina ni zagotovila nič in tudi ni naredila nič, le lastništvo je želela prenesti na drugo osebo, na kar pa ministrstvo ne more pristati. Mestni občini Ptuj je bilo še dodatno zagotovljenih 35 milijonov tolarjev, tudi iz tega ne bo nič. Trdim, da je to neodgovorno od tistih, ki sedaj tik pred volitvami mahajo z ne vem kakšnimi aktivnostmi; temeljnega kamna ne bi bilo potrebno postaviti, pravočasno bi bilo potrebno zagotoviti sredstva, ki so jih obljubljali že ob koncu lanskega leta, pa niso naredili nič. Mi smo vse zagotovili, v naslednjem proračunu tega ne bo moglo biti, ker se proračun dela že od junija, julija,« je med drugim odgovoril minister Simoniti. (Po stenogramu smo povzeli del odgovora, ki se nanaša konkretno na Mestno gledališče na Ptuju, ker je poslanec govoril tudi o nekaterih drugih projektih s področja kulture, op. avtorice). Župan zanika pravilnost podatkov Ptujskega župana dr. Štefana Čelana smo tudi 17. oktobra prosili za vnovično pojasnilo zaradi izgube 120 milijonov tolarjev za obnovo Mestnega gledališča in 35 milijonov tolarjev za obnovo spomenikov; ponovil je, da izgovor, da MO Ptuj ni zagotovila svojega deleža, »pri nas pač ne vzdrži.« Ker smo želeli priti zadevi do dna, smo za dodatno pojasnilo prosili Nino Orel v Službi za odnose z javnostmi ministrstva za kulturo, predvsem iz razloga, ker v MO Ptuj oziroma ptujski župan dr. Štefan Čelan vztrajno zatrjujejo, da novinarji nimamo pravih podatkov, da smo zavedeni in podobno. Ministrstvo za kulturo odgovarja, da so bila MO Ptuj v letu 2006 za obnovo Mestnega gledališča Ptuj dodeljena sredstva iz naslednjih virov: iz spomeniškovarstve-nega razpisa (iz leta 2005) 35 milijonov tolarjev, iz razpisa za sofinanciranje občinske kulturne infrastrukture (razpis leta 2004) 3 milijone 780 tisoč tolarjev in iz razpisa za sofinanciranje občinske kulturne infrastrukture (razpis iz leta 2005) 121 milijonov 584 tisoč tolarjev. Skupno je bilo MO Ptuj v letu 2006 odobrenih 160 milijonov 364 tisoč tolarjev. »Za izplačilo odobrenih sredstev bi morala MO Ptuj predložiti situacije oziroma račune, izstavljene na osnovi pogodb, sklenjenih z izvajalci del, in za sklope del, za katere je prejela sredstva v navedenih razpisih. Ministrstvo za kulturo je občino večkrat Foto: Črtomir Goznik pozvalo, da mu posreduje informacije o tem, ali bo glede na težave pri pridobitvi gradbenega dovoljenja za obnovo gledališča uspela realizirati investicijo v predvidenem obsegu. Še 8. septembra letos smo prejeli sporočilo MO Ptuj, da nam bo najkasneje do 15. oktobra posredovala ustrezno dokumentacijo, na osnovi katere bo ministrstvo lahko izplačalo odobrena sredstva. Glede na to, da občina ni posredovala dokumentacije, ki bi izkazovala izvedbo del, za katera je prejela sredstva v razpisu, ministrstvo ni imelo zakonske podlage, da ji izplača odobrena sredstva. Tako bo ostal denar, kljub velikemu povpraševanju ostalih občin po sofinanciranju, nenamensko porabljen na proračunski postavki v višini, s katero bi lahko rešili problematiko kulturne infrastrukture več občin, če bi pravočasno sprejeli sporočilo MO Ptuj, da investicije ne bodo uspeli realizirati,« so še odgovorili v ministrstvu za kulturo na vprašanje Štajerskega tednika glede »izgube« 120 milijonov tolarjev za obnovo Mestnega gledališča Ptuj in dodatnih 35 milijonov tolarjev za obnovo kulturnih spomenikov. Sikole • Z ministrom Janezom Božičem o ureditvi železniških prehodom M Od tod in tam Pohitite, saj gre za človeška živijenja! Na pobudo domačinov iz Šikol in Cirkovc so v gasilskem domu v Šikolah pripravili delovni pogovor o zavarovanju železniških prehodov na tem območju, ki so se ga poleg ministra za promet in zveze Janeza Božiča v petek, 13. oktobra, udeležili tudi predstavniki Direktorata za železnice in Družbe za državne ceste. Na problematiko nezavarovanih železniških prehodov, ki so v zadnjih dveh letih v hudih prometnih nesrečah v Cirkovcah in Šikolah terjali kar 5 človeških življenj, so v občini Kidričevo že nekajkrat opozarjali. V petek, 13. oktobra, so se o tem pogovarjali tudi z ministrom za promet in zveze Janezom Božičem, generalno direktorico direk-torata za železnice in žičnice Jelko Šinkovec Fundak ter direktorjem direkcije za državne ceste Vilijem Žavr-lanom. Minister Janez Božič je sicer potarnal, da je žal večina infrastrukture, od cest do železnic, ki je v glavnem na plečih države, v slabem stanju, saj je od okoli 6000 km cest v Sloveniji več kot polovica v zelo slabem stanju, še slabše pa je z železniško infrastrukturo, ki je skoraj nespremenjena še iz časov Franca Jožefa. Udeležencem pogovora je vendarle zatrdil, da je prišel mednje z olajšanjem, saj je že izdelan rebalans državnega proračuna za prihodnje leto, v katerem si obetajo boljše čase tudi za železniške prehode. Odslej naj bi jih namreč Foto: M.Ozmec Med posvetom v Šikolah: minister Janez Božič (v sredini) v družbi z Jelko Šinkovec Fundak in Vilijem Žavrlanom. lahko urejali tudi z najetjem kreditov, za katere bo jamčila država. Okoli 99 milijard tolarjev kredita naj bi država najela tudi za modernizacijo železniškega sistema, minister pa je zatrdil, da naj bi del teh sredstev namenili tudi za modernizacijo nivojskih križanj železnice s cesto. Ker se zavedajo, da je stanje zelo resno, so že izdelali prioritetni program, za katerega zagotavljajo realne roke in cilje Kot je zagotovila Jelka Šinkovec Fundak, generalna direktorica Direktorata za Prehod v Šikolah, kjer sta letos ljenji. Foto: M. Ozmec ugasnili zadnji dve človeški živ- Peter Pribožič za župana V železnice in žičnice, bodo v prvi fazi urejanja prehodov do decembra 2008 posodobili železniško progo Prager-sko-Ormož, v istem obdobju pa naj bi modernizirali tudi signalno varnostne in telekomunikacijske naprave na tem odseku. V drugi fazi pa naj bi do decembra 2012 še elektrificirali progo Pragersko-Ho-doš. Državna komisija, ki si je to območje že trikrat podrobneje ogledala, je ocenila, da naj bi od 14 nivojskih železniških prehodov na območju občine Kidričevo nekatere preuredili in posodobili, nekatere pa celo ukinili. Kot je pojasnila Jelka Šinkovec Fundak, je za prehod v Šikolah s sedanjim avtomatskim zavarovanjem predvidena sprememba v daljinsko kontrolo. Za prehoda Pongr-ce in Jablane 1 je po ureditvi vzporednih povezovalnih cest predvidena ukinitev, prehod Jablane 2 pa naj bi ostal nezavarovan. Tudi za železniški prehod Cirkovce je po ureditvi povezovalnih cest, prestavitvi postajališča Cirkovce na desno stran proge ter ureditvi izvennivojske-ga križanja predvidena ukinitev. Prehod Cirkovce TR naj bi v prvi fazi zavarovali z avtomatsko napravo, v drugi fazi pa naj bi na tem mestu uredili izvennivojsko križanje. Za železniške prehode Mihovci 1, Mihovci 2, Ple-terje, Strnišče 1 in Strnišče 2 so po ureditvi povezovalne ceste predvidene ukinitve. Prehod Strnišče 3 naj bi v prvi fazi ostal zavarovan z avtomatsko napravo, v drugi naj bi uredili izvennivojsko križanje. Tudi za železniški prehod Njiverce je v prvi fazi predvideno zavarovanje z avtomatsko napravo, v drugi naj bi preučili mesto križanja med obema bližnjima nivojskima križanjema, pri čemer bodo upoštevali podvoz, po ureditvi povezovalne poti pa naj bi ukinili tudi ta prehod. Poleg tega naj bi ob posodobitvi železniške proge Pragersko-Ormož izvedli še nov nivojski prehod, ki naj bi bil zavarovan z avtomatsko napravo in polzapornicami. Med drugim je na relaciji Cir-kovce-Strnišče predvideno izogibališče. Da tudi državne ceste že nekaj let kličejo po temeljiti prenovi, je ponovno opozoril Vili Žaverlan, direktor DDC. Sicer naj bi zadnji dve leti vlagali v modernizacijo in posodobitve spet nekoliko več sredstev, tako da je danes po Sloveniji odprtih veliko cestnih in avtocestnih gradbišč. In čeprav smo zaradi letošnjih neurij utrpeli za okoli 8 milijard tolarjev nove škode, so tudi v DDC prepričani, da bodo modernizacijo in izgradnjo novih odsekov ter avtocest uspešno nadaljevali. Krajani so v razpravi opozorili tudi na druge črne točke in prometne nevarnosti v občini, kot denimo na cestno križišče z Lovrenško cesto pri baru Šterntal ter križišče regionalne ceste s cesto proti Kungoti, kjer so zaradi pogostih prometnih nesreč že predlagali izgradnjo krožišč. Nekateri so negodovali nad dejstvom, da o vsem sicer sklepa stroka, v končni fazi pa je vse v rokah politike. Sicer pa naj bi se na pobudo ministra Janeza Božiča komisija, ki ugotavlja reševanje teh prehodov, v kratkem ponovno sestala in ponovno ocenila situacijo, kar bo v največji meri vplivalo na dokončno odločitev. V vsakem primeru naj bi po zagotovilih ministra iskali in našli rešitve, ki bodo za občane oziroma uporabnike teh cest najugodnejše. M. Ozmec občina T^^TAT t t ker smo tu doma F^l U J M SĚIWUSISSSSS. Osupljiv je podatek, da imamo v Sloveniji okoli 970 nivojskih križanj cest z železnico, od tega kar 644prehodov še vedno ni zavarovanih z zapornicami. Samo od Kidričevega do Pragerskega je 14 takih železniških prehodov, od tega so le štirje zavarovani z zapornicami, ostali pa označeni z Andrejevim križem in utripajočimi lučmi, torej brez mehanske zapore. V zadnjih treh letih je samo na treh železniških prehodih v Pongrcah, Cirkovcah in Šikolah ugasnilo 7 človeških življenj. Ptuj • Stojnica SDS z županskimi kandidati Foto: Črtomir Goznik Na prostoru pred ptujsko tržnico je bilo prejšnjo soboto zelo živahno. Stojnico je postavil tudi MO SDS Ptuj, ki je predstavil tudi županskega kandidata Rajka Fajta, pridružili pa so se mu tudi nekateri kandidati SDS v drugih občinah na Ptujskem, med drugim tudi Franc Pukšič, poslanec državnega zbora, ki vnovič kandidira na Destrniku, ker nima protikandidata, bo to jesen začel že četrti županski mandat, in Branko Marinič, državni poslanec, ki kandidira v občini Videm. Stojnico je obiskal tudi veleposlanik Republike Slovenije v Srbiji Miroslav Luci (na fotografiji), ki bo te dni praznoval prvo leto dela v diplomaciji. MG Ptuj • SEG podpira kandidaturo dr. Stefana Celana Foto: Črtomir Goznik V gostilni Ribič je SEG (Stranka ekoloških gibanj Slovenije) Ptuj na tiskovni konferenci, ki jo je vodil generalni sekretar stranke Karel Lipič (drugi z leve), predstavila svoj program na letošnjih lokalnih volitvah. V MO Ptuj stranka podpira kandidaturo dr. Štefana Čelana za župana. Podpiramo projekte MO Ptuj, zlasti še okoljske in vse tiste, ki vplivajo na dvig kvalitete življenja, je posebej poudaril predsednik ptujskega SEG-a Darko Ljubec (prvi z desne). V SEG se vključuje tudi okoljsko društvo Most iniciativa, ki jo vodi Matevž Cestnik. Dr. Štefan Čelan je na kratko predstavil nekatere okoljevarstvene programe, ki jih bo MO Ptuj uresničila v naslednjih letih. V prvi volilni enoti na listi SEG za mestni svet kandidirajo Janko Lah, Matjaž Horvat, Vladka Bedrač, Damir Dimovski, Darja Milič, Katarina Anželj, Jana Skaza in Ženja Hotko, v drugi Darko Ljubec, Boris Goričan, Ksenija Kukovec, Filip Stojčevski, Darko Murko, Filomenka Bedenik, Andrej Forstnarič in Franc Fras, v tretji Matej Cunk, Rado Pravdič, Lucija Lah, Darij Ambrož, Robert Pisar, Zlatko Gašparič in Draga Veseljak, v četrti pa Igor Hr-ženjak, Danilo Cizerl, Edita Petek, Vladimir Petek in Bojan Čerček. MG Destrnik • Janežovci - državni projekt V četrtek, 12. oktobra, so se destrniški svetniki sestali na 30. seji ali zadnji seji v tem mandatu. Župan Franc Pukšič je svetnikom povedal, da je Vlada RS sprejela resolucijo o 35 projektih za obdobje do leta 2023. Med njimi je tudi projekt Terme Janežovci, kar pomeni, da je vpisan med prioritetne državne projekte. Župan je poudaril, da je projekt pomemben za razvoj celotnega Destrnika, Slovenskih goric in Sp. Podravja predvsem na področju turizma in vzporedno razvojem ostalih panog. S tem bo lažja izpeljava ostalih pomembnih projektov na področju turizma. Župan je optimist in pravi, daje bilo opravljenih že preko petdeset pogovorov s potencialnimi investitorji, ki kažejo na to, da bo kmalu prišlo do podpisa pogodbe. Svetniki so na seji sprejeli rebalans letošnjega proračuna. V nadaljevanju so soglašali, da se v Vidmu pri Ptuju odpre podružnica Lekarne. Seznanili so se tudi s programom priprave lokacijskega načrta Turistično-rekreacijski center Janežovci. Zmago Šalamun Zetale • Sedmi občinski praznik V znamenju vodovoda V Žetalah so letos svoj sedmi občinski praznik praznovali nekoliko prej, kot je bila sicer navada. Razlog so letošnje lokalne volitve čez dva dni. Ne glede na to je praznovanje potekalo tako kot vsako leto, s številnimi spremljajočimi prireditvami ter obveznim že 16. kostanjevim piknikom in osrednjo občinsko proslavo minulo soboto. Ta je potekala v šotoru ob osnovni šoli, slavnostni govornik je bil sedanji in tudi bodoči župan Anton Butolen, saj protikandidata na bližnjih volitvah nima. V svojem nagovoru je najprej povzel dogajanja minulega leta: »Žetale je doletelo kar nekaj hudih neurij, ki so povzročila velikansko škodo, ocenjeno na dobrih 230 milijonov tolarjev. Še danes ni jasno, koliko škode in če sploh bo povrnjena, saj konkretnega odgovora od države še ni. Sicer pa vsi vemo, da je prioriteta naše občine že vsa zadnja leta izgradnja vodovoda, ki se je letos jeseni po velikih zapletih in dveletni zakasnitvi vendarle začela. Po informacijah, ki jih imam, dela tečejo dobro in lahko se zgodi, da bodo končana celo pred rokom. Z dnevom zaključka tega projekta bodo popolnoma vsa gospodinjstva v naši občini imela možnost priključka na javni vodovodni sistem, kar je velikanska pridobitev, saj se moramo zavedati, da z dnevom ustanovitve naše občine pred sedmimi leti niti ena sama domačija ni imela Roman Bele s.p., Zetale 29a, Telefon 02 7691411, Gsm 041 748 330, E-mall roman.bele@slol.net županu in občinski upravi želimo še naprej talm uspešno delo! Poslovnim partnerjem in cenjenim strankam hvala za izkazano zaupanje in dobro poslovno sodelovanje! vodovodnega priključka!« Izgradnja naj bi se zaključila naslednje leto, kot je povedal Butolen v nadaljevanju. Finančne obveznosti bodo občino bremenile še leta 2008. »Seveda vodovod ni edina investicija, je pa daleč največja. Zraven tega smo z uspešnimi kandidaturami na razpisih uspeli pridobiti precej dodatnih sredstev, s katerimi bomo ob lastnem deležu še letos asfaltirali dva odseka cest. Žal to ni bilo mogoče prej, saj smo morali počakati na državno soglasje.« 7. PRAZNIK OBČINE ŽETALE K 16. KOSTANJEV PIKNIK gf^ W ^ ŽETALE, 13., 14. m 15.10.2006 Slavnostni govornik na osrednji proslavi ob občinskem prazniku je bil sedanji in bodoči župan Anton Butolen, ki se je zahvalil vsem občanom in svetnikom za uspešno delo ter izrazil upanje in prepričanje, da bodo zadane cilje dosegali tudi v prihodnjem mandatu. Letošnji občinski nagrajenci z županom Antonom Butolenom: Darinka Kodrič, poveljnica PGD Žetale, Kristina in Stanko Skledar, Jože Rodošek, Alojz Zajšek in predsednik LD Žetale Janko Vidovič Anton Butolen se je ob koncu nagovora zahvalil vsem občanom in občinskemu svetu za pomoč in podporo njegovemu delu ter izrazil upanje, da bodo tako dobro sodelovali tudi v prihodnje: »Ker nimam protikandidata na volitvah, mi je s tem avtomatsko ponovno naložena funkcija vodenja občine, ki nikakor ni lahka, verjamem, da bomo s korektnim sodelovanjem tudi v bodoče dosegali zastavljene cilje!« Da bo to morda nekoliko lažje, kot je bilo doslej, je po- vedal Franc Pukšič, ki je zbrane na slovesnosti pozdravil v imenu gostov: »Gotovo že veste, da je že pripravljen novi zakon o financiranju občin, po katerem bodo sredstva razdeljena drugače, vsekakor veliko bolj v prid manj razvitim občinam. Denarja za vašo občino bo tako enkrat več kot doslej! Vsekakor pa mora biti ta zakon sprejet v DZ še v letošnjem letu, tako da bo nov sistem financiranja občin začel veljati že naslednje leto!« Na osrednji slovesnosti je župan Butolen podelil tudi priznanja letošnjim občinskim nagrajencem. Najprej je čestital trem novim mladim diplomantom: Nataši Horvat, Simoni Krivec in Romanu Šir-cu, nato podelil dve županski priznanji. Prejeli so jih Darinka Kodrič in članska ekipa PGD Žetale za izjemne uspehe na državnih tekmovanjih. Priznanja občine Žetale pa so dobili: kmetija družine Skle-dar na področju kmetijstva, Jože Rodošek za požrtvovalno delo v PGD in Društvu upokojencev in Alojz Zajšek za dolgoletno delo v bivši KS Žetale. Zlata plaketa občine Žetale je bila letos podeljena Lovski družini Žetale za 60 let dela. Sobotno slovesnost so s kulturnim programom popestrili domači osnovnošolci in ženski pevski zbor KD Žetale, zaključila se je s tradicionalnim kostanjevim piknikom in družabnim večerom. SM Prireditve v okviru letošnjega sedmega praznika občine Žetale so se začele že konec septembra z različnimi športnimi tekmovanji: v namiznem tenisu, malem nogometu, šahu, streljanju z zračno puško in vlečenjem vrvi, izvedeno je bilo tudi gozdarsko tekmovanje za naziv žetalske grče in grčice ter pohod na Donačko goro. Sklepne prireditve so se začele s predavanjem Miše Pušenjak, otroškim kostanjevim piknikom, odprtjem novoasfaltirane občinske ceste Žetale-Bedenik-Kapela, slavnostno sejo občinskega sveta, odprtjem razstave v OŠ Žetale in zaključile z nedeljsko sveto mašo ter srečanjem starejših občanov občine Žetale. Gorišnica • Občinski trg dobiva podobo Otvoritev po volitvah O podobi osrednjega občinskega trga, ki je lep čas razburjala nekatere svetnike občinskega sveta, zdaj ni potrebno več ugibati. Dela so namreč prav v teh dneh zaključena, otvoritev pa je predvidena po nedeljskem volilnem dnevu. Skupna vrednost celotne naložbe je 68 milijonov tolarjev, od česar občinski delež znaša nekaj čez polovico omenjenega zneska. »Izgradnja občinskega trga je bila planirana že v začetku tega leta in za ta projekt so bila tudi predvidena proračunska sredstva. Vendar pa se je začetek del pomaknil na kasnejši čas, ker smo morali počakati na soglasje, saj smo za ta projekt uspeli pridobiti dobrih 33 milijonov tolarjev iz državnega proračuna, torej skoraj polovico vrednosti,« je ob zaključenih delih povedal sedanji župan Jožef Kokot. Izgradnjo že dolgo načrtovanega osrednjega trga obči- ne je izvedlo podjetje Gradis - Gradnje Ptuj kot izbrani ponudnik po javnem razpisu, vrednost pogodbenih del pa znaša že omenjenih 68 milijonov tolarjev. Na urejenem trgu je ploščad s fontano in delom zelenice ter tržnico, z leve strani trg zapirajo sanitarije, z desne pa priročno skladišče, celotno podobo pa zaključuje 21 parkirnih prostorov za avtomobile. »S tem je zaključena podoba centra občine, ki se je pravzaprav začel oblikovati že z gradnjo šole in večnamenske dvorane, nato pa še z novo občinsko stavbo,« še dodaja Jožef Kokot. Trg pa ni edina naložba, ki te dni dobiva ali se kiti z že končno podobo. Tako je ministrstvo za notranje zadeve že pred dobrim mesecem začelo dolgo obljubljano izgradnjo nove policijske postaje v Moškanjcih. Stavba, ki jo ob glavni cesti Ptuj-Ormož gradi podjetje Vegrad, naj bi bila dokončana marca naslednje leto, aprila pa je panirana selitev policijske postaje vanjo. V centru gorišniške občine se bo tako izpraznila občinska zgradba, katere točna namembnost po izselitvi policije pa še ni znana. Kot pravi Kokot, stavbe naj ne bi podirali, vsekakor pa jo bo potrebno obnoviti v skladu z načrtom prihodnje uporabe, o kateri pa bo odločal novoizvoljeni občinski svet. Na vrsti še naložbe v Cirkulanah Prav tako so v občini Go-rišnica v zadnjem obdobju zgradili nov most v Muretin-cih in hkrati uredili bližnje poplavne kanale, asfaltiral se je nov cestni odsek Gajevci-Zagojiči v Forminu in nekaj manjših odsekov v Gorišnici, postavljena pa je tudi že cestna razsvetljava od bencinske črpalke Žiher do Dominkove domačije. Sicer pa naj bi bilo tik pred začetkom več investicij tudi v kmalu samostojnem delu občine - v Cirkulanah -, kjer naj bi se asfaltiralo več cest v Velikem Vrhu, Brezovcu, Medrib-niku in v Malem Okiču. Prav tako je bila v začetku septembra že dokončana izgradnja košarkaškega igrišča ob šoli, ki je po besedah Kokota zahtevala dobrih 16 milijonov tolarjev: »Pri adaptaciji starega igrišča se je pokazalo, da bo potrebna temeljita obnova, saj je bilo območje igrišča ob izvzetju igralnega platoja popolnoma v vodi. Zato je bila narejena nova drenaža, položena pa tudi vsa električna instalacija za razsvetljavo ter nova asfaltna prevleka.« In še nekaj se je začelo dogajati v centru Cirkulan: začetek del za izgradnjo novega vrtca. Po predvidenem planu naj bi bil slednji postavljen že letos; pogodba z izvajalcem del je namreč že bila podpisana, dela pa je dobilo po javnem razpisu prav tako ptujsko podjetje Gradis Ptuj. Vrednost naložbe znaša okoli 250 milijonov tolarjev, vendar le del - gre za 38 milijonov tolarjev - še financira skupni gorišniški proračun, vso razliko pa naj bi že pokrivala nova občina. Vendar pa se lahko okoli cirkulanskega vrtca vname še hud prepir, tako med cirkulanskimi političnimi veljaki kot med cirkulansko-gorišniško stranjo, o čemer bomo gotovo še poročali. SM Osrednji trg v Gorišnici je že končan, otvoritev pa bo po volitvah. Foto: SM Foto: SM Slov. Bistrica • Zadnja seja polna presenečenj Nočejo skupajj s Ptujem Zadnja seja občinskega sveta se je v Slovenski Bistrici odvijala v duhu retoričnih monologov, kar so mnogi tudi pričakovali. Na seji so sedeli kar štirje županski kandidati. Za dramatičen začetek sta poskrbela dva svetnika. Janko Predan je občinski svet obvestil, da je izstopil iz LDS in na zadnji seji ni bil več član njene svetniške skupine. Drugo presenečenje je pripravila svetniška skupina SDS še pred sprejetjem dnevnega reda. Njen član Stanislav Kovačič je predlagal razširitev dnevnega reda z izjavo občinskega sveta Ministrstvu za lokalno samoupravo in regionalni razvoj kot nosilcu priprave zakona o pokrajinah, da pri pripravi tega zakona upošteva odločenost občanov občine v današnjem obsegu, ki želijo biti v okviru bodočih pokrajin povezani v pokrajini s sedežem v Mariboru in ne v pokrajini Spodnje Podravje, za kar si prizadevajo na Ptuju. V obra- zložitvi je povedal, da je takšna politična regionalizacija obstajala v času delegatskega sistema za formiranje delegacij v tedanjo skupščino Republike Slovenije. Povzročila je politični deficit za občino Slovenska Bistrica in njeno razvojno stagniranje. Svetniki so bili nad tem presenečeni in so očitali svetniku SDS ter državnemu poslancu Jožefu Jerovšku, zakaj niso te dodatne pobude prejeli svetniki v pisni obliki pred sejo. Jožef Jerovšek je povedal, da so se iz svetniške skupine SDS odločili, da izjavo predlagajo občinskemu svetu šele v soboto pozno zvečer, seja sveta pa se je odvijala v ponedeljek. Županji Ireni Majcen je očital udeležbo na seji vlade v Kidriče- vem; sam se tega sestanka ni udeležil ravno iz razloga, ker zanj regija Spodnje Podravje ni sprejemljiva. Ne nasprotuje pa regiji od Vitanja do Vidma pri Ptuju. Svetniki niso dosegli, da se dodatna točka s predlagano vsebino uvrsti na dnevni red, kljub temu da bo parlament verjetno obravnaval to tematiko na novembrski seji. V nadaljevanju seje so potrdili poročilo nadzornega odbora o zaključen računu proračuna za minulo leto, sprejeli poročilo o uresničevanju letošnjega proračuna ter odobrili, da občina iz proračunske rezerve koristi dodatnih 33,5 milijonov tolarjev za odpravo škode na lokalni cestni mreži na Zgornji Polskavi in za sanacijo zemeljskega plaza na relaciji Križni vrh - Loče. Svetniška skupina LDS je odločila, da o imenovanju ulice po dr. Jožetu Pučniku ne bo glasovala, saj so menili, da je pripravljeno gradivo nestrokovno. Ob koncu seje je Milan Lončarič v imenu svetniške skupine SDS predlagal pet-najstminutni odmor, po njem pa so ponovno predlagali kot pobudo, da občinski svet nasprotuje umestitvi Slovenske Bistrice v regijo Spodnje Po-dravje. Enaintrideset svetnikov je sedelo v sejni sobi občine Slovenska Bistrica v takšni sestavi v tem mandatu zadnjič, prihodnji občinski svet, po odcepitvi občine Makole in Poljčane, bo v Slovenski Bistrici štel isto število članov. Nataša Pogorevc Kidričevo • Slavko Feguš - kandidat Zelenih Za lokalno spremljanje obremenjevanja okolja Zeleni Kidričevega bodo na lokalnih volitvah sodelovali s kandidatom za župana Slavkom Fegušem ter s kandidati za občinski svet v 1. in 2. volilni enoti. Kandidat za župana občine Kidričevo Slavko Feguš stanuje v Njivercah, zaposlen je na OŠ Juršinci. Kot je pojasnil, se je za kandidaturo za župana občine Kidričevo odločil zaradi tega, ker je zadnja dva mandata član občinskega sveta, v tem vidi prednost, predvsem pa zaradi poznavanja problematike lokalne skupnosti, dela občinske uprave ter poznavanja sedanjih in načrtovanih projektov. Zavzema se za kvalitetno nadaljevanje in končanje začetih projektov. To je: izgradnja vrtca, šolske kuhinje, cest- ne infrastrukture ter centra za odpadke - reciklažnega dvorišča. Zavzemal se bo za realizacijo skupnega - medobčinskega - projekta reševanja podtalnice Spodnjega Podravja z izgradnjo kanalizacijskega omrežja in čistilne naprave. Pomemben projekt je zanj tudi dokončanje obrtne cone ter reševanje problematike kmetijstva v luči sprememb EU, seveda tistih, ki so v pristojnosti občine. Prepričan je da se v občini Kidričevo ubadajo s precejšnjimi okoljskimi problemi. Okolje obremenjujeta razvi- Foto: M. Ozmec Kandidat Zelenih za župana občine Kidričevo je Slavko Feguš. ta industrija ter intenzivno kmetijstvo. Že sedaj in tudi v bodoče se bo zavzemal za uvedbo stalnega lokalnega nadziranja obremenjevanja okolja, v katerega bi vključili vse potencialne onesnaževalce. Kot kandidat za župana se zaveda tudi odgovornosti pri vzpostavljanju bodoče vloge občine v novi regionalni ureditvi, saj je prepričan, da občine izgubljajo del svojih pristojnosti. Veliko nalog ga čaka tudi na področju sociale, stanovanjske problematike, zdravstvenega varstva, varstva starejših občanov, pro- blematike mladih ter družbene dejavnosti. Ker je tudi sam sodeloval pri ideji oziroma projektu Kidričevo - mesto, se zavzema, da dobi kraj čim prej mestno funkcijo. Svojo morebitno županovanje želi opravljati nepoklicno. Kandidati Zelenih Kidričevega za občinski svet so v 1. volilni enoti Slavko Feguš, Metka Sabath, Milan Turk, Jožica Sabath, Dejan Mlaker, Marko Zorec in Zvonko Grah. Na listi v 2. volilni enoti pa sta kandidatki Zelenih Milena Lutaričin Nevenka Muršec. -OM Kidričevo • Neodvisni kandidat za župana Gorazd Maloič Kidričevo • Kandidati DeSUS-a Pravičnost, preudarnost, poštenost Blaginjo za vse V prostorih restavracije Pan v Kidričevem se je v ponedeljek, 16. oktobra, na tiskovni konferenci predstavil tudi neodvisni kandidat za župana občine Kidričevo Gorazd Maloič. Kot je uvodoma poudaril na svoji predstavitvi 34-letni samostojni komercialist in pro-kurist Gorazd Maloič, se je za kandidaturo za župana občine Kidričevo odločil predvsem zato, ker ve, da lahko s svojim znanjem, izkušnjami, idejami in sposobnostjo stori več za hitrejši in kvalitetnejši razvoj svoje občine. Je poročen, oče 15-letne hčerke, z družino pa živi v Kidričevem. Od rane mladosti se ukvarja s športom, več kot 30 let je član Strelskega društva Kidričevo, od lanskega leta pa tudi predsednik Strelske zveze Slovenije. Prepričan je, da so ga izbrali za to odgovorno funkcijo predvsem zato, ker vedo, da ima kvalitetne organizacijske sposobnosti, da dela dobro, vestno in pošteno. Če bo izvoljen za župana občine Kidričevo, se bo zav- Foto: M. Ozmec Gorazd Maloič, neodvisni kandidat za župana občine Kidričevo zemal za občanom prijazno, odprto, transparentno in strokovno občinsko upravo, za povezovanje s krajevnimi odbori, da se bo slišal in upošteval glas občanov pri reševanju problemov iz njihovega okolja. Skrbel bo za dobre in strokovno izdelane razvojne projekte ter pridobivanje sredstev iz evropskih skladov. Velik poudarek bo dal povezovanju na medobčinski ravni, združevanju zamisli in izkušenj v skupne razvojne projekte. Zavzemal se bo za odstranitev arhitektonskih ovir ter za zagotavljanje prijaznega in varnega okolja tudi za invalidne in starejše občane, za redno prisotnost policije v Kidričevem, za aktivno reševanje problematike centralnega ogrevanja v Kidričevem ter za nadaljevanje vseh že začetih projektov - od izgradnje vrtca in doma upokojencev do športne dvorane v sklopu OŠ Kidričevo. Poskrbel naj bi tudi za ureditev kanalizacijskega sistema ter sanacijo vodovodnega omrežja za zagotovitev zdrave pitne vode in zaščito podtalnice, za sanacijo divjih odlagališč odpadkov ter zagotavljanje zdravega in čistega okolja. Nadaljeval naj bi tudi prizadevanja za projekt Kidričevo - mesto, zagotovil prenovo zdravstvenega doma, kvalitetnejše nu-denje zdravstvenih storitev, imel bo posluh do mladih ter zagotovil dejavnosti za kvalitetno preživljanje njihovega prostega časa. Posebej naj bi se posvetil naravi prijazni kmetijski pridelavi, zagotovil pa tudi boljšo informiranost kmetovalcev o projektih ekološkega kmetovanja. Poleg vsega tega bo skrbel tudi za redno vzdrževanje ceste infrastrukture, razvoj športnega turizma nasploh, za povečanje deleža sredstev za športne, kulturne in druge družbene dejavnosti ter tudi za ponovno obratovanje letnega kopališča v Kidričevem. -OM V soboto, 14. oktobra, so na jesenskem srečanju v Lovrencu na Dravskem polju predstavili svoje kandidate za nedeljske lokalne volitve tudi člani občinskega odbora Demokratične stranke upokojencev Kidričevo. Kot je povedal predsednik DeSUS-a Srečko Lah, pomenijo upokojenci v občini Kidričevo kar precejšnje volilno telo, saj jih je več kot 1500. Do sedaj so bili v občinskem svetu zastopani le z enim svetnikom, njihova želja pa je, da bi v skrbi za svojo bodočnost in lepši jutri svojih otrok in vnukov na letošnjih volitvah dobili vsaj dve svetniški mesti. Nič posebnega ne obljubljajo, saj se zavzemajo za nadaljevanje vseh začetih občinskih projektov, njihova največja želja pa je, da bi v Kidričevem končno zgradili pre- potreben Dom upokojencev. Zato so se odločili, da bodo za blaginjo vseh generacij kandidirali tudi oni. V l.volilni enoti so kandidati DeSUS-a za svet občine Kidričevo Marta Pinterič, Zvonko Vidovič, Anton Pišek, Danica Meško, Jože Soršak, Josip Kovačič, Franc Rajh in Marija Šalamun. V 2. volilni enoti pa kandidirajo Srečko Lah, Marjan Hergan, Frančiška Kovačič, Mirko Puklič, Martin Lenart, Terezija Dolenc, Franc Ungar in Vinko Bauman. -OM Kandidati občinskega odbora Demokratične stranke upokojencev za svet občine Kidričevo Ptuj • Akademija za glasbo prihaja na Ptuj Poletna šola že leta 2007 V soboto, 7. oktobra, so se na Ptuju mudili gostje z Akademije za glasbo iz Ljubljane, ki jih je vodil dekan, redni prof. mag. Pavel Mihelčič. V palaciju ptujskega gradu jih je pozdravil prof. Aleš Arih, direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj, kjer so jim tudi pripravili nadvse prisrčen sprejem. Dekana smo vprašali, kakšen je bil namen njihovega obiska. Črtomir Goznik V romanskem palaciju ptujskega gradu je goste z Akademije za glasbo v Ljubljani pozdravil direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj prof. Aleš Arih, ob njem dr. Darja Koter, Ptujčanka, docentka za zgodovino svetovne glasbe in zgodovino slovenske glasbe na Akademiji za glasbo; na levi dekan, redni prof. mag. Pavel Mihelčič z Akademije za glasbo. »Na Ptuju imamo nekaj svoje zemlje, skupaj približno 15700 m2. Zemljišče je zazidljivo, podarjeno je bilo kot poslednja volja Adolfa Gotzla. Pravno se je to zgodilo že leta 1948, v popolno last Akademije za glasbo pa je prešlo po smrti njegove žene leta 1985. Dekan akademije sem peto leto, o tem, da imamo zemljišče na Ptuju, sem nekaj malega sicer slišal, a so bile informacije zelo nenavadne oziroma v stilu, da to ni omembe vredno. Tako je bilo, vse dokler si nisem vzel časa in si ga sam ogledal. Zemljišče, ki nam je bilo zapuščeno, se nahaja v izredno lepem delu Ptuja. Prišel sem na idejo, da bi tu ustanovili poletno šolo. Ker je lokacija ugodna tudi iz drugih vidikov, iz Ljubljane do Ptuja je pot dolga eno uro in dvajset minut, slaba ura je iz Ptuja do Gradca. Ker zelo dobro sodelujemo z Univerzo za glasbo v Gradcu, bomo imeli že prihodnje leto od 3. do 6. maja poletno šolo oziroma seminarje za staro glasbo, ne še na svoji zemlji, temveč na ptujskem gradu. Sodelovali bodo njihovi profesorji in naši študentje, zaključili jo bomo s koncertom v slavnostni dvorani ptujskega gradu. Na Ptuj smo prišli zato, da naredimo to, kar imajo marsikje na svetu. Bazo imamo v Ljubljani, čez približno štiri leta bomo imeli novo akademijo, načrti so že izdelani in potrjeni. Nobene ovire ni več, le še veliko papirjev bo potrebno zagotoviti, tudi denar je v bistvu že zagotovljen. Računam, da bi že leta 2010 lahko v Ljubljani odprli novo Akademijo za glasbo. Do leta 2008 pa naj bi nekaj zgradili tudi na ptujskem zemljišču, takrat naj bi tudi že delovala poletna šola. Poletne šole so nekaj, kar plemeniti dejavnost študentov. Če želimo biti resnično v stiku z Evropo, potem poletno šolo moramo imeti. Zemlja Adolfa Gotzla je prišla kot darilo. Tisti pred menoj verjetno niso dovolj dobro razumeli, da je zemljišče darilo, vzeli so ga bolj kot breme, ker je bilo potrebno vsake toliko časa zemljišče očistiti. Jaz to zemljišče čutim kot darilo, predvsem sem zelo zadovoljen, ker je na zelo lepem kraju, v nekaj obiskih na Ptuju pa sem tudi začutil, da je tudi neka zelo pozitivna klima, da je tu cel kup ljudi, ki so veseli, da pridemo. Priti v okolje, kjer te z veseljem pričakujejo, je nekaj posebnega, tega ne smemo zamuditi.« Dekan Akademije za glasbo v Ljubljani Pavel Mihelčič je prejšnjo soboto na Ptuju povedal, da je zadovoljen, da so navezali pristne stike tudi s ptujskim Pokrajinskim muzejem. Direktor Pokrajinskega muzeja nam je zelo naklonjen, je poudaril, razumel je, da potrebujemo veliko okno v svet, to nam bo odprlo prostor v Avstrijo. Glasbeniki cele Evrope na Ptuju »Imam zelo veliko stikov s tujino. Sem edini predstavnik Slovenije v mednarodnem združenju za sodobno glasbo, aktivne stike vzdržujem z umetniki kar 52 držav sveta, poleg tega sem soustanovitelj mednarodnega skladatelj-skega društva Evrope, preko katerega sem v stiku z več kot 30 državami sveta. Akademija za glasbo v Ljubljani je ponovno postala članica evropskega združenja konzervatorijev, akademij in visokih glasbenih šol, v okviru katerega je povezanih več kot 200 šol. Ljubljanski akademiji so ponudili, da bi imeli v Ljubljani enega od prihodnjih kongresov tega združenja. Za zdaj sem se te ponudbe nekoliko ustrašil predvsem iz razloga, ker imamo slabe prostore. Če bomo imeli novo akademijo, bo v Ljubljano prišlo več kot 200 dekanov konzerva-torijev, akademij in visokih glasbenih šol iz Evrope. Če bo kongres tega združenja v Ljubljani, jim bomo pokazali tudi prostore poletne šole na Ptuju. Tako kot sem leta 2003 pripeljal okrog 50 držav na svetovne glasbene dneve, ki sem jih tudi pripravil, tako računam, da bomo v nekaj letih imeli na Ptuju goste iz cele Evrope. Mislim, da si naši ljudje, kraji, kjer je umetnost še vedno živa, kjer nas glasbenike z navdušenjem sprejemajo, obvezujejo, da moramo nekaj storiti. Ker smo na Ptuju dobrodošli, tudi sosedje zemljišča v Orešju, ko so slišali, da bo tja prišla naša poletna šola, so bili te novice izredno veseli. Prvi seminar v letu 2007 bo odprl sezono seminarjev, poletnih šol, simpozijev. Na Ptuj se bomo vedno z veseljem vračali,« je še za Štajerski tednik povedal prof. Pavel Mihelčič. MG Tednikova knjigarnica Slovo JSiUdlBvy -s - ^ ^ i Jesen je lepa. Vrt je še zelen in temna lipa čuti še poletje, le včasih ji odplava list rumen, spusti sproščen kot krpa sončne luči se na cvetje. Vse astre zro v zabrisano nebo, srebro mu čez sinjino je razlito in rože vse in srca vsa vedo: vse je lepo, slovo pa vendar najbolj čudovito! Slovo je vse. V poletu lastovke zbeži spomin v daljavo med spomine. Slovo je vse. Nekdo, ki mimo gre, se še ozre, bil ti je brat, a v množico izgine. Slovo je vse. Ni rojstvo že slovo od matere, ljubezen od zasnutka ljubezni? Ni življenje vse zato tako lepo, ker je slovo od vsakega trenutka? Jesen je lepa. Kaj si žalosten, ko z lipe zopet lahek list odplava? Prozoren v soncu odleti sproščen, zlato rumen v zamaknjenosti zadnjega pozdrava. Lili Novy (v Goreče telo: izbrane pesmi. Mladinska knjiga, 1985) Tihotna ura kakor val priplava ... in vzame vse gorje ... Pesem sem izbrala v spomin sodelavki Anici Marinič (29. 6. 1956-12. 10. 2006), ki je triintrideset let ljubeče ravnala s knjigami in s posebno delovno vnemo zaznamovala ptujske knjižnične prostore. Liljana Klemenčič Foto: Črtomir Goznik Dekan, redni prof. mag. Pavel Mihelčič z Akademije za glasbo, je za Štajerski tednik povedal, da naj bi že v letu 2008 na Ptuju zgradili prostore poletne šole za glasbo. Velika Nedelja • Najboljši amaterski gledališčniki v državi Matiček za Tri vaške svetnike Konec septembra se je v Postojni s podelitvijo Matičkov sklenilo 45. Linhartovo srečanje izbranih gledaliških skupin Slovenije, ki pomeni vrhunec sezone ljubiteljskih gledališč. Matička za najboljšo predstavo v celoti so prejeli velikonedeljski gledališčniki, ki so uprizorili Tri vaške svetnike. Prejeli smo Žirija je letos izbirala med sedmimi skupinami, ki so se-lektorico Petro Tanko najbolj prepričale med 150 gledališkimi skupinami, sodelujočimi na območnih srečanjih v sezoni 2005/2006. Letošnjo strokovno žirijo so sestavljali igralka Ljerka Belak, hrvaška teatrologinja Višnja Rogošič in režiser Blaž Švent. Kulturno društvo Simona Gregorčiča Velika Nedelja je bilo ustanovljeno leta 1893, danes pa šteje 186 članov. Od leta 1997 se v društvu intenzivno ukvarjajo velikimi gledališkimi projekti na prostem. Znani so po postavitvah ljudske igre Miklova Zala, zgodovinske igre Celjski grofi, Jezusovo življenje in Mlinarjev Janez ter komedije Zadrega za zadrego, Pricoprani ženin iz Amerike, Trije vaški svetniki in Dve nevesti. V devetih sezonah si je omenjene predstave ogledalo preko 40.000 obiskovalcev. »Komedijo Trije vaški svetniki smo igrali najprej na prostem med Križniškim gradom in cerkvijo Sv. Trojice v Veliki Nedelji. Tehnično je bila predstava dokaj za- Tonček Žumbar, predsednik društva Simona Gregorčiča, je eden glavnih »krivcev« za ta izjemen uspeh velikonedeljskih gledališčnikov. htevna. Igralci s tekstom so uporabljali profesionalne daljinske mikrofone s kravatno muhico, kar je omogočalo zelo dobro in kvalitetno slišnost teksta. Predstava je bila podprta tudi z glasbenimi in drugimi efekti. Pozneje smo predstavo prenesli na oder in z njo gostovali po Sloveniji,« je povedal predsednik društva Anton Žumbar. Osnova za komedijo je bila burka Trije vaški svetniki, ki sta jo nekje konec 19. stoletja spisala avstrijska avtorja Max Ferner in Max Real. Priredbo so naredili Lojze Matjašič, Danica Cvetko in Tonček Žum-bar. Lojze Matjašič je hkrati tudi režiser nagrajene predstave. Komedija se odvija v prleškem narečju, zdravnik, učitelj in župnik govorijo knjižni jezik, Purjakova Bara in njen sin Jakec pa govorita haloško. V predstavi igralci zapojejo tudi nekaj songov, spremlja pa jih harmonikar na frajtonarici. Še najbolj so igralce navdušile kritike žirije, ki je zelo podrobno analizirala odigrane predstave. Velikonedelj-čanom namreč niso našli šibke točke, preprosto vaško komedijo so odigrali tako, kot je treba. Pohvalili so tudi homogenost skupine, saj kljub temu, da je bilo 13 igralcev, ni nihče izrazito izstopal ne v pozitivni, ne v negativni smeri. »Rekli so, da smo bili kot družina, skupaj smo bili vse tri dni, si ogledovali druge predstave. Naj bo v športu ali drugih tekmovanjih, se pogosto zgodi, da na tako Je Ptujska knjiga resnično ptujska? pomembnih preizkušnjah pregoriš in odpoveš. Nam se je zgodilo ravno obratno. Odigrali smo življenjsko predstavo. Imamo toliko izkušenj, da smo navajeni malih odrov, velikih odrov, igranja na prostem, nič nas več ne more zmesti. Priznanje nam pomeni zelo veliko, saj je prvo v 113-letni zgodovini društva. Nikoli prej se nismo uvrstili tako visoko, niti nihče iz našega okolja.Udeležba na takšnem srečanju pa pomeni tudi velike stroške in skupino je tako tridnevno gostovanje stalo 750.000 SIT; če ne bi imeli denarja, sploh ne bi mogli iti na državno tekmovanje. Dve tretjini smo refundirali iz drugih virov (JSKD Slovenije, del območna enota JSKD Ormož in en del občina Ormož), 250.000 SIT pa smo dali iz lastne blagajne. Ob tem velikem priznanju za KD Simona Gregorčiča bi se rad zahvalil vsem, ki nas spremljajo, vsem članom, režiserju, gledalce pa vabim, da se nam spet pridružijo na igrah na prostem v Veliki Nedelji.« vki Gospod Jakob Emeršič se je na dolgo in široko razpisal o Ptujski knjigi, katere urednik sem. Ne glede na oceno bi se moral sestavlja-vec te ptujske čitanke veseliti, daje njegovo delo deležno tolikšne pozornosti. Hujši od slabe ocene bi bil seveda molk. Zato tudi ne bi posegel po peresu in pisal tega odgovora, če bi bil gospod Emeršič v svoji oceni zgolj negativen. Oceniti neko knjigo je pravica vsakogar, ki jo prebere. Pač pa gospod Emeršič v svoji domoznan-stveni zagnanosti in, tako izgleda, močni osebni prizadetosti docela izkrivlja ali celo zlonamerno spregleduje zasnovo knjige in celotne zbirke, v kateri je izšla. S tem pri tistih, ki knjige niso imeli v rokah, ustvarja vtis, da je Ptujska knjiga izdelek, v katerem je vse narobe in vse manjka. To je seveda zavajajoče. Ptujska knjiga je nastala na osnovi pazljivega študija in tehtanja ustreznosti tekstovnega materiala po posvetovanju s številnimi poznavalci. Gre za edinstveno mestno čitanko, ki nima značaja strokovnega, marveč poljudnega dela. Ptujska knjiga, tako kot preostale knjige iz te zbirke, sploh nima bibliografije, del o Ptuju, iz katere bi lahko bilo ime gospoda Emeršiča izpuščeno in kar mi gospod Emeršič očita, marveč zgolj navedbe virov tekstov, ki so v knjigo uvrščeni. Četudi je s svojimi preko tristo stranmi večjega formata in osemindvajsetimi barvnimi reprodukcijami dokaj zajetno branje, ima nujno svoj omejen, od založbe določen obseg, ki narekuje ostro, ja, najstrožjo možno selekcijo. Če bi kdo sestavljal knjigo po načelih, kot vladajo vpri-spevku gospoda Emeršiča, bi slej ko prej dobili knjigo, ki jo je g. Emeršič že napisal, namreč bibliografijo del, ki se dotikajo Ptuja in okolice. Dobil bi nepregledni imenik, ki ga bržkone ne bi nihče bral. V Ptujski knjigi je sestavljavcu šlo za objavo najstrožjega možnega izbora vrhunskih umetniških in polumetniških besedil o Ptuju in okolici. Lotiti se kritike takšnega izbora z golim kvantitativnim naštevanjem besedil, ki v knjigi niso našla prostora, ne oziraje se na kriterije in koncept knjige, je več kot neumestno in zgrešeno. Človek ob takšnem načinu kritike nehote pomisli, da je, takšna kot je, res ptujska. Aleš Šteger Brez ekipe ni uspehov... skupaj odločno naprej ce an VE 1 - MČ Breg, MČ Center 1. dr. ŠTEFAN ČELAN, DOKTOR KEMIJSKE TEH, ŽUPAN MO PTUJ 2. EMIL MESARIČ, REGIJSKI KOORDINATOR LDS 3. MOJCA HORVAT,, UNI.DIPL.ING. GRADBENIŠTVA 4. MAKS FERK, REFERENTV ŠPEDICIJI 5. GORAZD OREŠEK, UNI. DIPL. ING. EL. 6. JOŽICA TEŽAK, KOMUNALNI NADZORNIK 7. doc.dr. MIRANVRABL, KIRURG -TRAVMATOLOG 8. FRANC MALEK, SKLADIŠČNIK 9. DARKO JAZBEC, KIRURG VE 2 - MČ Ljudski vrt 1. mag. MIRAN KERIN, MAGISTER PSIHOLOGIJE 2. MARIJA MAGDALENC, PREDAVATELJICA NA VIŠJI ŠOLI 3. JURIJ ŠARMAN, DIREKTOR 4. MITJA PETRIČ, SVETOVALEC 5. SAMO BAUMAN, UNI. DIPL. EKONOMIJE 6. LIJANA VALENTIN, DIREKTORICA DRUŽBE 7. BOJAN SABATH, UČITELJ 8. MATEJA MUZEK, ŠTUDENTKA VE 3 - MČ Jezero, PČ Rogoznica, PČ Spuhlja 1. MILAN ČUČEK, DIREKTOR 2. KONRAD RIŽNER, UPOKOJENEC 3. HEDVIKA BREZNIK, UČITELJICA 4. GREGOR ŠMIGOC, ŠTUDENT 5.VASJA STRELEC, ŠTUDENT 6. MARTIN POTOČNIK, STROJNITEHNIK 7. ŠTEFAN PETEK, RAVNATELJ GLASBENE ŠOLE VE 4 - MČ Panorama, PČ Grajena 1. LIDIJA MAJNIK, VIŠJA KNJIŽNIČARKA 2. JOŽE ŠTRAFELA, TEHNOLOG 3. JANEZVERTIČ, VODJA PROIZVODNJE 4. MARTA CEBEK, FRIZERKA 5. RUDOLF VRABL, DIREKTOR DRUŽBE •k LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE www.lds.si Foto: vki Sv. Trojica • Predstavitev kandidata SLS 1 Markovci • Županski kandidat Franc Kekec 1 Kandidat za župana državni svetnik Darko Fras Darko Fras je rojen leta 1967. Končal je Višjo pravno šolo v Mariboru. Takoj po ustanovitvi se je kot izredni študent vpisal še na Pravno fakulteto v Mariboru in diplomiral leta 1997. »Čaka nas veliko projektov! « Poleg Franca Rožanca (N.Si) se za župansko mesto občine Markovci poteguje tudi aktualni župan Franc Kekec (SLS). Leta 1998 se je zaposlil na Institutu za lokalno samoupravo in javna naročila, preko katerega je opravljal strokovna in svetovalna dela za občinske uprave in župane. Leta 2000 se je zaposlil na Občini Cerkvenjak kot direktor občinske uprave. Kot predstavnik občin je bil leta 2002 izvoljen v Državni svet RS, kjer opravlja funkcijo predsednika komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, ki pokriva tudi področje okolja in prostora ter prometa. Ima tudi mednarodne izkušnje na tem področju. Prav tako je tudi stalni sodelavec mednarodnega projekta East West Parliamentary practice project, ki je namenjen podpori razvoja demokracije in zlasti lokalne samouprave na področju srednje in vzhodne Evrope in zahodnega Balkana, ter član čezoceanskega združenja politikov in gospodarstvenikov State Legislative Leaders Foundation, ki ima sedež v ZDA. Darko Fras je aktiven tudi v lokalnem okolju, saj je že dva mandata član občinskega sveta Lenart in predsednik Športne zveze Lenart ter član Darko Fras številnih društev. Kot predsednik komisije v državnem svetu aktivno sodeluje pri sprejemanju zakonodaje in drugih odločitev na področju lokalne samouprave in regionalnega razvoja in se aktivno vključuje tudi v vse aktualne strokovne in politične razprave na področju regionalnega razvoja in lokalne samouprave. Vseskozi se zavzema in zastopa interese lokalnega okolja in preprostih ljudi, med njegove dosežke sodi tudi sprejem zakona o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje, saj ima velike zasluge za to, da je prišlo do njegovega sprejema in bodo številni upravičenci dejansko dobili povrnjene preveč plačane telefonske priključke. Na vprašanje, zakaj se je odločil kandidirati, Darko Fras pravi: »Odločitev o tem sem sprejel z veliko odgovornostjo in po dolgem in tehtnem razmisleku. Pričakovanja in potrebe so zelo velike, zato bo pred izvoljenim županom in občinskim svetom velik ne samo političen, ampak tudi strokovni izziv. Če želimo držati korak razvoja z ostalimi ali jih celo dohiteti in prehiteti, bo potrebno od prvega dneva zagotoviti učinkovito in strokovno delovanje občinske uprave in občinskega sveta. Glede na dejstvo, da bo praktično potrebno pričeti tako rekoč iz nič in da bo potrebno dogovoriti tudi medsebojna razmerja z bivšo skupno občino Lenart, bo to zahtevalo od župana veliko znanja, izkušenj in nenazadnje tudi iznajdljivosti in politične modrosti. Prav to je bilo tisto, kar je odtehtalo, da sem se odločil za kandidaturo.« Zmago Šalamun »Dva mandata sta mimo, kot župan sem z minulim delom in uspehi zadovoljen, čeprav je kdo med občani, ki ga nismo mogli zadovoljiti. V minulih osmih letih smo v občini s pomočjo občinskega sveta in uprave mnogo postorili na investicijah, predvsem v drugem mandatu. Naj naštejem le nekaj najpomembnejših: obrtna cona Novi jork, športna dvorana, mrliška vežica, prvi del kanalizacije in infrastrukturna ureditev občinskega centra, gasilski domovi in še kaj. Zadostili smo vsem funkcijam občine, šolstvu, kulturi, športu in tudi sociali. Pomembno pa je predvsem to, da občina prehaja v tretji mandat brez vsakršnih finančnih obveznosti. Občina je na dobri poti, zato sem se tudi na željo svojih kolegov iz SLS odločil kandidirati še tretjič,« odločitev za vnovično kandidaturo pojasnjuje župan Franc Kekec. »Že v mandatu, ki ga zaključujemo, so nastajali programi za naslednje obdobje. Eden takih je kanalizacija, ki smo jo začeli letos. Zaključiti jo moramo v letu 2017 glede na zahteve Evrope. Za kanalizacijo je treba priskrbeti čim več evropskih sredstev, od katerih bo odvisna tudi Franc Kekec realizacija. Predračunska vrednost kanalizacije po celotni občini je okrog 2,5 milijarde tolarjev. Naš letni proračun pa znaša okrog 550 milijonov. Komasacija 420 ha zemljišč, 48 ha v k. o. Mure-tinci v občini Gorišnica, je naslednji projekt, vreden 90 milijonov tolarjev v prvi fazi. Infrastruktura na tej površini bo vredna drugih 90 milijonov. Projekti so pripravljeni in z njimi smo že kandidirali na Ministrstvo za kmetijstvo. Tretji projekt, ki se tudi že pripravlja, je širitev obrtne cone za nova 2 hektarja površin. Za nakup zemljišča smo dobili nekaj sredstev iz RRP za Podravje. S to širitvijo želimo pridobiti nova podjetja v našo obrtno cono (interes je velik) in s tem nove možnosti za gospodarsko rast občine in tudi nove možnosti za zaposlitev. Naslednji, športni projekt skupaj z Mestno občino Ptuj se pripravlja za razvoj vodnih športov na jezeru. Pri tem projektu dobimo sredstva iz Ministrstva za šolstvo in šport. Iz teh sredstev se bo zgradil pomol v Zabovcih ob športnem parku. Projekt, ki je že v fazi idejnega projekta, je sanacija lagune v Šturmovcih, pri katerem bodo morale sodelovati Dravske elektrarne, ki so koncesionar za koriščenje Drave in Ptujskega jezera. Nova ideja za naslednje obdobje je gradnja doma za upokojence, ki ga s prostorskim planom že uvrščamo v naše okolje. Osnovna dejavnost občine pa ostaja tudi za v bodoče, tj. skrb za predšolsko in šolsko mladino, za šport, za kulturo, za razna društva in tudi za gasilce. Končali bomo dom gasilcev v Markovcih in še mnogo drobnih investicij, ki jih zahteva vzdrževanje občinskega premoženja,« predvideni program dela pojasnjuje županski kandidat in aktualni župan občine Mar-kovci Franc Kekec. MZ Sv. Trojica • Cvetka Bunderla, kandidatka za županjo Zavzemala se bom za pravice vseh občanov Kot kandidatka LDS v novi občini Sv. Trojica za mesto županje kandidira Cvetka Bunderla, ki zaključuje visokošolski študij agronomije in je zaposlena v KGZ Slovenije - pri Kmetijski svetovalni službi v Lenartu. Pravi, da so na prvem mestu njenega programa pravice občanov, predvsem s poudarkom na izobraževanju, zavzemala pa se bo tudi za pravice v zdravstvu, ki skrbi za socialno ravnovesje in enakost ljudi. Cvetka je prepričana, da so pri Sv. Trojici s skupnim sodelovanjem zmožni ustvariti občino, ki bo v ponos in zadovoljstvo vsem občanom. V program je zapisala, da je nuj- na dograditev osnovne šole in s tem zagotovitev normalnega učnega procesa osnovnega izobraževanja šoloobveznih otrok. Vsem občanom je treba zagotoviti zdravo pitno vodo in napeljavo vodovodnega omrežja, ureditev javnih poti in kanalizacije. Omogočiti je potrebno možnost izgradnje stanovanjskih hiš in stanovanj. Potrebni sta gradnji ustrezne trgovine za kmetijske namene in trgovi- ne z živili in drugimi artikli. Velike so možnosti v razvoju turizma ob jezeru. Povečati je potrebno ekonomsko moč kmetijam, podjetnikom in s tem zagotoviti njihov obstoj in nadaljnji razvoj ter tako za- gotoviti njihovo socialno varnost, poseljenosti prostora in obdelanost kulturne krajine. Mladim je nujno zagotoviti ustrezne prostore za druženje in izobraževanje v obliki delavnic (računalništvo, tuji jezik itd.). V občini so potrebna tudi dolgoročna razvojna načrtovanja in sistemske rešitve za njihovo izvrševanje. Pravi, da bo v primeru izvolitve funkcijo županje opravljala neprofesionalno. Zraven svoje izvolitve pa si želi, da bi bili v občinski svet izvoljeni kandidati z liste LDS, in sicer Alojz Knupleš, Julijana Kager, Franc Rajter, Janez Cmour in Mihael Fišer. Zmago Šalamun Kandidati in kandidatke LDS skupaj s kandidatko za županjo Cvetko Bunderla Foto: MZ Foto: ZS Rokomet Dve tekmi Ptujčank v 3. krogu pokala EHF Stran 16 Rokomet Pa smo ga le dočakali ... Stran 16 Košarka Poudarek na delu z mladimi Stran 17 Kolesarstvo Purgu v Kranju celotna zbirka medalj Stran 17 Nogomet Trenirajo že več kot 450 otrok Stran 19 Nogomet Uspešen start amaterske reprezentance Stran 18 Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Tadej Podvršek, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak tednik iPoi/a iajtz nai na ivdounm iktdu! RADIOPTUJ tut ú^tíeiu www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Piše: Tadej Podvršek Drava kot slovenska reprezentanca Skromno število gledalcev je na Ptuju videlo povsem brezvoljno Dravo. Potem ko so v prejšnjem krogu odigrali solidno tekmo v Lendavi in so vsi pričakovali nadgradnjo rezultata proti Nafti, se je zgodilo ravno nasprotno. Tako anemičnih Ptujčanov že dolgo nismo videli in primerjava s slovensko reprezentanco se v tem trenutku zdi na mestu. Na drugi strani so gostje iz prestolnice vzeli ponujeno in povsem zasluženo slavili. Bogat »mecen« Pečečnik in zviti Simeunovič sta očitno predramila Ljubljančane, ki se sicer sramežljivo, a vendarle spogledujejo z višjimi mesti. Potem ko je uprava Publikuma dala trenerju Žilniku zadnjo možnost, da naredi nekaj več, kot da v ligi le sodeluje, je ta gesta naletela na plodna tla. Publikum je namreč zmagal drugič zapored, tokrat celo proti Primorju, ki je vsaj za zdaj hit letošnje prvoligaške sezone. Zmaga Celjanov je čista kot solza, saj so dobro igro v polju kronali z dvema zadetkoma, lahko bi dosegli še kakšnega. Primorje seje tokrat pokazalo v precej bledi luči, kar ponuja odlično priložnost trenerju Prašnikarju, da v prihodnje uporabi vse svoje pedagoške in psihološke prijeme za svoj otroški vrtec. V Črnomelj je pripotovala samozavestna Nafta, ki je pred srečanjem glasno napovedovala zmago. Iz prekinitev je pretil (seveda) Zoran Pavlovič, toda tokrat ob sebi ni imel preveč razpoloženih soigralcev. Domači so bili na koncu s točko bolj zadovoljni, vendar pa remiji na domačem terenu ne bodo dovolj za mirno plovbo po prvoliga-škem oceanu, saj je točke začel zbirati tudi Factor, tako da se dno lestvice, ki se je pred časom že zdelo oddano za Ljubljančane, vse bolj približuje. V lepotici kroga so, po nekaj sušnih krogih, Domžale slavile zmago nad tokrat dokaj čvrstim Koprom, največji delež k zmagi pa sta pristavila Cimerotič in Rakovič. Koprčani, ki so nastopili zelo oslabljeni (brez suspendiranih Peršiča, Drobneta, Starčeviča in Kremenoviča), so poskušali s preskakovanjem igre, vendar so bili domačini konkretnejši in so ponovno poskrbeli za nemir na Obali. Kakšno presenečenje ima Mandarić tokrat za slovensko nogometno javnost!? V večerni tekmi pred TV-kamerami je Maribor ponižal aktualne državne prvake. Vijoličasti so bili boljši v vseh elementih nogometne igre in so Goričanom odčitali pravo lekcijo, kako se igra nogomet. Ob takem nadaljevanju se niti sam vrh lestvice ne zdi prevelika utopija, čeprav se v tem trenutku zdi realnejši boj za mesta pod njim. »Kockarjem« gre v tej sezoni vse narobe (šeposebej popoškod-bi Demirovića), šampionska igra se v tem trenutku zdi oddaljena svetlobna leta. Edina svetla točka so številni mladi igralci (Rexhaj, Fratina, Matavž ki bodo tvorili jedro ekipe čez nekaj let. 1. DOMŽALE 2. PRIMORJE 3. MARIBOR 4. NAFTA 5. HIT GORICA 6. DRAVA 7. KOPER 8. CMC PUBLIKUM 9. BELA KRAJINA 10. FACTOR 14 14 14 14 14 14 14 14 14 14 22:10 24:15 24:17 19:15 20:19 18:19 18:19 16:21 16:23 13:32 32 27 22 22 18 16 15 14 11 9 Nogomet • PrvaLiga Telekom Slovenije Razprodaja točk (in ugleda) se nadaljuje Drava - Factor 0:2 (0:1) STRELCI: 0:1 Čoralič (28), 0:2 Jakopič (70) DRAVA: Dabanovič, Emer-šič, Šterbal, Tisnikar (od 45. Kelenc), Horvat, Drevenšek (od 68. Jonathan Endurance), Trenevski, Bošnjak, Gorinšek, Zilič, Kronaveter. Trener: Dražen Besek. V sredo je Drava na domačem igrišču gostila zadnjeu-vrščeno ekipo Factorja, ki je v dosedanjih 13. krogih zbrala le 6 točk. Ljubljančani so pred reprezentančnim premorom zamenjali trenerja, novi strateg Vojislav Simeunovič je tako lahko z igralci opravil mini priprave; prvi rezultat tega je bila osvojena točka proti Gorici v prejšnjem krogu. Igralci Drave so tekmo začeli z nekoliko spremenjeno postavo; v ekipi ni bilo Tignja in Berka (poškodba), zato je bil v začetni postavi Rok Kronave-ter. V začetnih minutah smo na ptujskem Mestnem stadionu spremljali rahlo pobudo nogo- metašev Drave, ki si niso uspeli priigrati pravih priložnosti. Igra se je razživela šele v 25. minuti, takrat je namreč Kronaveter prišel do neposrednega strela na gol, vendar je Marko Sime-unovič žogo odbil v kot. Že v naslednjem napadu se je Rok znašel v še boljšem položaju za dosego zadetka, vendar mu je dva strela iz bližine 38-letni Simeunovič ubranil. To se je pozneje izkazalo za odločilno potezo tekme, saj so v naslednji minuti Ljubljančani povedli in prednost uspešno branili do konca. Igralci Factorja so žogo prestregli na svoji polovici in izpeljali hitro akcijo, vendar je Dabanoviču uspelo s pomočjo obrambnih igralcev žogo izbiti v kot. Po strelu iz kota je žoga prišla do osamljenega Čorali-ča, ki je zadel vratarjev levi kot. Igra Drave je bila vse preveč statična, premalo so poizkušali z akcijami po bočnih položajih, tako da so igralci Factorja zlahka odbijali napade gostiteljev. Kljub temu se je v 38. minuti Zilič po lepi podaji Horvata znašel sam pred Simeunovi-čem, ki je bil spet uspešnejši 1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA REZULTATI 14. KROGA: Drava - Factor 0:2 (0:1), Bela krajina - Nafta 0:0, Domžale - Koper 3:2 (0:1), CMC Publikum - Primorje 2:0 (1:0), HIT Gorica - Maribor 1:4 (0:2) LESTVICA NAJBOLJŠIH STRELCEV 1. SNL: 10 zadetkov: Goran Arnaut (Primorje); 7 zadetkov: Dario Zahora (Koper); 6 zadetkov: Saša Ranič (HIT Gorica), Sebastjan Cimerotič, Ermin Rakovič (oba Domžale), Zoran Pavlovič (Nafta); 5 zadetkov: Sead Zilič (Drava), Amir Agič (Bela krajina), Oskar Drobne (Koper), Nikola Nikezič (Gorica). Foto: Črtomir Goznik Fotografija, ki dobro odraža nemoč nogometašev Drave (modri dres, Sead Zilič) na tekmi s Factorjem. od napadalca Drave. V polčasu je namesto neprepoznavnega Tisnikarja v igro vstopil Kelenc, vendar tudi on ni uspel preobrniti poteka srečanja. Igra Drave je bila še naprej premalo agresivna, preslabo so pokrivali Ljubljančane, tako da so bili ti zelo nevarni iz nasprotnih napadov. V 62. minuti je Trenevski lepo podal do Ziliča, ki je streljal preko gola; nekoliko kasneje je vajo ponovil Kronaveter. Trener Be-sek je v 68. minuti Drevenška zamenjal z mladim Nigerijcem Jonathanom Endurancom, že v 70. minuti pa je zadetek Jake Jakopiča (nogometaš, ki je postal znan po tem, da je prebolel raka) pokopal vse upe navijačev, da bi Drava to tekmo zmagala. Do konca so se gostje zelo organizirano branili (Jakopič je imel še eno veliko pri- ložnost, Dabanovič je odlično ubranil) in se na koncu popolnoma zasluženo veselili velikih treh točk. V moštvu Drave tokrat ni bilo niti enega razpoloženega igralca, ki bi lahko spremenil negativen potek srečanja, tudi vzdušje po tekmi, v slačilnici, je bilo klavrno. Očitno je, da znotraj moštva in tudi na relaciji igralci-trener ni vse v najlepšem redu, odraz tega je bila slaba igra s Factorjem. V prejšnjih tekmah so na igrišču še delovali kot celota, pripravili so si veliko priložnosti (ki jih na žalost niso izkoriščali), tokrat je bila slika precej slabša. Časa za analize v tem tednu ne bo na pretek, saj že v soboto na Ptuju gostuje ekipa Gorice, tekma se bo pričela ob 15. uri. Jože Mohorič Foto: Črtomir Goznik Marko Simeunovič (Factor) in Mladen Dabanovič (Drava) sta bila vratarja slovenske reprezentance v njenem najlepšem obdobju, tokrat pa sta bila tekmeca na prvoligaški tekmi. Dobra prijatelja sta bila vesela njunega srečanja, po tekmi pa je imel Marko zagotovo več razlogov za zadovoljstvo. Vojislav Simeunovič, trener Factorja: »Na tej tekmi so igralci na igrišču izpeljali popolnoma vse moje zamisli, tako da Dravi nismo dovolili razviti njihove igre. Kljub temu da ne želim biti pristranski, bi posebej pohvalil mojega sina Marka, ki je branil odlično, čeprav do nedelje že osem mesecev ni branil na resni tekmi.« Dražen Besek, trener Drave: »Vedeli smo, da nas čaka težka naloga, saj je težko igrati proti ekipi, ki se brani z desetimi igralci. Dogovor v slačil-nici je bil popolnoma drugačen od izvedbe na igrišču. Težko je verjeti, da lahko odigramo dve tako različni tekmi v roku štirih dni, saj smo v Lendavi pokazali precej boljšo igro. Vzroka v tem trenutku ne poznam.« Rokomet • Pred 2. krogom pokala EHF Ptujčanke na Cipru Čeprav se Ptujčankam v lanski sezoni ni uspelo uvrstiti na mesta, ki vodijo v evropske pokale, je zaradi odpovedi nekaterih klubov prišla ponudba za nastop v pokalu EHF tudi na njihov naslov. Vodstvo kluba se je odločilo, da se prijavijo za to tekmovanje. Z malo sreče pri žrebu so bile v prvem krogu proste, v drugem pa bodo danes (petek) in jutri odigrale dve srečanji z ekipo AC Lacsia iz Nikozije. Kaj lahko pričakujemo od ptujske ekipe, ki ji je to pre-mierni nastop v evropskih tekmovanjih, je težko reči. Glede na rang rokometa na Cipru in v Sloveniji so vsekakor favori-tinje, vendar bodo morale pokazati vse svoje znanje. Včeraj so dekleta z letalom potovala iz Budimpešte do Nikozije, kjer bodo v petek dopoldan imela lažji trening. Igre v državnem prvenstvu so pokazale, da imajo Ptujčanke še nekaj rezerv, ki jih bo potrebno izkoristiti v borbi za napredovanje v tretji krog pokala EHF. Na pot sta krenili tudi Vanja Raškovič in Sanja Potočnjak, ki v soboto proti Olimpiji zaradi lažjih poškodb nista nastopili. »Nasprotnic ne poznamo. Glede na to, da so izločile ekipo iz Izraela, so vsekakor solidno moštvo. Vemo, da za njih igrajo dve igralki iz Rusije, dve iz Srbije in ena iz Estonije. Osredotočiti se moramo na lastno igro. V bistvu bomo na Foto: Črtomir Goznik Mišo Toplak, trener ŽRK Mercator Tenzor Ptuj prizorišče tekme prišli šele na dan tekme, mogoče bi to lahko bila manjša prednost naših tekmic. Dekleta bodo morala dati vse od sebe, da bi se na koncu lahko veselili,« je pred odhodom v Nikozijo dejal trener ŽRK Mercator Tenzor Ptuj Mišo Toplak. Danilo Klajnšek Strelstvo • Pred začetkom ligaških tekmovanj Bodo ekipe iz Sp. Podravja popolnoma zavladale s pištolo? S sobotno preizkušnjo v Škofji Loki je pred nami začetek ligaškega tekmovanja v novi strelski sezoni 2006-2007. In kakšne spremembe nam prinaša letošnje tekmovanje v ligi? V najmočnejši 1. državni strelski ligi s pištolo tudi letos nastopajo ekipe SD Kidričevo-Ten-zor, SD Juršinci I in SK Ptuj RGS. Trikratni prvaki in lansko leto drugouvrščena ekipa strelcev SD Kidričevo-Tenzor tudi to sezono cilja na sam vrh, kamor lahko prištejemo tudi strelce iz Juršincev in Ptuja, ki po kvaliteti tekmovalcev prav nič ne zaostajajo. Za ekipo iz Kidričevega bodo streljali zmagovalec in drugouvrščeni med posamezniki iz prejšnje sezone Boštjan Simonič in Cvetko Ljubič ter rekonvalescent po dolgotrajni poškodbi Simon Simonič, rezerva bo Jurček Lamot. Ekipa SD Juršinci, ki je v pretekli sezoni zasedla 5. mesto, se je v letošnjem prestopnem roku okrepila s Ptuj-čanom Ludvikom Pšajdom, ki pa je streljal za ekipo SD I. pohorski bataljon iz Ruš. Zraven njega bosta streljala še do nedavnega mladinec Simon Simonič, ki pa je z letošnjo sezono prestopil v članske vrste, ter mladinec Rok Pučko, ki je ravno tako napredoval v višjo kategorijo, rezerva v ekipi bo Mirko Moleh. Ptujčani, ki so v pretekli sezoni osvojili 6. mesto, bodo nastopili z že preizkušeno ekipo, ki je v novi sezoni že slavila prvo zmago v Gorenji vasi. Ekipo tvorijo Majda Raušl, Robert Šimenko in Matija Potočnik, rezerva bo Simeon Gonc. Za razliko od prejšnje sezone, ko sta v 2. državni strelski ligi s pištolo streljali še ekipi SD Juršinci II, ki so kot 11. izpadli iz lige, in SK Ptuj II, ki so se svojemu nastopanju odpovedali, v letošnji sezoni Spodnje Podravje nima svojega predstavnika v tem tekmovanju. Obe ekipi bosta zato streljali v 3. državni strelski ligi s pištolo, kjer si predvsem Ptujčani želijo uvrstitve na sam vrh, kajti vse ostalo bi za to ekipo predstavljalo neuspeh. Ptujčani bodo aktivni tudi v 3. državni strelski ligi s puško, kjer trem članom, Teodorju Pevcu, Marjanu Zupaniču in Marjanu Grilu, v klubu že konkurirajo trije mladinci, tako da bo potekal težek boj za vsako mesto v ekipi. Čez mesec dni, 18. in 19. novembra, se nam v okviru 2. kroga ligaškega tekmovanja obeta nov strelski spektakel na Ptuju, kamor prihaja tekmovat približno 500 strelcev, za celotno organizacijo strelskega vikenda pa je zadolžen Strelski klub Ptuj. Simeon Gonc Med pripravljalnim prijateljskim obračunom na Ptuju pred pričetkom ligaškega tekmovanja Rokomet • 1. A SRL - moški Pa smo ga le dočakali ■■■ Derbi namreč. Derbi starih lokalnih rivalov, ki bo športno dvorano pri Veliki Nedelji zapolnil do zadnjega kotička. Rivalstvo med Veliko Nedeljo in Ormožem je v zadnjem času zaradi prihoda številnih igralcev izven meja občine Ormož le splahnelo v meje normale. Zato lahko pričakujemo kvalitetno rokometno predstavo in ne grobe tekme, ki ni vodila nikamor. Zadnji obračun Jeruzalema in Velike Nedelje sega v leto 2004. Takrat, 24. aprila, so Ormožani Nedeljčanom zadali poraz z 29:28 in Velika Nedelja se je poslovila od elitne slovenske rokometne scene. Obe moštvi nujno potrebujeta točke, Velika Nedelja zaradi mirnejšega nadaljevanja v boju za obstanek, Jeruzalem zaradi »miru v hiši« glede uvrstitve v Ligo za prvaka. Glede na kvaliteto so Ormožani v rahli prednosti, tako so mislili tudi Trebanjci, ki so v 2. krogu sklonjenih glav zapustili vroč parket športne dvorane pri Veliki Nedelji. Katastrofa Jeruzalema v Slovenj Gradcu je še vedno v glavah fantov, ki se zavedajo, da jih ob podobnem pristopu proti sosedom iz Velike Nedelje čaka poraz. Ljubitelji rokometa bodo lahko spremljali Foto: Črtomir Goznil< Gregor Cudič, vratar Jeruzalema Ormoža, bo eden od treh bratov Čudič na tekmi v Veliki Nedelji. tudi dvoboj najboljših strelcev 1. A-lige - Blaževiča (45 zadetkov) in Pojeta (37 zadetkov) ter tudi redkokdaj viden družinski obračun treh bratov Čudič: Gregorja in Bojana v dresu Jeruzalema ter Aljoše v dresu Velike Nedelje. Na parketu bo tudi veliko število domačih perspektivnih igralcev, ki bodo v prihodnosti še naprej poskušali držati stik s slovenskim rokometnim vrhom. Skratka, dovolj razlogov za obisk tekme Velika Nedelja - Jeruzalem. Vsi skupaj upamo, da bo derbi minil v pravem športnem vzdušju in brez incidentov. Ker kart za tekmo ni v predprodaji, se bo blagajna v dvorani odprla ob 17. uri, vhod v samo dvorano pa je predviden ob 17.30. Tekma se prične ob 19. uri. Uroš Krstič Aùjkèa^ !rrr" Msya Atletika • Šolska tekmovanja Zgodovinski uspeh OS Kidričevo Sredi prejšnjega tedna je v Mariboru potekalo finale ekipnega državnega prvenstva v atletiki za osnovne in srednje šole. Kidričani so se kot edina šola iz podravske regije uvrstili v finale na podlagi predhodnih kvalifikacijskih tekmovanj, ki so regionalno organizirana. Ekipa fantov iz OŠ Kidričevo je v skupnem seštevku, v katerega sta štela po dva rezultata iz vsake discipline, osvojila odlično tretje mesto med dvanajstimi osnovnimi šolami iz cele Slovenije. S tem rezultatom so učenci prekosili sami sebe, saj je dobro znano, da se šola ne more pohvaliti s svojo športno infrastrukturo. Vendar pa rezultati niso padli z neba, ampak so plod dolgoletnega strokovnega dela športnega pedagoga in nekdanjega atleta Mikija Prstca in letos Simona Vi-doviča, ves čas pa s podporo ravnatelja Branka Tonejca, ki se dobro zaveda pomena re- zultatov v temeljnem šolskem športu. Največ od skupno 15210 zbranih točk je prispevala štafeta 4 x 100 metrov, kjer se rezultati točkujejo dvojno. Fantje v postavi Rok Medved, Hari Plošinjak, Milan Šarče-vič in Benjamin Valentan so si pritekli drugo mesto v času 49,73 sekunde. Hkrati so člani štafete blesteli tudi v posamičnih disciplinah - največ točk je prispeval Benjamin Valentan s tretjim mestom na 60 metrov (7,83 sekunde). Sledila sta mu Rok Medved, ki je zmagal v skoku v daljino (5,62 metra), in Milan Šarčevič z drugim mestom v skoku v višino (162 centimetrov). Na isti dan so se pred osnovnošolci na finalu ekipnega državnega prvenstva pomerili tudi srednješolci. Ptujske barve je tako v moški kot v ženski konkurenci zastopala Gimnazija Ptuj. Gimnazijci so za las pristali na nehvaležnem četrtem mestu, gimnazijke pa so končale na osmem mestu. Poleg štafete 4 x 100 metrov v postavi Peter Dobnik, Aleksander Kelenc, Rok Grdina in Mitja Horvat, ki je zasedla drugo mesto (45,45 sekunde), so največ točk prispevali naslednji dijaki: Rok Grdina z drugim mestom v skoku v višino (187 centimetrov), Mitja Horvat s tretjim mestom na 100 metrov (11,55 sekunde) in Jaka Majcen s četrtim mestom v skoku v višino (178 centimetrov). Pri dekletih gre izdvojiti Urško Škrget na 400 metrov (6. mesto; 1:01,67), Urško Horvat v skoku v višino (6. mesto; 145 centimetrov) in Nino Zupanič v skoku v daljino (5. mesto; 484 centimetrov). Vsi člani štafete 4 x 100 metrov in vsa omenjena dekleta pridno trenirajo v Atletskem klubu Keor Ptuj. UE Tretjeuvrščena ekipa OŠ Kidričevo skupaj s športnima pedagogoma Mikijem Prstcem in Simonom Vidovičem ter ravnateljem Brankom Tonejcem Kolesarstvo • DP na dirkališču Purgu celotna zbirka medalj, zlat tudi Keršič Z državnim prvenstvom na dirkališču v Kranju so tudi mlajši kolesarji zaključili letošnjo sezono tekmovanj. Dolga in naporna sezona je pustila davek med udeleženci predvsem v starejših kategorijah, saj najboljših slovenskih kolesarjev pri članih ni bilo na startu. Tako so se na stopničke uvrščali tudi kolesarji Lenarta, ki so osvojili štiri medalje. Zlato v sprintu je pripadlo Borisu Keršiču, Aleš Obreht je osvojil dve bronasti medalji, lenarška ekipa pa je bila srebrna v ekipni vožnji. Svojega predstavnika so Lenarčani imeli tudi med starejšimi mladinci, Maks Polič je bil najboljši v sprintu, kjer je osvojil srebrno medaljo. Kolesarji Perutnine Ptuj so največ medalj osvojili v kategoriji mlajših mladincev, kjer so bili (zraven članske kategorije) najboljši tudi med sezono. Na edinem slovenskem dirkališču, ki ima obratovalno dovoljenje in bi bilo prav tako potrebno obnove (žal velodrom svetovnega formata v Novem mestu propada), je bil najboljši ptujski kolesar Marko Purg, ki je osvojil tri odličja. Srebrno v disciplini na 500 metrov in bronasto v vožnji na točke, kot gonilna sila ekipe pa s Te-mentom in Vogrincem zlato v olimpijskem sprintu. Vogrinec je dodal še srebro v vožnji na končni cilj. Vodja ekipe KK PP Jernej Finšgar je bil z rezultati zadovoljen: »V sedmih disciplinah smo osvojili štiri medalje, kar ob pomanjkanju treninga lahko štejemo kot uspeh. Sezona je bila precej dolga, ob koncu se je zaradi slabega vremena termin tekmovanja še prestavljal. Največ je pokazal Marko Purg, z njegovimi rezul- Ippil MIJM Foto: UG Marko Purg (KK Perutnina Ptuj) tati moramo biti izredno zadovoljni, zelo dobri so bili tudi ostali. To je odlična generacija kolesarjev in upamo, da bo vrh slovenskega kolesarstva krojila tudi v naslednjih sezonah,« je povedal Finšgar. UG Rezultati: Člani Elite in do 23 let: Šprint 200 metrov: 1. Boris Keršič (TBP), 2. Jakob Čargo (Radenska Powerbar), 3. Aleš Obreht (TBP) Vožnja na točke: 1. Nik Burjek, 2. Vladimir Kerkez (oba Sava), 3. Aleš Obreht (TBP) Ekipna vožnja (4000 metrov): 1. Sava, 2. TBP (Obreht, Janša, Ternov-šek, Novak) Starejši mladinci: 200 metrov: 1. Tadej Bernik, 2. Maks Polič (TBP), 3. Žiga Primožič (oba Sava) Mlajši mladinci: 500 metrov: Nejc Avbelj (Radenska Powerbar), 2. Marko Purg (Perutnina), 3. Nejc Kodrič (Sava), 5. Alen Tement (Perutnina) 2000 metrov: 1. Mark Džamastagič (Perftech), 4. Marko Purg (Perutnina) Na razdaljo: 1. Aleš Kebelj (Adria Mobil), 2. Niko Vogrinec (Perutnina), 3. Gregor Bačar (Adria Mobil) Vožnja na točke: 1. Peter Klajderič (Hit Gorica), 2. Blaž Bogataj (Sava), 3. Marko Purg, 5. Alen Tement, 6. Tomaž Bauman, 7. Niko Vogrinec, 9. Žiga Slak (vsi Perutnina) Olimpijski šprint: 1. Perutnina (Purg, Tement, Vogrinec), 2. Adria Mobil, 3. Hit Gorica Jadranje • Pokal Ptuja 2006 Uspešni nastopi jadralcev Rance Prejšnji konec tedna je v prelepem sončnem vremenu na Ptujskem jezeru potekala regata Pokal Ptuja 2006. Organizatorjem je v dveh dneh uspelo izpeljati štiri plove. Zelo uspešni so bili tekmovalci domačega BD Ranca, ki so osvojili dve prvi in eno drugo mesto. Pokale najboljšim sta poselila predsednik Brodarskega društva Ranca Ptuj Emil Mesarič in član predsedstva Jadralne zveze Milan Morgan. Rezultati: Razred Evropa (3 tekmovalci): 1. Nives Fliser (DVŠ Skipper Marina) Razred Laser 4.7 (4 tekmovalci): 1. Uroš Judež (BD Ranca) Razred Laser Radial (3 tekmovalci): 1. Aleš Mesarič (BD Ranca) Razred Optimist (26 tekmovalcev): 1. Uroš Kraševac (ŠD Piran), 2. Jure Jaušovec (BD Ranca), 3. Žan Luka Želko (ŠD Piran), 5. Jure Medved, 7. Vid Lah, 11. Nejc Vojsk, 14. Luka Verbančič (vsi BD Ranca) _ JM Košarka • Ptujski klub v začetku sezone Poudarek na delu z mladimi Od leve: Robert Avguštin, Marko Ferme, Rok Vodušek, Sebastijan Holc, Marko Pleskovič, Zlatko Marčič. Spredaj: Matjaž Klemenčič, Miha Rus, Rok Fajt, Matej Kotnik, Mitja Kranjc V soboto so sezono pričeli ptujski košarkarji. Po neuspešnem lanskem letu, ko so osvojili zadnje mesto v drugoligaški konkurenci, bodo letos nastopili še eno stopničko nižje - v tretji ligi. Klub že nekaj let živi na robu eksistence, kar se odraža tudi na rezultatih. Denarja za kakovostne, starejše igralce ni, mladim pa manjka izkušenj, da bi se enakovredno kosali z nasprotniki. Tudi v tretji ligi bo težko. Da je krog sklenjen, pa imajo težave tudi z vodstvenim kadrom. »Zaenkrat smo v klubu trije, ki delamo čisto vse. Gre za lju-biteljstvo, koristi nimamo. Na vodilnih mestih imamo ljudi, ki ob službi nimajo časa, da bi vodili klub. Sicer nam pomagajo, kolikor se le da, vendar je to premalo. Zato intenzivno delamo na tem, da bi sestavili upravni odbor, ki bi poprijel za delo in klub postavil na mesto, ki si ga zasluži. Upam, da nam bo to uspelo čimprej, do konca tega leta,« pravi sekretar kluba Boštjan Koncilja. V Podravju je košarka priljubljen šport, veliko se igra rekreativno. Parkl liga je dokaz, da tudi rekreativci igrajo kvalitetno košarko. Zato je veliko strokovnjakov tudi na tribunah. Zahteve publike so vedno velike, porazov v zadnjih sezonah res ni bilo malo. Žal je premalo ljudi, ki se po zaključeni igralski karieri odločijo, da pomagajo razvoju kluba. »Poskušali bomo narediti čim več, da ljudje, ki so kdaj igrali košarko, ostanejo v tem športu. Radi bi, da se izobražujejo tudi kot sodniki, saj je tudi teh premalo. Precej je očitkov, da ne igramo dobro. Dosti glav ve, kaj bi morali narediti, žal pa je premalo rok, ki bi to tudi realizirale. Na tem mestu pa še tako dobre ideje pogorijo,« dodaja Koncilja. V klubu trenutno vadi skoraj 100 otrok in mladostnikov v štirih kategorijah. Za treninge imajo na voljo le osem terminov. Za kaj več trenutno ni denarja. Sodelujejo tudi z osnovnimi šolami, kjer vodijo 3. SKL - vzhod Ptuj - Poljčane 58:79 (14:26, 9:20, 16:10, 19:23) PTUJ: Fajt, Ferme 17 (3:2), Avguštin 4, Krajnc 2, Rus 11 (5:3), Holc 9 (4:2), Kotnik 3 (2:1), Klemenčič, Vodušek 4 (1:0), Pleskonič 8 Moštvo iz Poljčan je v uvodnih minutah visoko povedlo (2:13, 5:22). Z meti od daleč so našli zelo učinkovito orožje proti conski obrambi, Ptujčani pa so bili na drugi strani precej nenatančni, saj so v prvem polčasu dosegli le 23 točk. V nadaljevanju srečanja so se domačini zbrali, pokazali precej bolj organizirano igro, tretjo četrtino celo dobili, ob koncu pa izgubili z dostojno razliko 21 točk. V zadnji četrtini se je poškodoval ptujski organizator igre Miha Rus, vendar kot kaže, poškodba gležnja ni huda in bo lahko nadaljeval sezono. Zlatko Marčič, trener: »Že prva tekma je pokazala,da bo sezona težka in že vsaka zmaga bo za to mlado ekipo uspeh, saj večina ekip v ligi nastopa z izkušenimi igralci. Realnost ptujske košarke je pač trenutno takšna, vendar upamo, da se bo na Ptuju že čez nekaj let spet igrala košarka na višjem nivoju.« Mladinci: 2. SKL - vzhod I. 1. krog: Ptuj - Ruše 73:60 (18:15, 12:22, 17:16, 26:7) Ptuj: Rus 9, Kotnik 9, Fajt 11, Kramberger 17, Ciglar 9, Krajnc 5, Avguštin 13 2. krog: Paloma Sl. Vrh - Ptuj 52:43 (16:15, 15:13, 14:4, 7:11) Ptuj: Rus 8 (2:2), Kramber-ger 6 (2:3), Avguštin 15 (4:6), Kotnik 4, Krajnc 2 3. krog: Ptuj - Ruše 73:60 (18:15, 12:22, 17:16, 26:7) Ptuj: Rus 9, Klemenčič, Fajt 11, Kramberger 17, Traper, Kmetec, Avguštin 13, Bedrač, Kotnik 9, Ciglar P. 9, Žele, Krajnc 5 Kadeti: 2. SKL - vzhod I. 1. krog: B. Besedič-Meltal MB - Ptuj 41:79 (13:17, 11:16, 11:23, 6:23) 2. krog: Ptuj - Ljutomer 20:0 3. krog: Besedič-Meltal Maribor - Ptuj 41:79 (13:17, 11:16, 11:23, 6:23) Ptuj: Mihelač 2, Koprivc 2, Žele 7, Bedenik 33, Drevenšek 2, Ciglar P. 29, Lačen, Kmetec 4 (2:0) interesne krožke. »Lahko bi nastopali tudi v drugoligaški konkurenci. Odločitev o nižji ligi je bila smotrna, saj se klub ubada z velikimi organizacijskimi, prostorskimi, finančnimi in kadrovskimi težavami. Vsi vidnejši igralci iz prejšnjih let, razen Marka Fer-meta, so klub zapustili. Delamo predvsem za to, da klub preživi, da gojimo mlajše kategorije. Tu smo bili v prejšnjih letih zelo uspešni in vzgojili tudi veliko slovenskih reprezentan-tov. Ti se sedaj že uveljavljajo v prvoligaških ekipah. Že lanska kot tudi letošnja ekipa je ekipa za prihodnost, imamo same mlade fante stare 17 in 18 let,« pravi glavni trener Zlatko Mar-čič. Marčič že tretje leto vodi člansko, mladinsko in kadetsko ekipo, z dečki dela Kristjan Ili-jevec, z otroki na šolah pa vadijo tudi nekateri igralci. Cilji Ptujčanov so skladni s stanjem v klubu. V tretjeligaški konkurenci Ptujčani ne računajo na kakšno vidno uvrstitev. Več si obetajo od mlajših kategorij, mladinskih in kadetskih ekip, saj člansko ekipo tudi sestavljajo ti igralci. Želja je ponovno zaigrati v vodilnih ligah v teh mlajših kategorijah, kjer so že bili ne dolgo nazaj. Najpomembnejše je seveda sestaviti ekipo ljudi v vodstvenih, oziroma v ptujskem primeru »delovnih« strukturah. UG Odbojka Odličen start Benedikta 1. DOL ŽENSKE REZULTATI 3. KROGA: Benedikt - Luka Koper 3:0, HIT Nova Gorica - Šentvid 3:0, Broline Kamnik - Slo-ving Vital 1:3, Galeb Grup Hitachi - Jesenice Bled 3:1. 1. HIT NOVA GORICA 2. BENEDIKT 3. SLOVING VITAL 4. LUKA KOPER 3 3 0 9 3 3 0 9 3 2 16 3 2 1 5 5. GALEB GRUP HITACHI 3 12 3 6. ŠENTVID 3 12 3 7. JESENICE BLED 3 0 3 1 8. BROLINE KAMNIK 3 0 0 3 Foto: UG Nogomet • Regions cup Uspešen start v Ukrajini V ukrajinski Odesi poteka kvalifikacijski turnir amaterskih reprezentanc za nastop na EP, sodelujejo pa ekipe Slovenije, Belgije, Liechtensteina in Ukrajine. Zmagovalec tega turnirja se bo uvrstil na finalni turnir, ki bo naslednje leto, na njem pa bo sodelovalo osem ekip. MNZ Ptuj in MNZ Celje sta sestavili močno reprezentanco, ki je osvojila naslov najboljše v Sloveniji ter si tako pridobila pravico nastopa na Regions cupu v Odesi. V tej reprezentanci je veliko igralcev z našega območja (Zavrč in Stojnci). Zadnje priprave je reprezentanca imela na Ptuju, vmes je odigrala tudi srečanje Spremljevalna ekipa na turnirju v Ukrajini: vodja reprezentance Silvo Forstnarič, predstavnik MNZ Ptuj Janez Janžekovič, predstavnik MNZ Celje Anton Kelenc, selektor Bojan Žurej, trener Miran Emeršič, fizioterapevt Ad-nan Harambašič. Igralci: Marko Pepelnik, Dejan Mauher, Andrej Prah (vsi Šmarje pri Jelšah), Bojan Gaiser, Matej Meznarič, Matej Golob, Uroš Gabrovec, Sašo Fijavž in Milan Kokot (vsi Zavrč), Filip Žnidarič, Peter Rižnar (oba Stojnci), Simon Rožman, Matevž Čater, Oskar Parper, Rok Osojnik (vsi Kovinar Štore), Drago Tirovič (Zreče), Blaž Dolinar (MU Šentjur) in Siniša Pavlovič (Get Power Šampion). z drugoligašem iz Kidričevega ter se predstavila kot dokaj dobra nogometna ekipa. Pred odhodom v Ukrajino, kjer so v sredo odigrali že prvo tekmo proti Liechtensteinu (SLOVENIJA - LICHENSTEIN 3:0 (2:0) Strelci: Žnidarič, Parper in Čater), je vodja reprezentance Silvo Forstna-rič dejal: »Na ta turnir smo se dobro pripravili, saj se želimo predstaviti v kar najboljši luči. Svojih nasprotnikov ne poznamo, želimo pa si, da bi dosegli čim boljše rezultate. Favorit je verjetno Ukrajina, zato je tudi prevzela organizacijo tega turnirja. Za fante bi dejal, da so zelo resno vzeli to tekmovanje, saj nekateri niso želeli s klubi podpisati pogodb, samo da lahko nastopijo.« Predsednik MNZ Ptuj mag. Stanko Glažar je dodal: »Prepričan sem, da nas bodo naši reprezentanti dostojno zastopali in tako promovirali Slo- Športni napovednik Mag. Stanko Glažar, predsednik MNZ Ptuj venijo in posledično tudi Ptuj. Uspeh pomeni že sama uvrstitev na Regions Cup, v kolikor bomo tam rezultatsko uspešni, pa bomo nekako popravili tudi blede predstave naše članske profesionalne reprezentance.« Danilo Klajnšek Nogomet • 1. SML, 1. SKL, 2. SML, 2. SKL, U-14 vzhod 1. SML REZULTATI 10. KROGA. Rudar Velenje - Aluminij 4:1, Britof - Maribor 1:4, Domžale - Dravograd 3:0, Železničar - Triglav 1:3, Factor - Publikum 1:1, HIT Gorica - Krka 7:1, Koper - Svoboda 1:0 1. KOPER 10 8 1 1 19:8 25 2. MARIBOR 10 7 1 2 32:9 22 3. HIT GORICA 10 7 0 3 24:10 21 4. RUDAR VELENJE 10 6 1 3 24:19 19 5. DOMŽALE 10 5 3 2 20:12 18 6. CMC PUBLIKUM 10 3 5 2 21:16 14 7. TRIGLAV 10 4 2 4 15:13 14 8. FACTOR 10 4 1 5 14:14 13 9. ALUMINIJ 10 3 4 3 17:18 13 10. ŽELEZNIČAR 10 3 2 5 17:13 11 11. BRITOF 10 3 1 6 17:28 10 12. SVOBODA 10 3 1 6 10:23 10 13. DRAVOGRAD 10 2 1 7 7:26 7 14. KRKA 10 0 1 9 5:33 1 RUDAR VELENJE - ALUMINIJ 4:1 (2:1) STRELCI: 0:1 Ljatifi (24), 1:1 Omla-dič (28), 2:1 Pašagič (35. z 11 m), 3:1 Omladič (77), 4:1 Kljekovič (83) 1. SKL REZULTATI 10. KROGA: Rudar Velenje - Aluminij 0:1, Koper - Domžale 6:1, Domžale - Dravograd 4:1, Britof - Maribor 1:1, Železničar - Triglav 0:1, Factor - CMC Publikum 2:2, HIT Gorica - Krka 3:0 1. KOPER 10 7 2 1 23:12 23 2. FACTOR 10 5 5 0 20:8 20 3. HIT GORICA 10 6 2 2 20:12 20 4. MARIBOR 10 5 4 1 18:5 19 5. ALUMINIJ 10 5 3 2 26:13 18 6. DRAVOGRAD 10 5 2 3 17:11 17 7. CMC PUBLIKUM 10 4 4 2 21:13 16 8. DOMŽALE 10 4 4 2 17:9 16 9. TRIGLAV 10 4 3 2 16:11 15 10. RUDAR V. 10 4 0 6 10:15 12 11. SVOBODA 10 3 1 6 9:22 10 12. ŽELEZNIČAR 10 1 0 9 8:34 3 13. BRITOF 10 0 2 8 8:25 2 14. KRKA 10 0 2 8 7:30 2 RUDAR VELENJE - ALUMINIJ 0:1 (0:1) STRELEC: 0:1 Emeršič (2) 2. SML VZHOD REZULTATI 10. KROGA: NŠ Poli Drava - Nafta 1:3, Šmartno 1928 - Bistrica 4:4, Pohorje - Zreče 1:1, Mura 05 - Nissan Ferk Jarenina 1:2, Malečnik - Krško 3:1, Get Power Šampion - Slovenj Gradec 5:1, Ljutomer - Trgovine Jager 1:1 1. MURA 05 10 9 0 1 27:9 27 2. NAFTA 9 8 1 0 32:4 25 3. FERK JARENINA 10 8 0 2 26:8 24 4. G. P. ŠAMPION 10 6 2 2 23:14 20 5. NŠ POLI DRAVA 10 6 0 4 29:17 18 6. ZREČE 10 5 1 4 21:15 16 7. ŠMARTNO 1028 10 4 2 4 18:20 14 8. TRG. JAGER 10 3 3 4 19:21 12 9. BISTRICA 9 3 2 4 24:18 11 10. KRŠKO 10 3 1 6 26:18 10 11. MALEČNIK 10 3 1 6 20:33 10 12. POHORJE 10 2 3 5 13:27 9 13. LJUTOMER 10 0 1 9 6:40 1 14. SLOV. GRADEC 10 0 1 9 1:51 1 NŠ POLI DRAVA NAFTA 1:3 (0:2) STRELCI: 0:1 Gabor (44), 0:2 Horvat (45), 1:2 Novak (61), 1:2 Boroš (85) 2. SKL - VZHOD REZULTATI 10. KROGA: NŠ Poli Drava - Nafta 4:0, Šmartno 1028 - Bistrica 0:4, Pohorje - Zreče 3:1, Mura 05 - Nissan Ferk Jarenina 0:0, Malečnik - Krško 0:0, Get Power Šampion - Slovenj Gradec 10:0, Ljutomer - Trgovine Jager 2:0 1. MURA 05 10 8 2 0 31:1 26 2. NŠ POLI DRAVA 10 6 2 2 19:11 20 3. FERK JARENINA 10 5 4 1 26:12 19 Planinski kotiček Po Svečinskih goricah in južni Štajerski Sobota, 28. oktobra 2006 Prihaja čas jesenskih barv in pečenega kostanja. Seveda se v tem obdobju obarvajo tudi vinogradi, ki smo jih povečini že obrali. Jesenske čare nam ponujajo tudi planinske poti po Svečinskih goricah, tik ob meji z Avstrijo. Pridružite se nam pri prijetnem in sproščenem potepanju po tem koščku vinorodne dežele. Udeleženci izleta se zberemo v soboto, 28. oktobra 2006, ob 5. uri na železniški postaji na Ptuju (odhod vlaka ob 5.07). Peljali se bomo do Šentilja, od koder nas bo pot najprej vodila na razgledno Brlogo. Odpočili si bomo in se odpravili do Turistične kmetije Vrezner. Tam si bomo privoščili čas za daljši počitek in poizkusili domače dobrote kmetije. Čez Plač se bomo nato podali do bližnje železniške postaje v Špilju (Spielffel-du). Od tam se bomo preko Maribora vrnili nazaj na Ptuj ob 16.12. Vlak ima postanke na vseh postajah do Ptuja. Opremite se planinsko za lažje poti (planinski čevlji, nahrbtnik, topla obleka) in vremenu primerno. Obvezna osebna izkaznica ali potni list za prestop meje. Hrana iz nahrbtnika in na turistični kmetiji. Cena izleta vključuje povratno vozovnico za EC vlak, prigrizek na turistični kmetiji in organizacijo ter znaša 1.800 SIT. Prijave z vplačili sprejemamo do torka, 24. oktobra, v pisarni PD Ptuj, Prešernova 27. Vodil bo Uroš Vidovič. 4. NAFTA 9 6 1 2 31:18 19 5. LJUTOMER 10 6 1 3 22:13 19 6. BISTRICA 9 5 3 1 33:10 18 7. G. P. ŠAMPION 10 5 2 3 25:12 17 8. POHORJE 10 4 2 4 18:10 14 9. KRŠKO 10 4 2 4 11:15 14 10. TRG. JAGER 10 3 2 5 19:21 11 11. MALEČNIK 10 2 2 6 15:21 8 12. ZREČE 10 2 1 7 11:23 7 13. ŠMARTNO 10 1 0 9 7:37 3 14. SLOV. GRADEC 10 0 0 10 2:66 0 NŠ POLI DRAVA - NAFTA 4:0 (2:0) STRELCA: 1:0 Hauptman (10), 2:0 Hauptman (26), 3:0 Vinkovič (47), 4:0 Hauptman (64) LIGA U-14 REZULTATI 10. KROGA: NŠ Poli Drava - Aluminij 1:2, Get Power Šampion - Davidov hram Radgona 4:0, CMC Publikum - Mura 05 1:0, Bistrica - Ljutomer Oxigen 0:4, Nafta - Rudar Velenje 1:5, Železničar - Le coq Sportif 5:2, Dravograd - Maribor 1:1 1. MARIBOR 10 7 1 2 32:6 22 2. G. P. ŠAMPION 10 6 2 2 36:10 20 3. CMC PUBLIKUM 10 4. ALUMINIJ 10 5. NŠ POLI DRAVA 10 6. RUDAR VELENJE 10 7. DRAVOGRAD 10 8. MURA 05 10 9. LE COQ SPORTIF 10 10. ŽELEZNIČAR 10 11. RADGONA 10 12. LJUTOMER O. 10 13. NAFTA 10 14. BISTRICA 10 0 0 10 6 2 6 2 5 3 5 3 4 4 4 3 4 0 4 0 3 2 2 2 2 0 23:4 20 18:15 20 21:9 18 18:9 18 27:10 16 19:7 15 16.31 12 19:35 12 14:20 11 10:20 8 10:40 6 4:51 0 NŠ POLI DRAVA - ALUMINIJ 1:2 (1:1) STRELCI: 1:0 Serdinšek (13. z 11 m), 1:1 Šket (31), 1:2 Šket (64) NŠ POLI DRAVA: Špešič, Toplonik (Simonič), Roškar, Serdinšek, Ostro-ško, Pernek (Slanič), Denis Perger, Ošlaj (Muršec), Matjašič, Ljubec, Pa-uko. Trener: Miran Ljubec ALUMINIJ: Valentan, Rumež (Cesar), Babšek, Greifoner (Stoilkovič, Strel), Rogina, Medved, Petek, Vindiš (Sitar), David Perger (Dovečar), Šket, Čeh. Trener: Simon Vidovič. Danilo Klajnšek Mali nogomet • DMN Lenart A-liga Rezultati 6. kroga: ŠD Trnovska vas - Orfej 3:2 (2:0), KMN Bar Čuk - KMN Zavrh Bar Maist. klet 3:7 (0:4), KMN Legija - KMN Benedikt 4:4 (2:4), DMNR Sandberg - KMN Remos 2:5 (1:4), ŠD Zavrh - ZGD Slik. B. Goričan 2:3 (1:1), ŠD Vitomarci - ŠD Torpedo 05 2:2 (1:1). Rezultati 7. kroga: KMN Remos - ŠD Zavrh 3:7 (0:4), KMN Benedikt - ŠD Vitomarci 2:3 (1:2), ZGD Slik. B. Goričan - KMN Legija 1:2 (0:2), KMN Zavrh Bar Maist. klet - ŠD Trnovska vas 5:4 (4:2), Orfej - DMNR Sandberg 6:5 (4:2), ŠD Torpedo 05 - KN Bar Čuk 7:3 (3:1) 1. ZAVRH 7 5 0 2 34:21 15 2. ŠD ZAVRH 7 5 0 2 28:19 15 3. TORPEDO 05 7 4 1 2 34:21 13 4. ŠD VITOMARCI 7 4 1 2 27:24 13 5. KMN REMOS 7 4 1 2 28:31 13 6. BENEDIKT 7 3 3 1 25:21 12 7. TRNOVSKA VAS 7 3 2 2 39:26 11 8. SLIK. GORIČAN 7 3 0 4 23:32 9 9. SANDBERG 7 2 0 5 32:33 6 10. ORFEJ 7 2 0 5 28:36 6 11. BAR ČUK 7 1 1 5 21:36 4 12. KMN LEGIJA 7 1 1 5 20:39 4 Tekme 8. kroga se igrajo 22. oktobra pri Sv. Ani. B-liga Rezultati 6. kroga: M-trgovina Lor-manje - KMN Sv. Trojica ml. 3:5 (2:2), KMN Mitmau - Pizz. Vin. trta Voličina 5:6 (2:3), ŠD Žerjavci - KMN Cerkv. G. pri Ant. ml. II 3:7 (0:3), KMN Sv. Ana ml. - ŠD Pernica I 9:4 (3:1), Old boys starejši - ŠD Lotos ml. 5:15 (2:5). Rezultati 7. kroga: KMN Sv. Trojica ml. - KMN Mitmau 2:1 (1:0), pizz.vin. TRTA Voličina - Old boys starejši 13:2 (5:1), KMN Cerkv. G. pri Ant. ml. II - M-trgovina lormanje 2:1 (2:1), ŠD Pernica I - ŠD Žerjavci 6:3 (1:2), ŠD Lotos ml. - KMN Sv. Ana ml. 7:7 (4:5). 1. CERKV. ml. II 7 7 0 0 50:16 21 2. VOLIČINA 7 6 0 1 65:20 18 3. KMN MITMAU 7 4 1 2 34:21 13 4. ŠD LOTOS ml. 7 3 2 2 53:41 11 5. SV. TROJICA ml. 7 3 0 4 17:36 9 6. OLD BOYS - ST. 7 3 0 4 20:44 9 7. SV. ANA ml.(-1) 7 2 1 4 31:42 6 8. ŠD ŽERJAVCI 7 2 0 5 16:34 6 9. PERNICA I(-1) 7 2 0 5 19:39 5 10. LORMANJE 7 1 0 6 22:34 3 Naslednji, 8. krog se igra 22. oktobra 2006 v Voličini. C-liga Rezultati 6. kroga: KMN Fama-ik Slov. gorice - Old boys mlajši 5:3 (1:1), ŠRD Urban - ŠD Selce 8:4 (2:1), ŠD Destrnik Virtuozi - ŠD Pernica II 10:3 (4:2), ŠD Zavrh ml. - KMN Benedikt ml. 4:4 (1:2). Rezultati 7. kroga: ŠD Selce - Old boys mlajši 8:3 (4:3), KMN Famaik Slov. gorice - ŠD Zavrh ml. 3:2 (1:0), KMN Benedikt ml. - ŠD Destrnik Virtuozi 3:4 (0:1), ŠD Pernica II - ŠRD Urban 4:4 (2:2) 1. FAMAIK S. GOR. 7 7 0 0 32:20 21 2. DESTRNIK - V. 7 4 0 3 40:28 12 3. ŠRD URBAN 7 3 2 2 31:25 11 4. ŠD PERNICA II 7 3 1 3 43:41 10 5. ŠD ZAVRH ml. 7 2 3 2 26:22 9 6. OLD BOYS - ML. 7 2 1 4 27:32 7 7. ŠD SELCE 7 2 1 4 36:46 7 8. BENEDIKT ml. 7 0 2 5 19:40 2 Naslednji, 8. krog se igra 22. oktobra na Destrniku. Zmago Šalamun NOGOMET 1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA PARI 15. KROGA - SOBOTA ob 15.00: Drava - HIT Gorica, Koper - Maribor, Nafta - CMC Publikum; NEDELJA ob 15.00: Primorje - Domžale, Factor - Bela krajina 2. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA PARI 11. KROGA - PETEK ob 18.00: Rudar Velenje - Triglav; SOBOTA ob 15.00: Krško - Bonifika; NEDELJA ob 15.00: Tinex Šenčur - Dravinja Duol, Livar - Mura 05, Zagorje - Aluminij 3. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA PARI 11. KROGA: Malečnik - Tišina, Železničar - Koroška Dravograd ŠTAJERSKA NOGOMETNA LIGA PARI 11. KROGA - SOBOTA ob 10.00: Get Power Šampion - Rogaška; SOBOTA ob 15.00: Šentilj Jarenina - Šoštanj, Oplotnica - Bistrica, Peca - Gerečja vas Unukšped, Mons Claudius - Tehnotim Pesnica; NEDELJA ob 15.00: Jurovski Dol - Holermuos Ormož; TOREK, 31. 10.: Šmartno 1928 - Zreče 1. LIGA MEDOBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ PARI 9. KROGA - SOBOTA ob 15.00: Hajdina - Bukovci, Markovci - Apače, Cirkulane - Boč, Gorišnica - Mark 69 Rogoznica; NEDELJA ob 10.30: Videm - Skorba; NEDELJA ob 15.00: Podvinci - Dornava 2. LIGA MEDOBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ PARI 8. KROGA - SOBOTA ob 15.00: Pragersko - Središče, Leskovec - Grajena, Zgornja Polskava - Spodnja Polskava; NEDELJA ob 10.30: Lovrenc -Podlehnik, Hajdoše - Tržec VETERANSKI LIGI MNZ PTUJ ZAHODNA SKUPINA: PARI 8. KROGA - PETEK ob 16.15: Boč - Hajdina, Zgornja Polskava - Prepolje, Apače - Pragersko. VZHODNA SKUPINA - PARI 8. KROGA - PETEK ob 16.15: Stojnci - Markovci, Grajena - Leskovec, Gorišnica - Savaria Rogoznica 1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA - ŽENSKE 8. KROG: Kamen Jerič - ŽNK Ljudski vrt (sobota ob 15.30) U-16 DEKLETA 7. KROG: Maribor - ŽNK Ljudski vrt (sobota ob 15.30) 1. SLOVENSKA MLADINSKA NOGOMETNA LIGA 11. KROG: Aluminij - Koper (sobota ob 15.30) 1. SLOVENSKA KADETSKA NOGOMETNA LIGA 11. KROG: Aluminij - Koper (sobota ob 13.30) LIGA - U-14 11. KROG: Aluminij - Get Power Šampion (sobota ob 14.00), Le coq sportif - NŠ Poli Drava (sobota ob 10.00) ROKOMET 1. A SLOVENSKA ŽENSKA ROKOMETNA LIGA PARI 6. KROGA: Mercator Tenzor Ptuj - Celjske Mesnine (sreda ob 19.00), Celeia Žalec - Kočevje, Izola - Inna Dolgun, Krim Mercator - Zagorje, Olimpija - Europrodukt Brežice, KSI Škofja Loka - Kočevje 1. A SRL PARI 6. KROGA: Velika Nedelja - Jeruzalem Ormož (ŠD Velika Nedelja ob 19.00), Gorenje - Rudar EVJ Trbovlje, Trimo Trebnje - Sviš, Riko Hiše - Cimos Koper. Srečanji Celje Pivovarna Laško - Slovan (46:25) in Prevent - Gold club (23:25) sta že bili odigrani. 1. B SLOVENSKA MOŠKA ROKOMETNA LIGA PARI 4. KROGA: Gorišnica - Sevnica (sobota ob 19.30), MIP Gorica Leasing - Istrabenz plini, Klima Petek Maribor - Dobova, Dol TKI Hrastnik - Atom Krško, Pekarna Grosuplje - Radeče MIK Celje, Krka - Termo 2. SLOVENSKA MOŠKA ROKOMETNA LIGA PARI 4. KROGA: Drava - Grča Kočevje (petek ob 20.00), Črnomelj - Po-murje, Šmartno 99 - Aleš Praznik ODBOJKA 1. DRŽAVNA ODBOJKARSKA LIGA PARI 4. KROGA: Benedikt - Galeb grup Hitachi (sobota ob 19.00), Luka Koper - Sloving Vital, ŽOK Šentvid - Broline Kamnik, Jesenice Bled - HIT Nova Gorica 2. DRŽAVNA ODBOJKARSKA LIGA - ŽENSKE 3. KROG: MTD ŽOK Ptuj - Partizan (sobota ob 17.00 v gimnazijski telovadnici) KEGLJANJE 2. SKL VZHOD - ŽENSKE 3. KROG: Drava - Komcel (sobota ob 13.30 Deta center Ptuj) 2. SKL VZHOD - MOŠKI 5. KROG: Drava - Konstruktor (sobota ob 17.30 Deta center Ptuj) NAMIZNI TENIS 1. SLOVENSKA MOŠKA NAMIZNOTENIŠKA LIGA 3. KROG: LMKO Lendava - Ptuj (sobota ob 17.00) Danilo Klajnšek Nogomet • NŠ Poli Drava Ptuj Trenirajo že več kot 450 otrok Foto: Črtomir Rosic Nogometaši selekcije U-16 NS Poli Drava Ptuj s trenerjem Damjanom Vogrincem V nogometni šoli Poli Drava Ptuj so tudi v letošnji sezoni pripravili za svoje mlade nogometaše več novosti, zato smo za pogovor zaprosili vodjo NŠ Borisa Emeršiča, ki se je dotaknil tudi perečih problemov, s katerimi se ubadajo. Katere so glavne novosti, ki ste jih v vašem društvu uvedli v letošnji sezoni? B. Emeršič: »Novosti je v letošnji sezoni kar precej, začnem pa lahko pri vadbi aerobike, gimnastike in atletike. Za ta program smo se odločili, ker želimo izboljšati koordinacijo in splošne gibalne lastnosti naših mladih nogometašev. Trenerka je Urška Horvat, v vadbo pa so vključene vse selekcije od U-8 do U-18. Od letošnjega leta smo formirali še eno novo selekcijo, in sicer U-11, tako da imamo sedaj od U-6 do U-13 v vsakem letniku svojo ekipo. V tem trenutku 10 naših selekcij nastopa v ligaškem tekmovanju, kar je izredno zahteven projekt tudi z vidika organizacije tekem in treningov. Vsa naša moštva igrajo tekme na igrišču z umetno travo, tako da je v soboto popolnoma zasedeno od 9. do 17. ure, vse po natančno določenem razporedu. Tukaj si ne moremo privoščiti nobenega zamika termina, saj se nam potem poruši ves urnik. Podobno je tudi pri treningih: vadbo imamo namreč organizirano na petih igriščih: na Mestnem stadionu, na igrišču z umetno travo, v Ljudskem vrtu, v Pod-vincih in v Skorbi.« V osnovnih šolah na Ptuju in okolici ste letos začeli uvajati nogometne krožke. B. Emeršič: »Otrokom na osmih osnovnih šolah smo letos prvič ponudili možnost sodelovanja v nogometnih krožkih, saj menimo, da je bolje, da se učenci udejstvujejo na športnem področju, kot da so prepuščeni ulici. Zagotovili smo ustrezno izobražene vaditelje, odziv je bil več kot dober, saj se je vpisalo več kot 200 otrok! Če temu dodamo 250 otrok v nogometni šoli, pridemo do podatka, da letos delamo s 450 otroki, kar je izredno število. Lahko povem, da se to število še povečuje, saj na naša vrata trka vse več mladih, doslej pa še nikogar nismo zavrnili.« S kakšnimi težavami se srečujete pri svojem delu? B. Emeršič: »Pogoji dela zagotovo niso primerljivi s podobnimi društvi v tujini, kjer imajo praktično vsi vadbene centre z najmanj tremi igrišči Kegljanje • 2. SKL - vzhod Se druga zmaga Ptujčank Po kratkem premoru so tekmovanja nadaljevali kegljači in kegljavke v vseh slovenskih ligah. Ptujčanke so v svojem drugem zaporednem nastopu prišle do druge zmage. Tokrat so bile boljše od svojih gostiteljic v Lendavi. Moški del ekipe je nastopil v Litiji, kjer so proti domači ekipi tesno izgubili. V skupnem seštevku so bili domačini boljši za 27 podrtih kegljev. Verjetno je odločil nastop nekoliko slabši rezultat Mitje Zormana, ki se po prometni nesreči počasi vrača na kegljišče. Njegovih 493 podrtih kegljev je veliko manj, kot jih je bivši mladinski reprezentant sposoben podreti. 2. SKL VZHOD (ž) REZULTATI 2. KROGA: Nafta - Drava 2:6, Fužinar - Šoštanj 6:2, Komcel - Radenska 2:6. V tem krogu je bila prosta ekipa Miroteks III. 6. KOMCEL 1 7. MIROTEKS III 1 0 0 0 0 NAFTA - DRAVA 2:6 (2869 - 2980) DRAVA: Krušič 507, Kolar 483, Fridl 537, Bombek 496, Plajnšek 475, Kramberger 479 2. SKL VZHOD (m) REZULTATI 4. KROGA: Litija - Drava 5:3, Rudnik - Šoštanj 7:1, Konjice - Miklavž 6:2, Lent - Pivovarna Laško 2:6, Konstruktor - Rudar 7:1 1. F 2. MIKLAVŽ 3. LITIJA 4. KONJICE 5. ŠOŠTANJ 6. PIVOVARNA LAŠKO 4 7. KONSTRUKTOR 4 8. LENT 4 9. RUDAR 4 10. DRAVA 4 3 1 3 0 3 0 2 1 2 1 2 0 2 1 0 3 1 0 3 1 0 3 1 0 3 1. DRAVA 2. RADENSKA 3. ŠOŠTANJ 4. FUŽINAR 5. NAFTA LITIJA - DRAVA 5:3 (3070-3043) DRAVA: J. Podgoršek 531, Čeh 507, Čuš 494, M. Podgoršek 480, Zorman 493, Dremelj 588. z umetno travo, telovadnico in še čim. Ustrezen vadbeni center bi tudi nam ogromno pomenil. Upam, da bo do realizacije te ideje prišlo v naslednjih letih. Že sedaj dela z otroki 20 trenerjev v vseh selekcijah, v klub pa želimo pridobiti še več bivših nogometašev s trenersko licenco. Eden večjih problemov so trenutno termini v telovadnicah. Ne želimo si nobenega privilegiranega položaja, ampak samo ustrezno število terminov glede na število otrok v naši nogometni šoli. Ne morem razumeti, da nam v nekaterih telovadnicah želijo celo zmanjšati število terminov.« Kakšni pa so načrti v tekmovalnem smislu? B. Emeršič: »Seveda želimo naše selekcije, predvsem Šolski šport Seznam trenerjev v Sd nS Poli Drava Ptuj: U-6: Milenko Potočnik, Boštjan Krajnc U-7 Boris Emeršič U-8 Uroš Krajnc U-9 Robert Hojnik U-10 Alen Ivartnik U-11 Franci Fridl U-12 Dejan Vilčnik U-13 Gregor Beranič U-14 Miran Ljubec U-16 Damjan Vogrinec U-18 Miran Emeršič trenerka aerobike Urška Horvat fizioterapevt Matjaž Korpar skavt Borut Šalamun poslovna sekretarka Brigita Gorišek ekonom Mitja Krajnc perica Stanka Cintauer Trenerji v Mali šoli nogometa Poli Drava Ptuj: OŠ HAJDINA, OŠ OLGA MEGLIČ, OŠ LJUDSKI VRT, OŠ GRAJENA - Gregor Beranič (tudi trener U-13) OŠ TRNOVSKA VAS in OŠ DESTRNIK - Boštjan Zemljarič OŠ GORIŠNICA - Zdravko Tobias OŠ MARKOVCI - Robert Bezjak OŠ JURŠINCI - Dejan Vilčnik (tudi trener U-12) mladinsko in kadetsko ekipo, pripeljati v prvo ligo, a tega ne bomo storili na silo. V ta namen ne bomo pridobivali igralcev iz drugih prvoligaških klubov, ampak bomo to poskušali storiti z lastnimi močmi, z doma vzgojenimi igralci. Mislim, da je to edini pravi način za dolgoročno stabilnost teh ekip.« Jože Mohorič V Vidmu 300 mladih tekačev Pretekli teden se je v Vidmu pri Ptuju več kot 300 mladih tekačev pomerilo na tradiconalnem medobčinskem jesenskem krosu. Tekmovanje je potekalo v odlični organizaciji OŠ Videm in Zavoda za šport Ptuj. Rezultati: Kategorija: učenci letnik 1996: 1. Davor Fleten, OŠ Destrnik-Trnovska vas; 2. Robi Vajskopf, OŠ Destrnik - Trnovska vas; 3. Tilen Štebih, OŠ Juršinci. Učenke letnik 1996: Maja Rajh, OŠ Juršinci; 2. Doroteja Domjan, OŠ Cirkulane - Zavrč; 3. Teja Gašparič, OŠ Destrnik - Trnovska vas. Učenci letnik 1995: 1. Tomaž Pih-ler, OŠ Destrnik - Trnovska vas; 2. Denis Drevenšek, OŠ Hajdina; 3. Domen Zupanič, OŠ Markovci. Učenke letnik 1995: 1. Samanta Mihelič, OŠ Markovci; 2. Tanja Nah-berger, OŠ Breg; 3. Špela Petrovič, OŠ Destrnik - Trnovska vas. Učenci letnik 1994: Rok Kajzer, OŠ Destrnik - Trnovska vas; 2. Alen Zelenik, OŠ Gorišnica; 3. Aljaž Belšak, OŠ Cirkulane - Zavrč. Učenke letnik 1994: 1. Barbara Rižnar, OŠ Juršinci; 2. Andreja Murko, OŠ Videm; 3. Julija Arnuš, OŠ Markovci. Učenci letnik 1993: 1. Denis Per-ger, OŠ Destrnik - Trnovska vas; 2. 2. Denis Pintarič, OŠ Gorišnica; 3. Tadej Kolarič, OŠ Destrnik - Trnovska vas. Učenke letnik 1993: 1. Dušanka Milošič, OŠ Videm - Leskovec; 2. Tanja Kociper, OŠ Gorišnica; 3. Karina Černivec, OŠ Cirkulane - Zavrč. Učenci letnik 1992: 1. Timi Petek, OŠ Hajdina; 2. David Pavko, OŠ Destrnik - Trnovska vas; 3. Stojan Muršek, OŠ Videm. Učenke letnik 1992: 1. Karin Pernat, OŠ Olge Meglič; 2. Doroteja Pukšič, OŠ Destrnik - Trnovska vas; 3. Sanijela Ferš, OŠ Hajdina. Dijakinje - učenke letnik 1991: 1. Sabina Matjašič, SŠC - Ekonomska šola. Mlajši mladinci - letnik 1989 - 90: 1. Martin Kelenc, SŠC - Ekonomska gimnazija. Mlajše mladinke - letnik 1989/ 90: 1. Laura Pajtler, SŠC - Ekonomska šola. Starejše mladinke - letnik 1988/ 87: 1. Tamara Gerečnik, SŠC - Ekonomska šola. Pikado liga Štajerski tednik Žabice prepričljive Lokalni derbi med ekipama Bar Justa in Bar Žabica so prepričljivo dobili gostje, lanskoletni prvaki lige. Ringovci so v gosteh pričakovano zmagali, novinci v ligi pa so si priborili neodločen rezultat (8:8), kar je majhno presenečenje, po- dobno kot visoka zmaga Bara Amur v Dolencah. Nepopolna ekipa Okrepčevalnice Zeleni gaj se je dobro upirala Baru Center, vendar vsaj za točko to ni bilo dovolj. JM REZULTATI 1. KROGA (14. 10.): Bar Justa - Bar Žabica 2:14 (9:28), Bar Opel - Bar Ring 4:12 (13:26), Bar Žaga - Bar Sharky 8:8 (18:19), Bar Dolence - Bar Amur 2:14, Bar Zeleni Gaj - Bar Center 5:11 (12:26). 1. BAR ŽABICA 1 1 0 0 14:2 3 2. BAR AMUR 1 1 0 0 14:2 3 3. BAR RING 1 1 0 0 12:4 3 4. BAR CENTER 1 1 0 0 11:5 3 5. BAR SHARKY 1 0 1 0 8:8 1 6. BAR ŽAGA 1 0 1 0 8:8 1 7. OKREP. ZELENI GAJ 1 0 0 1 5:11 0 8. BAR OPEL 1 0 0 1 4:12 0 9. BAR DOLENCE 1 0 0 1 2:14 0 10. BAR JUSTA 1 0 0 1 2:14 0 PARI NASLEDNJEGA KROGA (PETEK, 21. 10., OB 19. URI): Bar Ring - Bar Justa, Bar Sharky - Bar Dolence, Bar Žabica - Okrepčevalnica Zeleni Gaj, Bar Center - Bar Žaga, Bar Amur - Bar Opel. Lanskoletni prvaki, igralci Bara Žabica, so v Zagorcih prepričljivo zmagali pri ekipi Bar Justa. Nova trgovina v Dominu centru Leo šport - za športnike po duši Domino center na Ptuju je od 9. 10. bogatejši za novo trgovino. Lastnika Aleš Čeh in Jure Arsič kupcem ponujata športno konfekcijo in obutev za rekreativce in tudi za zahtevnejše športnike. V redno ponudbo trgovine sodijo tudi športne torbe in žoge. V kratkem načrtujejo tudi odprtje kotička z navijaškimi rekviziti NK Drava. Najdete jih na Trstenjakovi 5 a, zraven Bara Saš. Foto: Črtomir Goznik Aleš Ceh (levo) in Jure Arsič (v sredini) v prodajalni Leo šport kupcem ponujata športna oblačila in drugo opremo za bolj ali manj zahtevne športnike. NOVO NA PTUJU L BO ! Š f' o K T Ptuj • Rajko Brglez v Manager klubu Stavi na domače menedzerje in napredno tehnologijo V torek, 17. oktobra, so se v hotelu Mitra na Ptuju člani Manager kluba Ptuj srečali še z zadnjim kandidatom za Zupana MO Ptuj na letošnjih lokalnih volitvah. Rajko Brglez, zdravnik medicine prometa in športa in tudi specialist splošne medicine, je bil šesti od sedmih kandidatov za župana MO Ptuj, s katerim so se srečali. Zadnjih pet let in pol vodi dispanzer medicine dela, prometa in športa v ZD Lenartu. Tudi tokratni pogovor je vodil predsednik kluba Miran Senčar. Zeleni Ptuja gredo na letošnje volitve pod geslom Pravičnost in sonaravni razvoj. Rajko Brglez ni samo zdravnik, temveč človek s širokim pogledom in izkušnjami z različnih področij dela. Med drugim je trasiral polovico poti teka ob mejah Slovenije, ki se ga je tudi redno udeleževal. Dva mandata je bil mestni svetnik, v tem času so Zeleni Ptuja dali pobudo za izgradnjo mostu za pešce in izgradnjo kolesarskih poti. Sicer se kot človek in zdravnik zavzema za, vse kar je zelenega v mestu in okrog njega. Zadnja štiri leta je tudi samostojni podjetnik za svetovanje s področja medicine dela, prometa in športa ter ocene tveganja. Podjetništvo je sprejel kot izziv, vendar sam priznava, da kot medicinec, ki mu je v prvi vrsti za ljudi, ni najboljši menedžer. Zaveda se, da se podjetniki srečujejo z velikimi administrativnimi in zakonskimi ovirami. Je človek, ki rad daje priložnost novim idejam in stvarem. »Jaz in tudi Zeleni želimo dati priložnost mladim ljudem z idejami, mladim menedžer-jem, umetnikom in drugim, ki želijo ustvarjati v našem mestu. Mestno jedro želimo spremeniti v učno delavnico novih idej, kjer bi se naselili mladi, srečevali in izmenjevali v malih kavarnicah, butikih, prodajalnah, kjer bi prodajali svoje proizvode tujim turistom, obenem pa v njem tudi živeli. S tem bi Ptuju dali nov polet in zagon. Mestno jedro je hkrati tudi velika priložnost za mala in srednja Foto: Črtomir Goznik Rajko Brglez, dr. med., kandidat Zelenih Ptuja, na pogovoru s člani Manager kluba Ptuj podjetja. Ptuj je bil od nekdaj mesto obrtnikov, središče prometnih poti, mesto priložnosti za male in srednje podjetnike, male obrti in nove ideje. Kot župan si bom prizadeval, da bom center mesta in okolico uredil tako, da bodo imeli priložnost ljudje z dobrimi idejami in da jih bodo imeli tudi možnost realizirati,« je del svojega programa predstavil Rajko Brglez. Kot Slovenec po duši želi dati priložnost domačim menedžer-jem. Zadnja dva mandata domači menedžerji niso imeli pravih priložnosti, razen navezave na nekatere velike firme. Na Ptuju je dovolj dobrih podjetnikov in menedžerjev, ki bi lahko s svojimi idejami in kapitalom pomagali marsikaj spremeniti v našem mestu. Veliko tržno nišo vidi na področju razvoja zdravstva v Termah, v okviru tega bi dal ob tradicionalni medicini priložnost tudi alternativni. Ptuj potrebuje elitno zdravstveno dejavnost, ki tudi zahteva ustrezno podporo industrije, malih podjetnikov, gostinstva in turizma. Sicer pa kot najbolj perspektivno panogo na Ptuju vidi malo obrt, turizem in moderno tehnologijo. Zdravstveni dom v zdajšnji obliki je po njegovem samo cokla razvoja zdravstva, na področju splošne medicine naj bi vsem podelili koncesije. Popolnoma daje podporo zasebnikom. Podpira vse projekte, ki bi v naše kraje pripeljali napredno tehnologijo.V regiji Spodnje Podravje vidi na Ptujskem tudi Ormož, Ljutomer, Lenart, Slovensko Bistrico in Rogaško Slatino. Gre za območje, ki ga dobro pozna in na katerem je veliko ljudi, ki so pripravljeni na sodelovanje. MG Trnovska vas • Alojz Benko, kandidat za župana Čakajo nas dolgoročni projekti Alojz Benko je po poklicu diplomirani upravni organizator, z diplomo Modernizacija občinske uprave na primerjavi med občino Lenart v Slovenskih goricah in občino Trnovska vas. Zaposlen je v podjetju Petovia avto Ptuj kot vodja tehničnih pregledov. Na vprašanje, zakaj kandidira za župana, pa pravi: »Želim si uresničiti zastavljene cilje in prispevati svoj delež pri razvoju občine, ne želim pa obljubljati nemogočega, zato gledam v pri- hodnost z realnimi cilji. Predvsem si želim, da bi se dvignila kakovost življenja v celotni občini. To bi bilo možno z raznimi učinkovitimi ukrepi, kot so: povečati vpliv vaških odborov in jim zagotoviti del sredstev iz proračuna za samostojno razpolaganje. Vzdrževanje komunalne infrastrukture in občinskih objektov bo vsekakor prevzela občina preko javnih del ali z Trnovska vas • Podžupan kandidira za župana Doslej minimalni standardi V občini Trnovska vas je vodenje občine po lanskoletnem odstopu župana Karla Vur-cerja prevzel podžupan Franc Pukšič, ki se je letos odločil kandidirati za župana. Kandidira na listi SDS in pravi: »Prihaja čas ponovne odločitve za vodenje našega kraja. Za nami je osem let samostojne občine Trnovska vas. V tem času je kraj korenito spremenil svojo podobo. Kot član občinskega sveta in v zadnjem mandatu podžupan občine sem k temu veliko pripomogel. Kot vodja projektov izgradnje mrliške veže, modernizacije cest, športnega parka, osnovne šole, telovadnice in vrtca sem pridobil veliko izkušenj menedžerskega dela. Z dokončanjem gradnje naštetih objektov in zagotovitvijo ostalih osnovnih potreb občanov smo vsi skupaj v kraju zaključili obdobje pridobivanja minimalnih standardov za nor- malno sodobno življenje.« Franc Pukšič pravi, da ima program, znanje, izkušnje, zagnanost in vztrajnost, ki so lahko ključni za uspešno nadaljnjo pot občine Trnovska vas. In kar je najpomembnejše, pravi, da ima ljudi, v katere verjame in je prepričan v uspeh. V kraju želi povezati vse ljudi, ki s svojim delom in znanjem lahko pripomorejo k uspešnejšemu in hitrejšemu razvoju. V času opravljanja funkcije podžupana pa pravi, da je tudi temeljito spoznal delo lokalne skupnosti. Prizadeval si bo za uresničitev programa stranke SDS, ki ga bo izpeljal skupaj s svetniki. Na listi SDS v Trnovski vasi za občinski svet kandidirajo: Foto: ZS Kandidat za župana Franc Pukšič skupaj s kandidati in kandidatkami za občinski svet Manfred Jakop, Srečko Pukšič, Jožica Šketa, Brigita Polanec, Miran Murko in Matjaž Kram-berger. Franc Pukšič pravi, da se bodo s podporo njemu in listi SDS volivci odločili za: nadaljevanje posodabljanja cestne infrastrukture (preplastitve asfaltiranih cest) in izgradnjo novih delov na področju celotne občine, pridobitev investitorjev za izgradnjo bencinskega servisa, poslovno-stanovanjskih objektov in storitvene dejavnosti, skrb za čisto in urejeno okolje, mladim v kraju ponuditi in zagotoviti evropske pogoje bivanja in razvoja, dograditev športnega parka (po predlogih in željah mladih v kraju), skrb za onemogle, ostarele socialno ogrožene, skrb za starejše občane in izvajanje vseh oblik pomoči na domu, podporo vsem društvenim dejavnostim (šport, kultura, humanitarna dejavnost), skrb za kulturno in naravno dediščino v povezavi s pospeševanjem turistične in kmetijske dejavnosti, postati prijazna občina do občanov in vseh, ki bi to želeli postati, izgradnjo pločnikov s kolesarsko cesto ob regionalni cesti Ptuj-Lenart in skrb za farno cerkev in ostale sakralne objekte. Zmago Šalamun ustanovitvijo režijskega obrata. Za takšno delo se bo potrebno tudi ustrezno opremiti. Zavzemal se bom, da se občina poveže v regijo in v tem in širšem prostoru postane dovolj opazna in prepoznavna. Potrebno bo združiti ljudi, ki imajo interes narediti nekaj za naš kraj. Pri tem ni pomembna njihova strankarska opredeljenost. To je pravzaprav edina možnost, da bomo v občinsko blagajno uspešno pripeljali sredstva iz EU ali države in tako zagotovili hitrejši razvoj občine.« Benko meni, da je občina zadolžena, zato bo, če bo izvoljen, napravil temeljito analizo stanja in skupaj z novim občinskim svetom izdelal strategijo nadaljnjega razvoja. V kmetijstvu se mu zdi pomembno subvencionirati zadeve, ki so v interesu kraja, in sicer tako, da bo subvencije deležen tako najmanjši kot največji kmet, in to tudi dolgoročno planirati. Društva v občini se morajo financirati po pravilniku o društvih, saj so temelj družabnega življenja in kraj brez druženja ne more obstajati. Prizadeval si bo, da se za posebej uspešna društva v proračunu zagotovi nekaj dodatnih sredstev in svojo predstavitev zaključuje: »Nerealno se mi zdi danes obljub- ljati nova delovna mesta, ker je to praktično v enem mandatu nemogoče izvesti. Vsekakor pa bom skupaj z občinsko upravo od prvega dne pričel delati na dolgoročnih projektih.« Na listi SLS pa za člane občinskega sveta kandidirajo Jože Pihler, Franc Tašner, Kristina Vršič, Majda Mesarec, Marjan Potrč, Drago Pukšič in Vinko Prigl. Zmago Šalamun Foto: ZS Županski kandidat Alojz Benko skupaj s kandidati za svetnike na listi SLS Ptujska Gora • Odprli prve zasebne apartmaje Bodočnost v razvoju turizma Tomaž Galun in njegova žena Nadia Galun Elhefian sta tik pod glavnim trgom na Ptujski Gori kupila hišo v tretji fazi in v njej uredila prve zasebne apartmaje Tisa s 6 ležišči za odrasle ter možnostjo dodatnih ležišč za otroke. Kot je ob odprtju apartmajev Tisa v krajšem nagovoru povedal Tomaž Galun, sta hišo na Ptujski Gori z ženo kupila v tretji gradbeni fazi in jo s finančno pomočjo ženine matere, ki živi v Londonu, sicer pa je domačinka iz Stogovcev, dokončno dogradila ter opremila. In tako so turistom od blizu in daleč oziroma obiskovalcem Ptujske Gore ter tega predela Haloz odslej na voljo trije apartmaji, eden večji in dva manjša, vsi trije so popolnoma opremljeni, s po dvema ležiščema za odrasle ter Ptuj • Tradicionalni festival KPŠ Vino ni voda Festival Vino ni voda je tradicionalni festival v organizaciji Kluba ptujskih študentov, ki bo letos potekal že petič, ponuja pa spoznavanje vinske kulture na vseh ravneh. Izobraževalne vsebine se bodo dopolnjevale s kulturnimi, številne glasbene zasedbe bodo popestrile dogajanje in nas ob izbrani kapljici družile pozno v noč. Čeprav se na štajerskem koncu vino včasih pije tudi kar tako, za žejo, naj bi se ljudje torej zavedali, da vino ni voda. Program festivala si prizadeva k pestrosti, kakovosti, izvirnosti in dobremu občutku.O pridelovanju, skladiščenju in kulturi pitja bodo predavali priznani vinarji in predavatelji na fakultetah. Za še boljše poistovetenje z bogato slovensko vinsko kulturo bomo organizirali izlete po našem vinorodnem okolišu. Festival bo potekal od 21. oktobra do 11. novembra na Ptuju in v okolici. Program: Sobota, 21. oktober, ptujski grad, romanski palacij 20.00: otvoritev 5. festivala Vino ni voda - nastop violinistk - nastop mladinskega mešanega pevskega zbora Osti Jarej - Vinska kraljica - predstavite ptujske kleti Nedelja, 22. oktober, izlet do Turizma na vasi Lacko 12.00: odhod izpred Mestne hiše na Ptuju Četrtek, 26. oktober, Hotel Mitra 20.00: predstavitev Društva vinarjev in sadjarjev Osrednjih Slovenskih goric Petek, 27. oktober, Vinski hram (Ptujska klet) 20.00: predstavitev vinogradništva Tur-čan Sobota, 28. oktober Hotel Mitra: 20.00: predstavitev kleti Bistrica Old Irish Pub 22.00: koncert skupine Picikl Nedelja, 29. oktober, izlet v Slovenske možnostjo dodatnih ležišč za otroke. Prvih nočitvenih zmogljivosti na območju Majšperk je bila posebej vesela županja dr. Darinka Fakin: »Izredno sem vesela te pridobitve tukaj na Ptujski Gori, vsekakor je to prijetno darilo ob letošnjem občinskem prazniku, saj smo končno dobili tudi prva turistična ležišča, oziroma prve nočitvene kapacitete na območju občine Majšperk. Razvoju turizma sicer posvečamo veliko Foto. M. Ozmec Vrvico pred apartmaji Tisa je svečano prerezala županja dr. Darinka Fakin ob pomoči Nadie Galun Elhefian in hčerke Zare. pozornosti, saj vidimo na tem področju bodočnost in nove razvojne možnosti Ptujske Gore ter celotne občine. Vsekakor je to pomemben prispevek k boljši turistični ponudbi na Ptujski Gori, ki postaja vse bolj obiskano romarsko središče. -OM Konjice, Zlati grič 11.00: odhod izpred železniške postaje Ptuj Četrtek, 2. novembra, Vinski hram (Ptujska klet) 20.00: predstavitev kleti Jeruzalem Ormož Petek, 3. novembra Vinski hram 20.00: predstavitev vinogradništva Ste-yer Old Irish Pub 22.00: koncert Duo Nikad čuo Sobota, 4. november Grajska kavarna 17.30: predstavitev vinogradništva Ču-rin - Prapotnik Koncertna dvorana na Ptujskem gradu 19.00: koncert mešanega mladinskega pevskega zbora Osti Jarej Nedelja, 5. november, izlet na Turistično kmetijo Puklavec, Miklavž pri Ormožu 11.00: odhod izpred železniške postaje na Ptuju Četrtek, 9. november, Hotel Mitra 20.00: predstavitev vinogradništva Protner Petek, 10. november Hotel Mitra 20.00: predstavitev kleti Radgonske gorice Mestni trg 21.30: koncert skupine Pepy Krulet v sodelovanju z LTO Ptuj Sobota, 11. november, Mestni trg 10.00-14.00: Martinovanje, ustoličenje princa karnevala 2007 v sodelovanju z LTO Ptuj 17.00: kostanjev piknik Kluba ptujskih študentov Vse dni festivala: kostanj in drobna kulinarična presenečenja P. P. Foto: M. Ozmec Tomaž Galun je prve apartmaje na Ptujski Gori s ponosom razkazal majšperški županji dr. Darinki Fakin. Skorba • Kožuhanje pri Megličevih Toliko rdečih strokov ne pomnijo V društvu žena in deklet občine Hajdina skozi vse leto skrbijo za prijetna druženja, na katerih ohranjajo tudi običaje in navade prednikov. Eno takih tradicionalnih je tudi jesensko trganje in kožuhanje koruze. Letos so ta običaj obudili pri Megličevih v Skorbi, kjer so Hajdinčanke ob pomoči moških najprej potrgale koruzo, nato pa jo po starih običajih skožuhale na roke in pripravile prijeten večer druženja, smeha in zabave. Dobro razpoložena sta bila gospodar Ivan in gospodinja Dragica, ki sta na kožuhanje povabila veliko domačinov, tudi hajdinskega župana Radoslava Simoniča in predstavnice okoliških društev žena in deklet, predvsem pa tiste ljudi, ki jim gre ohranjanje starih kmečkih običajev in navad dobro od rok. Ličkali, po domače kožuhali, so tako kot v starih časih, na roke, ob delu pa poskrbeli, da je bilo ves čas dobro vzdušje in ta prava mera dobre volje. Brez pristnih šal in prigod, denimo valjanja po »kožušju«, šem-ljenja s koruznimi lasmi, seveda večer pri Megličevih ne bi minil tako zelo veselo in pristno, se pa je na druženju tudi pelo, igralo, plesalo, pa še dobro jedlo in pilo cel večer. TM Lef f>(yZ(kxV 46,900 Dominikana RIU Naiboa 4* november/ 7x AI 287.760 Hurgada Hotel 4* 23.10./ 7x POL 79.900 Gran Canaria Miraflor Park 2* 26.11., 3.12./ 7x POL 131.760 Rogaška Slatina 4* 27.10.-28.12./ 2x POL/ od 13.980 Moravske Toplice 4* 29.10.-5.11./ 2x POL 18.980 SONČEK 08019 69 www.sonchek.com SONČEK TUI potovalni center Slomškova 5 02 749 3282 PTUJ Wbrid «f TUl Tako pa so kožuhali in se veselili pri Megličevih. Foto: TM Kuharski nasveti Kaki Lepa jesen nam je postregla z obilico kostanjev, gob se še vedno ne najde, prej za vzorec kot kakšno pravo gobjo pojedino, na Primorskem pa že s svojo oranžno barvo ponovno vabijo kakiji. Če ste kdaj koli poskusili ne prav zreli kaki, ste se v tistem trenutku odločili, da to sadje ni za vas. Skoraj nobena druga vrsta sadja ni tako trpkega okusa kot nezreli oziroma neomedeli kakiji. Nikakor se ne odločite za vedno, saj na drugi strani kaki sodi med najslajše vrste sadja. V tem času je še skoraj bolje, da jih le opazujemo, vendar na njih ne smemo pozabiti, saj je ta oranžni sadež najboljši takrat, ko je jesen že pometla z listjem z dreves in se pojavijo prve slane. Kaki je tudi glede energijske vrednosti dobrodošel sadež. Vsebuje okrog 20 % sladkorjev, vitamin A, pomembne mineralne snovi, kot so kalij, magnezij ter fluor. Redno uživanje tega sadeža oskrbi organizem s potrebnimi vitamini, mineralnimi snovmi in naravnimi sladkorji. Kaki bolj kot drugo sadje zahteva pri izbiri natančnega poznavalca tega sadja, saj se hitro ušte-jemo in naletimo na nezrel sadež, ki v resnici ni nezrel, vendar po trganju z dreves zahteva še čas zorenja - med-enje, ki ga s shranjevanjem zraven jabolk lahko pospešimo. Za takojšno uporabo izbiramo mehke, enakomerno Mokri smrček Odgovor: Pri domačih živalih srečujemo benigne in maligne oblike tumorjev. Ti se obarvane oranžne plodove in jih do uporabe hranimo na hladnem. V topel prostor prinesemo le toliko sadežev, kot jih bomo pojedli v treh do štirih dneh. Na toplem v tem času zgubijo trpkost. To velja za sveže nabrane plodove. Kaki ni trpek takrat, ko bleščeča oranžna barva kože nekoliko potemni in postane rahlo prosojna. V kolikor smo kje na Primorskem nabrali sveže plodove, bodo v kleti na hladnem ostali sveži tudi do božiča, oziroma jih lahko hranimo tudi do tri mesece. Če imate večjo količino in začnejo kakiji propadati, so najprimernejši, da jih posušimo. Suhi kakiji so zelo cenjeni in tudi pogosti na Japonskem, kjer veljajo za eno najbolj cenjenih vrst suhega sadja. Tudi naši suhi kakiji niso več redkost. Zrele kakije jemo presne. Zaradi svojega želirastega mesa oziroma sredice so primerni za pripravo krem, pen in strnjenk. S svojo oranžno barvo, roži podobnimi cvetnimi listi je kaki pogosta sestavina sadnih košar oziroma ugodna dekoracija v košari sadja. Po okusu se kaki ujema z okusom sirov in prekaje-nim mesom. Nezrele sadeže, ki se dajo lepše rezati kot popolnoma zreli, pogosto mariniramo z limoninim sokom in jih dodajamo sadnim in perutninskim solatam. Karcinom mlečne žleze Vprašanje bralke Saše iz Ptuja: Psički stari 10 let smo dali odstraniti tumor mlečne žleze. Patohistološka preiskava je pokazala, da gre za karcinom mlečne žleze. Ker gre za rakasto tvorbo, nas zanima prognoza bolezni. Hvala za odgovor. lahko pojavljajo na vseh delih telesa, posamič ali v večjem številu. Za benigne je značil- Zraven omenjenih jedi je kaki ugoden sadež za kombinacijo sladko-slanih okusov, tako ga vse pogosteje uporabljamo pri pripravi mesnih jedi, kot je dušena svinjina s kakijevo omako ali kakijeve plodove preprosto spečemo na žaru in jih prelijemo s ka-ramelno omako. Kaki je primerno sadje za shranjevanje v zamrzovalni skrinji in ga lahko primerno embalirane-ga in pokapljanega z limonin sokom hranimo v zamrzovalni skrinji do enega leta. Pri nas kaki pogosto pripravljamo skupaj z jabolki, suhim sadjem, smetano, limoninim sokom, bananami, mletimi orehi ali mandlji in različnim vinom. Kremo iz kakija in banan pripravimo tako, da vzamemo enako količino kakijev in banan. Oba sadeža olupimo, narežemo na male koščke, na vsak sadež kakija damo žlico sladkorja v prahu in žlico limoninega soka. Če dobimo pregosto zmes, dodamo malo tekoče sladke smetane. V tako pripravljeno kremo damo malo namočenih rozin in fino sesekljane mandlje. no, da rastejo počasi in ne me-tastazirajo. Maligni tumorji, ki jih tudi pogosto srečujemo, so pogosti zlasti pri starejših psi-cah, ki niso sterilizirane ali so dalj časa prejemale hormonsko kontracepcijo, ter starejših samcih. Tako je najpogostejša oblika malignega tumorja karcinom mlečne žleze pri psicah oz. karcinom prostate, mod in banalnih žlez pri samcih. Pri obeh spolih neredko naletimo tudi na tumor tireoide in na metastaze v pljučih. Tumoroz-ne spremembe se radikalno Kremo nadevamo v visoke pecljate kozarce, okrasimo s tolčeno sladko smetano in malimi rezinami kakija ter ponudimo kot samostojno sladico. Tako pripravljeno kremo lahko nadevamo v kovinski model, ki smo ga obložili s tanko folijo. Po vrhu kremo dobro pokrijemo in čez noč postavimo v zamrzovalno skrinjo. Naslednji dan kremo narežemo na tanke rezine, prelijemo z vročo čokolado in prav tako okrasimo s tolčeno sladko smetano in kakijem. Tako pripravljeno sladico lahko ponudite tudi najbolj zahtevnim gostom. Če imate obilico kakijev, ki so že v zadnji stopnji uporabe, lahko pripravite tudi klasično pito. Pripravimo jo kot jabolčno pito iz krhkega testa, le da nadev zamenjamo z napol dušenimi sadeži kakija, ki jih po okusu sladkamo, dodamo limonin sok in sladke drobtine ali tekočo sladko smetano. Pri biskvitni piti nadeva ni potrebno zgostiti s sladkimi drobtinami ali smetano. Nada Pignar, profesorica kuharstva Vam vaš mucek, psiček, hrček, ribice ... bolehajo, nagajajo? Rubrika MOKRI SMRČEK vam bo z veterinarjem Vojkom Milenko-vičem, dr. vet. med., pomagala odgnati skrbi. Vprašanja nam pošljite na naslov: RADIO-TEDNIK Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj ali po elektronski pošti: nabiralnik@radio-ted- nik.si. kirurško odstranjujejo, opravi se patohistološka preiskava tkiva. Pri karcinomu so smiselne redne kontrole živali vsakih šest mesecev. Prognoza za žival je tem ugodnejša, čim hitreje je bilo tumorozno tkivo odstranjeno. Pri metastazah in karcinomu pljuč ali ščitnice je prognoza neugodna - take živali se uspava, ker zdravljenje ni smiselno. Vojko Milenkovič, dr. vet. med. w ZASEBNA AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI V.M.V 8 02/ 771 00 82 V vrtu Spomladi vzcvetelo, v jeseni dozorelo Bogata s plodovi in jesenski barvitosti se sončna jesen preveša v drugi polčas, ko se bosta narava in vrtno rastje odpravila iz poletnega zelenila v jesensko sivino, k zimskemu počitku. V vrtu opravljamo še poslednja opravila pri spravilu plodov iztekajočega se vrtnarjevega leta, pričenjamo pa opravila, namenjena prezimitvi vrtnega rastja in pripravam na novo vrtnarjevo leto. V SADNEM VRTU gre h koncu obiranje in spravilo sadja letošnje sadne letine. Med slednjimi je dozorela in je čas, da poberemo aronijo. Aronija je grmičasta sadna rastlina, katere plod je jagodičast, nekoliko trpkega okusa, primeren za predelavo v sokove, kompote, likerje, sušenje in zamrznitev za uporabo v svežem stanju. Plodovi aronije imajo veliko vsebnost organskih barvil, več vrst vitaminov, mnogih rudninskih snovi. Aronijo kot sadno rastlino cenijo sadjarji zaradi njene skromnosti. Uspeva na manj rodovitnih tleh, ni zahtevna pri vzgoji, dobro prenaša sušo, odporna je proti zimskemu mrazu, pozni spomladanski pozebi ter sadnim boleznim in škodljivcem. Aronija je primerna kot okrasni grm, ko meseca maja zacveti v snežni belini v obliki socvetja, iz katerega se skozi poletje med temnozelenim, v jeseni pa zlatordečim listjem razvijejo črno obarvane jagode. Aronija je koristna sadna rastlina, lepa okrasna rastlina, njeni plodovi pa so cenjeni v zdravilstvu. Razmnožuje se s potaknjenci ali koreninskimi izrastki. Dobro ukoreninjene izrastke, izkopane in izrezane iz matičnega grma, lahko uporabimo kot sadiko in že v jeseni, ko odpade listje, posadimo. Razdalja med rastlinami pri sajenju naj bo 2 m, da jo bomo vzgajali v gr-masti obliki, z rezanjem jo lahko oblikujemo kot manjše drevo, s čimer popestrimo vrtno okolje. V OKRASNEM VRTU večina vrst drevnin, grmovnic in okrasnih trajnic zaključuje vegetacijo. Z zorenjem listja so se mnoge preoblikovale iz zelenila v pisano jesensko pahljačo, ki bo po prvih jesenskih slanah pričela odpadati, rastline pa se odpravile k zimskemu počitku. Ko listje odpade, nastopi čas za sajenje, razsajanje in presajanje večine vrst okrasnih trajnic, host, grmovnic in drevnin. Jesensko sajenje ima mnoge prednosti pred spomladanskim. Ni potrebe po zalivanju. Zemlja je v jeseni še sorazmerno topla in se le počasi ohlaja, medtem pa se korenine že vrastejo in do spomladi toliko razvijejo, da normalno nadaljujejo rast kot drugo rastje. Kot se zemlja v jeseni počasi ohlaja, se spomladi počasi ogreva, zato lahko spomladansko sajenje pričnemo šele, ko se zemlja primerno ogreje. Jama za sajenje trajnic naj ne bo pretesna. Na splošno velja, da naj bo široka in globoka dvakrat toliko, kot je velikost koreninske grude. Za drevesne sadike naj bo jama globoka en meter in prav toliko široka v premeru. V zbitih, ilovnatih in nezračnih tleh naj bo jama sorazmerno večja, da se bodo korenine lahko neovirano razvijale in rasle. Dno sadilne jame vsaj 10 cm prerahljamo in prekrijemo s kompostom. Nanj potresemo za pest mešanega rudninskega gnojila z vsebnostjo fosforja in kalija ter pomešamo z zemljo. Sadikam brez koreninske grude korenine enakomerno razporedimo po kompostnem stožcu, ki smo ga namestili v sredino sadilne jame in zasipljemo z dobro vrtno zemljo. V ZELENJAVNEM VRTU je še čas, da nekaj peteršilja in drugih zelenjadnic, ki jih rabimo za začimbe v svežem stanju, presadimo v zaboje in pred nastopom mraza prenesemo v zavarovan in svetel prostor. Sadimo stročke zimskega česna, sejemo pa še lahko motovilec in špinačo, za druge setve zelenjadnic na prosto pa je že pozno. Miran Glušič, ing. agr. Embkian m oMobra - 26. oktobra 20-petek 21-sobota 22-nedelja 23-ponedeljek 24- torek 25-sreda 26-četrtek Kalkulacije m V osnovi ločimo dve vrsti kalkulacij: osnovno in natančno! Pri osnovni kalkulaciji vam mora biti jasno, koliko želite zaslužiti v nekem projektu oziroma poslovnem sistemu. Že v osnovi se morate zavedati, da poslovni sistem prinaša dolgoročen denar. To vam mora biti jasno tudi v glavi. Uporabite svoje sanje in naredite osnovno kalkulacijo kar v kopalnici med tuširanjem. Osnovna kalkulacija mora biti ustvarjena v glavi. Pri tem vam lahko pomagajo predvsem izkušnje in znanje. Tako si boste že v osnovi izdelali realnejšo kalkulacijo. Velike razlike sem opazil med zrelimi in mladimi podjetniki. Zreli podjetnik bo ščitil svoj kapital in kljub znanju ne bo upal tvegati. Vedno bo delal preizkušene posle in uporabil vse svoje veze pri nastajanju poslov. Mladi podjetnik si upa mnogo več. Ima večje sanje in natančnejše cilje. Bistvo mu je skrito drugje kot pa zrelemu podjetniku, ki s težavo ohranja svoje premoženje. Osnovna kalkulacija naj bo kar se da zanimiva za vaše uho. Mora vas pritegniti! Če znate pritegniti k nekemu poslu sami sebe, ste zmagali. Vedno si jo ustvarimo le v glavi in je ne pišemo na papir. Popolnoma nam je jasno za količino, ceno na kos, končni dobiček Že vnaprej si ustvarimo sliko o nagradi, ki jo bomo prejeli, ko ta denar pride na naš račun. Predlagam vam, da se nagradite zelo obilno. Seveda naj bo nagrada primerna dobičku. Včasih je seveda dobro malce pretiravati. S tem si povečamo samoiniciativno in udejstvovanje. Na tak način je projekt tudi hitreje speljan. Natančna kalkulacija pride na vrsto šele po postavitvi sistema. V natančni kalkulaciji obdelamo vse elemente prihodkov in odhodkov. Natančno se povprašamo o vseh možnih stroških, ki jih bomo imeli pri eni prodani enoti. Predlagam vam, da si pri natančni kalkulaciji omislite tudi rezervni stroškovni fond, ki vam bo kasneje prišel zelo prav. To naj bo del prihodka, ki ga tako ali tako ne bi pogrešili. Predlagam vam, da ste pri izračunavanju zelo natančni. Vedno si delajte rezerve, ki jih kasneje lahko uporabite ali jih zbrišete iz seznama. Za plan, ki ga želite ustvariti v prihodnjem obdobju, uporabite svoje znanje ter izkušnje. Pametno je k sodelovanju povabiti nekaj uspešnih podjetnikov, ki bodo na projekt gledali s pozitivne strani šele ob udeležbi pri dobičku. Torej se odrecite delu dobička (npr. 30 %). Odrekli ste se mu namreč le za kratek čas, saj vam bodo partnerji v kasnejših obdobjih s svojim znanjem prinesli stokratne vrednosti. Vse te partnerje je pametno povabiti k sodelovanju pri oblikovanju natančne kalkulacije. Zopet poudarjam dejstvo, da več sposobnih ljudi obvlada več področij in skupaj hitreje poiščete bistvene elemente kalkulacije. Vendar ne pozabite na lastno korist. Na tak način boste dosegli več v kratkem roku, partnerji vam bodo ostali zvesti. Pa veliko pametnih odločitev v prihodnosti. Mitja Petrič Otroci in zodiakalna znamenja Rak (od 22. junija do 23. julija) Hrabri domoljub www.poravnava.si Ko pride v deželo poletje in se na koledarju zapiše tretja desetina meseca junija, je čas, ko praznujejo otroci rojeni v znamenju Raka. To so zelo nežna in občutljiva bitja. Mnogokrat potrebujejo dosti časa, da se izrazijo in da povedo, kaj jim je pravzaprav všeč in kaj ne. Od nekdaj so znani po svoji občutljivosti in dojemljivosti. Zapomnijo si malenkosti in tako slabo kot dobro jim ostane v spominu. Na preteklost so navezani in jim je blizu. Naj omenim še varnost, ki je bistvenega pomena za nadaljnji razvoj. Če želite, da se že v zibelki počutijo varno, je dobro, da jim daste več blazin, ki bodo simbolizirale udobje. Globoko v sebi imajo moč, ampak potrebujejo čas, da jo realizirajo. Slovijo po tihi in mirni naravi. Nekoliko manj poznano je, da svoje občutke spreminjajo, v bistvu je to normalno, kajti so varovanci planeta Lune. Od ranega jutra in do poznega večera so to otroci, ki premišljujejo in si pišejo zgodbo življenja. Morda so nekoliko drugačni, kajti njihovi spomini so globoki in zelo so čustveni. Svoja čustva morajo skozi življenje uporabiti sebi v prid. Ozavestiti je potrebno, da so na preteklost navezani in da bodo vedno rabili nekaj več časa, da se navadijo na novosti. Na drugi strani jim starši lahko ozavestijo, da so ravno spremembe sestavni del življenja. Čustveno dojemanje sveta okoli sebe je lahko breme. Dobro je, da jim veliko berete, da rišejo in da so ustvarjalni. V mladosti jih lahko nekoliko mučijo krči, na splošno so tihi in mirni. Spadajo med ubogljive otroke. Pomembno jim je domače vzdušje, in če se starši in drugi ljudje v nekem ožjem pomenu besede razumejo, zelo uživajo. Mnogi otroci varovanci planeta Lune že zgodaj pokažejo svoje talente. Njihova soba je lepo pospravljenja, čeprav jih je od časa do časa vendarle potrebno vzpodbuditi. Zanimivo je, da potrebujejo osebni ritem. Od malih nog navezanost na starše V šoli slovijo po doslednosti in pridnosti. Naloge opravljajo hitro, čeprav večkrat potrebujejo čas, da snov osvojijo. Znani so po tem, da jih je lahko disciplinirati in da se redkokdaj odgovarjalo. Mnogi so prepričani, da skoraj nikoli. Na prijatelje in prijateljice so navezani, in ko jih sprejmemo za svoje, težko razumejo, da bo prišel morda čas, ko bodo šli vsak po svoji poti. Hitro jih kaj razžalosti in se zjočejo. Že res, da navidez pozabijo, v sebi nikoli in to držijo zase. Od malih nog so navezani na svoje starše, in če ni hujših ovir, se vez ohrani do konca življenja. Globoko v sebi imajo strahove in omejitve, zato mnoge male Rake včasih muči nespečnost in je dobro, da jim ob postelji dodate kakšno nežno svetilko, ki naj na pol sveti, saj dobijo tako občutek varnosti. Naj poudarim dejstvo, da potrebujejo veliko ljubezni, kajti tako odkrijejo tisti pravi jaz in bolj pogumno stopajo naprej. Okus za glasbo in umetnost je pri njih prefinjen. Vzgoja naj bi se odvijala s trdo roko v žametni rokavici. Dež, otožnost, pogovor Največkrat je njihovo razpoloženje odvisno od trenutnih čustvenih vzgibov, morda vremena. Pride obdobje, ko so otožni in tedaj imajo starši nalogo, da se z njimi pogovorijo in da vidijo skupaj, kaj je smisel življenja. Njihove občutljivosti ne gre podcenjevati, pač je bolje, da si jo vzamete na znanje in gradite korak za korakom. Pomembno je 080 13 14 «»k sr«'' ^**^ ■ " ■ ^ univ. dipt prav. Nenad Đukić, mag., MBA Poravnava, d.o.o., odgovarja Vprašanje Pred dvema mesecema sem doživela prometno nesrečo, ki se je zgodila tako, da je v zadnji del mojega avtomobila treščilo drugo osebno vozilo. Pri tem sem utrpela poškodbo vratne hrbtenice, dobila pa sem tudi udarec v glavo. V bolniškem staležu sem bila dva meseca, v tem času pa sem bila tudi na fizioterapiji. Ali sem upravičena do odškodnine In kolikšna bi bila višina le-te? 1bnja, Sloven) Gradec Odgovor Glede na zgoraj navedeno ste vsekakor upravičeni do odškodnine iz naslova avtomobilske odgovornosti, odškodnino pa boste dobili Izplačano iz povzročiteljeve zavarovalne police. Višina odškodnine za tovrstne poškodbe se giblje od 500.000 do 700.000 SIT, odvisna je predvsem od števila opravljenih fizioterapij, postavljenih diagnoz, trajanja zdravljenja In števila obiskov pri zdravniku. Vprašanja v zvezi z vašim primerom pošljite na iNFO@PORAVNAVA.Si ali po pošti na naslov Poravnava, d. o. o., Vodnikova ul. 2, 2250 Ptuj In v treh dneh boste prejeli odgovor pravnikov podjetja Poravnava, d. o. o., ali pa nas pokličite na brezplačno tel. št. 0801314. STE BILI POŠKODOVANI Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno: - odgovori na konkretno vprašanje - interpretira rojstno karto - nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966 V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili. PE PTUJ, Vodnll svetu, polnem novih izzivov. I V predstavi Lutkovnega gledališča iz I desnega žepka, vjgfavnLvIogi J nastopa Lucija iÇirbviii. " Sd Hk&teMmnajboljši sosed Prireditvenih Krvodajalci 17. avgust - Janez Trofenik, Ljutomerska 22, Ormož; Mirko Lovrec, Vinta-rovci 42la; Dušan Slodnjak, Sakušak 19/a; Franc Karo, Janežovci 14; Martin Prevolšek, Cermožiše 45lc; Rudi Fridl, Locki Vrh 27; Jožef Plavec, Ivanjkovci 4; Vesna Decman, Volkmerjeva 24, Ptuj; Anton Brenholc, Rjavci 21; Simona Kukovic, Spuhlja 9la; Silva Žnidarič, Cezanjevci 8, Ljutomer; Valerija Cep Bele, Majšperk 60lb; Francek Lenart, Jiršovci 51; Petra Žnidaric, Cezanjevci 8, Ljutomer; Primož Pehar, Ul. 8. februarja 23, Miklavž na Dravskem polju; Bojan Mesaric, Ptujska 53, Pragersko; Marija Voda, Dolic 10; Emil Požgan, Prepolje 55; Anton Zelenik, Svetinci 40la; Marija Zelenik, Levanjci 11; Boža Meglic, Levanjci 2la; Branko Matjašic, Stojnci 51; Majda Petric, Dolic 15; Denis Fekonja, Mladinska 18, Gornja Radgona; Janko Kodric, Bukovci 92la; Robert Fajt, Spodnji Gaj 39, Pragersko; Boris Ilec, Gorca 81 la; Marta List, Hvaletinci 24; Marjeta Kokol, Janežovci 12lb; Marjan Peteršic, Dornava 85lb; Franc Kukovec, Placar 7la; Janez Simonic, Vintarovci 34; Ignac Sluga, Levanjci 26; Janez Cep, Majšperk 60lb; Milena Muršec, Locki Vrh 28. 21. avgust - Stanko Perger, Velika Nedelja 6; Janez Merc, Gromova 2, Ptuj; Dragica Gajšek, Vintarovci 73la; Marjan Ceh, Dornava 31; Vinko Baklan, Zg. Jablane 30; Darja Škvorc Bes, Sodinci 1; Zlatko Hojnik, Bratislavci 53; Sonja Predikaka, Šturmovci 11; Dragica Kmetec, Slovenskogoriška c. 15, Ptuj; Anica Bedrac, Rimska pl. 15, Ptuj; Mihaela Svenšek, Kozminci 13; Milena Cuš, Dornava 91lb; Marjetka Potrc, Locki Vrh 28; Marija Kostanjevec, Stojnci 58; StanislavMolnar, Krčevina 83; Zdenka Godec, Draženci21ld;Ana Verlak, Muretinci 54; Ivan Žunkovic, Slovenja vas 69; Vladimir Zagoršek, Dornava 145; Tanja Žmauc, Dolga lesa 2, Ormož; Anton Vaupotic, Jablovec 21; Mirko Kotnik, Krcevina pri Vurbergu; Janko Zakelšek, Stogovci 1lb. IŠČEMO dekle za strežbo v Jager centru Starše. Janja Kozoderc, s. p., Rošnja 32, Starše, Bar J&B. V PODJETJU Milan Murko -CNC-obdelava kovin na Ptuju - zaposlimo dva delavca - operaterja na CNC-rezkalnem stroju. Zaželene so delovne izkušnje na podro~ju obdelave kovin. Zainteresirane prosimo, da nas pokli~ejo za razgovor: od ponedeljka do petka med 8. in 15. iirr, nQ tolofrin nO 7d5 m ftd MOTORNA VO7IIA AUDI A4, 1,9 TDI, letnik 99, prevoženih 85.000 km, prodam. Tel. 041 420 999. PRODAM seata toleda, TD, letnik 96. Tel. 01 562 886._ KUPIM jugo, lada, zastava 101, opel kadet. Ponudbe na tel. 040 723 n«T KUPIM starine: pohištvo, slike, bogece, ure, steklo, lonce in drobnarije. Pla~am takoj. Telefon 041 897 675 ali 779 50 10. FIGURICE kinder ali pez, lahko tudi nekompletne, kupim. Tel. 041 429 376. PODARIMO mlade muce, vajene voo nv OH OVO ODPRTO TIJDT OB NEDELJAH MERCATOR HIPERMARKET PTUJ Ormoška cesta 30, na Ptuju od 8. oktobra 2006 dalje posluje po novem NEDELJSKEM delovnem času. ^ delovni čas: ^ ponedeljek - sobota od 8. do 20. ure nedelja od 8. do 13. ure \_/ z veseljem vas pričakujemo. ^ Hiercatorm/Mm sûseai Petek, 20. oktober 9.00 12.00 14.00 16.00 17.00 17.00 18.00 18.00 19.00 19.00 19.00 19.00 20.00 20.00 22.00 do 12.30 Ptuj, v Animaciji, Ašker~eva ul. 1, Regionalno sre~anje »Moje poslovna ideja - moja poslovna priložnost« (Poklicno uveljavljanje žensk v Podravski regiji) Ptuj, Galerija Magistrat v Mestni hiši, odprtje in ogled razstave ob za-klju~ku evropskega projekta Interreg Illa, Slovenija - Avstrija 2000-2006 INDU.PIK, modeli revitalizacije objektov industrijske kulturne dediš~ine do 17.00 Ptuj, CID, Ping pong, igranje namiznega tenisa, soigralec je zagotovljen Ormož, Knjižnica Franca Ksavra Meška, vabljeni najmlajši obiskovalci da prisluhnejo pravljici in si izdelajo kaj lepega Ptuj, v nakupovalnem centru Qulandia, predstavitev praznika in obi~ajev z gosti ob~ine Grad in društvi Krajinskega parka Goriško, No~ ~arovnic Maribor, SNG, Čarovnica Hillary gre v opero, MalOd Maribor, SNG, Odtenki, Prvi oder Prve gimnazije Maribor, na Grajskem trgu, otvoritev prvega dela nove stalne razstave Za~etki Ptuj, cerkev sv. Jurija, koncert u~encev orgelskega oddelka GŠ Karo Pahor Ptuj Ormož, v hotelu, Argentinski ve~er, ~aka vas potopisno predavanje Ormož, dom kulture, komedija Gospa poslan~eva Slovenska Bistrica, premiera lutkovne predstava Pohorska legenda Bukovci, v ve~namenski dvorani, folklorni ve~er 2006 Maribor, SNG, Fužinski bluz, VelDvo Maribor, SNG, Al en' al' dva?, StaDvo Ormož, izložbeno okno predstavništva Zavarovalnice Maribor, razstava nakita ustvarjalnega študijskega krožka »Igra perlic in barv« Sobota, 21. oktober 8.30 do 11.00 Ormož, v Centru za starejše ob~ane, muzejska delavnica 9.00 Tomaž pri Ormožu, v OŠ, državno tekmovanje druge stopnje v logiki 10.00 do 13.00 Ptuj, na gradu, Muzejski vikend za otroke in starše »Grajsk duhec Buuu«, izdelovali boste grajske duhce 11.00 Ptuj, v nakupovalnem centru Qulandija, razstava »Dobrote in darovi jeseni«, folklorna skupina bo predstavila plese in obi~aje ptujskega obmo-~ja 12.00 Draženci, pri ribniku, ribiško tekmovanje s plovcem, organizira RD Žejne ribice iz Dražencev 18.00 Maribor, SNG, Lepa Vida, Prvi oder Prve gimnazije 19.00 Maribor, SNG, Medved, KomOd 19.00 Spodnji Duplek, dvorana, Veseli ve~er s tamburico 20.00 Maribor, SNG, Kvartet, tribuna na VelOd 20.00 Ptuj, grad, romanski palacij, otvoritev 5. festivala Vino ni voda 22.00 Maribor, SNG, Poroka ~istilke Marije, MalOd - Sv. Jurij ob Š~avnici v Seliš~ih, odkritje spominske ploš~e rojaku prof Viktorju Vrbnjaku - Ptuj, Planinsko društvo, izlet v Sve~inske gorice, vodi U. Vidovi~, telefon 777 15 11 Nedelja, 22. oktober 10.00 do 13.00 Ptuj, na gradu, Muzejski vikend za otroke in starše »Grajsk duhec Buu«, izdelovali boste grajske duhce 12.00 Ptuj, pred Mestno hišo, izlet do Turizma na vasi Lacko, v okviru 5 festivala Vino ni voda 16.00 Laporje, v cerkvi sv. Filipa in Jakoba, drugi koncert iz cikla Oktober je dober v Laporju 17.00 Ptuj, velika dvorana Narodnega doma, 10. jubilejni koncert pevk ptujskih upokojenk DPD Svoboda Ptuj v sodelovanju z JS KD, izpostavo Ptuj 19.0 Maribor, SNG, Nea, monolitna tenzemi~na komedija, MalOd 20.00 Maribor, SNG, Fragile!, StaDvo 22.00 Maribor, SNG, Zlo~in na Kozjem otoku, KomOd Ponedeljek, 23. oktober 14.00 do 17.00 Ptuj, CID, Igre na kvadrat, družabne in socialne igre v CID-u ir naravi 15.00 Ptuj, Prešernova ulica 1, Doba, predstavitev izdelkov študijskega krožké Slikanje s slikarsko tehniko akvarel 19.30 Maribor, Narodni dom, koncert Nizozemskega filharmoni~nega orkestra 7a ahnntna in Í7\/ťin TV Ptui Petek, ob 21.00, Predstavitev kandidatov za župana mestne ob~ine Ptuj Kino Ptui 20., 21. in 22. oktober, ob 17.00, Avtomobili. Ob 19.00 Grbavica. Ob 21.00 Moja super bivša. Kolosei Maribor Petek, 20. oktober, ob 17.00, 19.00, 21.00 in 23.00 John Tucker, mrtev si. Ot 16.20, 18.50, 21.20 in 00.00 Kralji hitrosti: Zgodba o Rickyju Bobbyju Ob 15.45, 17.45, 19.45, 21.50 in 23.50 Rock'n'Roll vra~a udarec: Mi nismo angeli 13. Ob 16.45, 19.15, 21.40 in 00.10 Jaz, ti in nadloga Dupree Ob 19.50, 22.10 in 00.30 Ka~a na letalu. Ob 22.00 Vražja eskadrilja. Ob 16.50, 19.10, 21.30 in 23.55 Hudi~evka v Pradi. Ob 16.55 in 19.05 Same prijatelja. Ob 20.30 in 23.10 World Trade Center. Ob 19.40 Bandidas. Ob 21.15 in 23.45 Črna dalija. Ob 15.40 in 17.40 Huda mravljica. Ob 19.3C Klik - za popolno življenje. Ob 16.30 in 18.30 Za živo mejo. Ob 21.45 in 00.25 Miami Vice. Ob 17.10 Romanca ob jezeru. Ob 17.20 Avtomobili. Sobota, 21. oktober, ob 13.00, 15.00, 17.00, 19.00, 21.00 in 23.00 John Tucker mrtev si. Ob 13.50, 16.20, 18.50, 21.20 in 00.00 Kralji hitrosti: Zgodba o Rickyju Bobbyju. Ob 13.45, 15.45, 17.45, 19.45, 21.50 in 23.50 Rock'n'Roll vra~a udarec: Mi nismo angeli 3. Ob 14.15, 16.45, 19.15 21.40 in 00.10 Jaz, ti in nadloga Dupree. Ob 19.50, 22.10 in 00.30 Ka~a na letalu. Ob 22.00 Vražja eskadrilja. Ob 14.20, 16.50, 19.10, 21.30 in 23.55 Hudi~evka v Pradi. Ob 12.35, 14.45, 16.55 in 19.05 Samo prijatelja. Ob 20.30 in 23.10 World Trade Center. Ob 19.40 Bandidas. Ob 21.15 in 23.45 Črna dalija. Ob 13.40, 15.40 in 17.40 Huda mravljica. Ob 14.40 in 19.30 Klik - za popolno življenje. Ob 12.30, 14.30, 16.30 in 18.30 Za živo mejo. Ob 21.45 in 00.25 Miami Vice. Ob 17.10 Romanca ob jezeru Ob 12.20, 14.50 in 17.20 Avtomobili. Nedelja, 22. oktober, ob 13.00, 15.00, 17.00, 19.00 in 21.00 John Tucker, mrtev si. Ob 13.50, 16.20, 18.50 in 21.20 Kralji hitrosti: Zgodba o Rickyju Bobbyju. Ob 13.45, 15.45, 17.45, 19.45 in 21.50 Rock'n'Roll vra~a udarec: Mi nismo angeli 13. Ob 14.15, 16.45, 19.15 in 21.40 Jaz, ti in nadloga Dupree. Ob 19.50 in 22.10 Ka~e na letalu. Ob 22.00 Vražja eskadrilja Ob 14.20, 16.50, 19.10 in 21.30 Hudi~evka v Pradi. Ob 12.35, 14.45 16.55 in 19.05 Samo prijatelja. Ob 20.30 World Trade Center. Ob 19.40 Bandidas. Ob 21.15 Črna dalija. Ob 13.40, 15.40 in 17.40 Huda mravljica. Ob 14.40 in 19.30 Klik - za popolno življenje. Ob 12.30, 14.30, 16.30 in 18.30 Za živo mejo. Ob 21.45 Miami Vice. Ob 17.10 Romanca ob jezeru. Ob 12.20, 14.50 in 17.20 Avtomobili. Ponedeljek, 23. oktober, ob 17.00, 19.00 in 21.00 John Tucker, mrtev si. Ob 16.20, 18.50 in 21.20 Kralji hitrosti: Zgodba o Rickyju Bobbyju. Ob 15.45, 17.45, 19.45 in 21.50 Rock'n'Roll vra~a udarec: Mi nismo angel 3. Ob 16.45, 19.15 in 21.40 Jaz, ti in nadloga Dupree. Ob 19.50 in 22.10 Ka~e na letalu. Ob 22.00 Vražja eskadrilja. Ob 16.50, 19.10 in 21.30 Hu-di~evka v Pradi. Ob 16.55 in 19.05 Samo prijatelja. Ob 20.30 World Trade Center. Ob 19.40 Bandidas. Ob 21.15 Črna dalija. Ob 15.40 in 17.40 Huda mravljica. Ob 19.30 Klik - za popolno življenje. Ob 16.30 in 18.30 Za živo mejo. Ob 21.45 Miami Vice. Ob 17.10 Romanca ob jezeru. Ob i Šenpetrska 11.Maribor - Brezje Tel.: 02/ 471 03 53, Gsm: 040 221 921 e-mail: avto.zebec@siol.net GOTOVINSKI ODKUP VOZILI KREDIT NA POLOŽNICE ŽE SAMO Z OSEBNO IZKAZNICO! UGODNI PREPISI! Ponudba rabljenih vozil ZNAMKA LETNIK SIT CENA eur BARVA ALFA ROME01561.9 JTD 1999 1.429.999 5.925.58 KDV. SREBRNA AUDIA41,9TDM10KIIII 1999 1.099.999 7.886.83 KDVSRERRNA BMW SERIJA 3 COMPAn 318 TDS 1997 1.299.900 5.383.07 KDVT.MDDRA CHRYSŒR FT CRUISER 2.2 CRD 2094 3.599.999 14.988.88 KDVSRERRNA CHRYSŒR VOYAGER 2,5 CRD 2903 3.499.999 14.563.51 KDVSRERRNA FORD ESCORT 1,6 ICIX 1995 299.900 1.219.15 KDV SIVA FDRDGAUU[n.9TDM15 2002 3.040.000 12.685.78 ČRNA KIA PRIDE WAGDN 1,3 GIXI 1990 259.900 1.000.79 KDVSREDRNA lAND ROVER FREEIANDER 1,81 1999 1.089.999 7.045.10 SRERRNA MERCEDES RAZRED C KARAVAN 22DCDI 2902 3.599.999 14.900.80 T.MDDRA NISSAN AIMERA 1.4 1996 499.900 2.044.73 KDVRDEČA aPELASTRA KARAVAN 2,0 DTI 2001 1.748.000 7.268.89 KDVSRERRNA OPEL DMEGA 2.5 TD XSENDN LIMUZINA 2000/2000 1.500.000 6.634.95 KDVSREDRNA RENAULT lAGUNAGRANDTDUR 2,2 DCI 2004 2.799.999 11.642.46 KDVČRNA VWGDLFIVUTDI 1990/1990 1.399.999 5.880,37 KDVSRERRNA Cena v EUR je obračunana po fiksnem tečaju 239,640 ODKUP, PRODAJA, MENJAVE VOZIL, PREPISI, KREDITNA POLOŽNICE, LEASING Ptujska C. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662, avtD.nilklavz@emall.sl www.avtomiklavz.si ZNAMKA LETNIK CENA SIT BARVA AUDI A31,9 TDI 2004 4.190.000 BMW 5201 1997 1.390.000 CITROEN XSARA 1,61 LIMUZINA 2000 1.170.000 CITROEN KSARA PICASSO 2,0 HDI 2001 1.798.000 HATPUNT01,2 2002 1.230.000 RAT PANDA 1,3 DMULT1JET 2004 1.820.000 FORD MDNDE02.TDDI KARAVAN 2003 2.498.000 HYUNDAI ELANTBA 1,6 2002 1.498.000 KIARI0 1,3 2002 1.190.000 OPEL ASTRA 2,0 01 LIMUZINA 2000 1.290.000 OPEL ASTRA 1,7 DTI KARAVAN 2005 3.250.000 PEUGEOT 307 1,61 2001 1.830.000 RENAULT MEGANESCENIC1,6 1997 1.040.000 VW PASSAT 1,9 TDI KARAVAN 2003 2.790.000 VW PASSAT 1,9 TD1130 KARAVAN 2003 2.980.000 Na zalogi preko 40 vozil. 17.484,56 5.800,36 4.882,32 7.502,92 5.132,69 7594,72 10.423,96 6.251,04 4.965,78 5.383,07 13.562,00 7.636,45 4.339,84 11.642,46 12.435,31 J I I KOV. SIVA KOVĚRNA KOV MODRA KOV MODRA BELA KOV ČRNA KOV MODRA SREBRNA SREBRNA MODRA SREBRNA KOVZEŒNA BELA ČRNA KOV SIVA Cena v EUR je obračunana po tiksnem tečaju 239,640 www.radio-ptuj.si Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ruju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550 UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE! Prodaja vozil /Mamka Letnik fsm m FORD FIESm 1,3 1999 560.000 2.336,84 RDEČA BMW3l6lMœMPACT 2000 1.820.000 7.594,73 KOV. SREBRNA PEUGEOT 2061,4 1998 995.000 4.152,06 KOV. SREBRNA BENAUn CLIO 1,416VKT 2000 940.000 3.922,55 KOV. SREBRNA RENM]rrai01,5DaACTHENnQlJE 2001 1.320.000 5.508,26 KOV. SREBRNA AUDI A41,8 1996 1.090.000 4.548,49 KOV T MODRA OPEL AST8A 2,0 DI16V KARAVAN 2000 1.320.000 5.508,26 BELA RENAUrr SCENIC 1,6 ERN 1998 1.080.000 4.506,76 KOVVÉN[A DAEWOO NUBIRA 1,6 l6y 2003 1.690.000 7.052,25 KOV MODRA FORD KA 1,31 2000 790.000 3.296,61 KOV ZELENA BMW 520 D 2001 2.680.000 11.183,44 ČRNA ŠKODA OaAVIA 1,6 GIX 1997 1.060.000 4.423,30 RDEČA PEUGEOT 307 2,0 HDI BREAK 2003 2.480.000 10.348,86 KOV SIVA RENAUIITWINGO 1,2 1999 770.000 3.213,15 RUMENA PEUGEOT 407 2,0 HDI 2004 3.740.000 15.606,74 KOV SREBRNA NISSAN PRMERA 1,616V 2001 1.780.000 7.427,81 KOVVIJOLA RENAUrr LAGUNA 1,9 DQ EXPRE. 2002 2.240.000 9.347,35 KOV S. m,ENA RENAULT LAGUNA 1,8 RT 1997 670.000 2.795,86 BELA VOLKSWAGEN POLO 1,4 CLASSIC 1998 780.000 3.254,88 KOV ZELENA DAEWOO NEHA 1,5 GL 1996 310.000 1.293,61 KOV SREBRNA FIAT PUNTO 1,2 DYNAMC PLUS 2005 1.620.000 6.760,14 KOV S. MODRA SEAT CORDOBA 1,416V STELLA 2003 1.690.000 7.052,25 KOVVI[OLA FIArPUNT01,2SX 2001 940.000 3.922,55 KOV SIVA BMW 5231 1997 1.730.000 7.219,16 KOV ZELENA Irrlbrmativni preračun po fiksnem tečaju 239,640 = 1 EUR Total razpro Metalka Trgovin %- kmetijski deii in oprema lesena korita za rože ' nakupovalni voziček keramične ploščice i^p elektro material kuhinjske nape betonski tiakovci - 50% poin^P vijačno blago in pritrdilna tÉM popust do - 30% pri nakupi^^t. Metalka Trgovina d.d. Prodajni center Ptuj RogoznIška 7, tel: 02/749 18 00 SVET ZAVODA OŠ Breg Rogaška c. 6 2251 Ptuj razpisuje delovno mesto RAVNATELJA/RAVNATELJiCE Kandidat/-ka mora za imenovanje ravnatelja/-ice izpolnjevati splošne zakonske in posebne pogoje skladno s 53. in 145. ~l. Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (uradno pre~iš~eno besedilo, ZOFVI upb4, Ur. l. RS, št. 98/2005) in 43. ~l. Zakona o spremembah in dopolnitvah ZOFVI (Ur. l. RS, št. 64/2001). Kandidat/-ka mora imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje zavoda. Izbrani/-a kandidat/-ka bo imenovan/-a za dobo pet let. Predvideni za~etek dela je takoj oziroma skladno s soglasjem ministra k imenovanju ravnatelja/-ice. Pisne prijave z dokazili o izpopolnjevanju zahtevanih pogojev, dosedanjih delovnih izkušnjah in programom oziroma vizijo razvoja dela vzgojnega zavoda za mandatno obdobje pošljite najkasneje v osmih dneh po objavi razpisa na naslov: Svet zavoda osnovne šole Breg, Rogaška cesta 6, 2251 Ptuj, z oznako »Prijava za razpis ravnatelja«. Dokazila o izpopolnjevanju pogojev morajo biti originalna ali overjena pri notarju. Kandidati/-ke bodo pisno obvestilo prejeli/-e v zakonitem roku. SCRVISTCRPRODRJR Tel.: 02 762 30 01, GSM: 040 911 000 lllllPrstec Avtocenter Prstec d.ao., Ob Dravi 3a, Ptuj OprwHO letnik Cena IT S VOLKSWAGEN PASSAT 1,9 TDI HYUNDAI SONATA 1.8 OPEL VEinHA 2,0 0T1 KAR. MITSUDISHI0UTIAN0ER2.44X4 IANCIALYBRA2,4JT1)KAR. RENAULT LAGUNE ALIZE 1.8 OPEL CORSA 1.7 O CITHOENXSARA PICASSO 2.0 HOl 8.304,12 I 2.500,00 7.460,00 18.300,00 7.880,83 2.879,80 3.710,00 2002 1.990.000 8.290,00 Cena v EUR je obračunana po fiksnem tečaju 239,640 GRAHPEPONTO Popust Jo 700.000 SIT NAJbolje prodajani model v Evropi v svojem «egmentu NAJprù&tOrrlËjâi v SvojËiti Segmentu NAJugodnejši pogoji nal POTROŠNIŠKI - NAMENSKI -GOTOVINSKI ( do 8 let ) ( tudi za OD nižji od 100.000 SiT) > STANOVANJSKI - HIPOTEKARNI - INVESTIJCIJSKI SVETOVANJE na : 051 804 324 KREDITI! Do 7 let na osebni dohodke aH pokojnino, do 50 % obr. KredlU na osnovi vozila ter leasingi za vozila stara do 10 let Možnost odplačila na položnice, pridemo tudi na domi NUMERO UNO Robert Kukovecs.p., Mlinska ul. 22, IVIaribor, tel. 02/252 48 26, mob 041 750 560,041 331 991. ZOBNA ORDINACIJA dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, iVI. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po s. 0038549 372-605 SAMOPLAČNIŠKA ZOBNA ORDINACIJA dr. denl. med. Zvonko Notesberg Trajonovo 1, Plu{ |ob Moribonki časti), tei.: 02 780 67 10 ZOBNOPROTETIČNI NADOMESTKI V5 DNEH fnoznost obroîncQ^ odploíílo že sest je dolgih let minilo, odkar nenadoma odsla si od nas na drugi svet, a ljubezen tvoja med nami se živi, čeprav srce tvoje v hladnem grobu spi. SPOMIN Elizabeta Lah IZ SODINCEV 43 Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu. Tvoji najdražji S tiho žalostjo sporočamo, da nas je zapustila naša draga mami, babi, sestra in teta Martina El-Hefian rojena Gajser IZ STOGOVCEV PRI PTUJSKI GORI Od nje se bomo poslovili v nedeljo, 22. oktobra 2006, ob 14. uri iz mrliške vežice na pokopališču na Ptujski Gori. Žara bo pripeljana v vežico na dan pogreba ob 12. uri. Za njo žalujemo: hčerke Nadia, Randa in Rania z družinami, sestra in brata z družinami ter ostalo sorodstvo Kako srčno si ti želela, da se med nami bi živela ... Smo vsi ob tebi se borili, da zdravje bi ti ohranili... A smrt pač tega ni hotela, prezgodaj te je vzela. Je konec trpljenja, dela in skrbi, miru ti Bog naj podari... ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame, babice, prababice in tašče Alojzije Zamuda, rojene Bezjak IZ OSLUSEVCEV 39 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za sv. maše, hvala za izrečena sožalja in kakršno koli pomoč v času njene bolezni ter ob najtežjih trenutkih. Hvala župniku g. Šipošu, g. Obranu in g. Holobarju za ganljivo voden cerkveni obred. Hvala cerkvenim pevcem in ljudskim pevkam iz Osluševcev za odpete poslovilne pesmi ter nosilcem praporov. Hvala pogrebnemu podjetju Aura za organizacijo pogreba, g. Žumbarju in g. Lahu za besede slovesa in godbeniku za odigrano Ave Marijo. Hvala vsem društvom: Društvu upokojencev, Društvu kegljačev, Društvu Rdečega križa in Društvu izgnancev. Zahvaljujemo se tudi celotnemu zdravstvenemu osebju: Splošne bolnišnice Ptuj, Onkološkemu inštitutu in Kliničnemu centru Ljubljana. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Ti nisi odšla, le daleč si ... Tam daleč nas čakaj in tam bomo enkrat spet skupaj vsi ... Žalujoči: mož Ivan, otroci Marta, Jože, Janko in Anica z družinami Ptuj • Po stečaju Reha centra 28 delavcev brez zaposlitve Bodo delo nadaljevali v okviru podjetja Ortosana? Do nedavnega uspešno ptujsko invalidsko podjetje Reha center, ki sta ga večinska lastnika decembra lani prodala avstrijskemu podjetniku, je od 3. oktobra v stečaju. Vseh 28 zaposlenih, med katerimi jih ima 13 status invalidnih oseb, je že dobilo odločbe o prenehanju delovnega razmerja, kar 18 pa jih bo od torka naprej na Zavodu za zaposlovanje. Kot je na novinarski konferenci v torek, 18. oktobra, pojasnil predstavnik zaposlenih Damjan Peklar, je bilo leta 1991 v Ptuju ustanovljeno invalidsko podjetje Chiptronic-Reha center, d. o. o, katerega ustanovitelji in solastniki so bili Jože Kovačec, Damjan Peklar in Viktor Zamuda. Večinski solastnik z 51 % lastninskim deležem je bil Jože Kovačec, ki je uspešno opravljal tudi funkcijo direktorja podjetja. Dejavnost podjetja, ki je sprva zaposlovalo le dva delavca, do lani pa se je število zaposlenih povečalo na 28, je bila predvsem servisiranje medicinsko-tehničnih pripomočkov, klasičnih in električnih invalidskih vozičkov in bergel, individualna dodelava ter prodaja invalidskih pripomočkov. Do lanskega leta je šlo vse navzgor, sicer so trdno delali, a držali so skupaj, poslovali uspešno in lani skupaj proslavili tudi 15 let obstoja. Vse pa se je začelo spreminjati od decembru 2005, ko sta Jože Kovačec in Viktor Zamuda svoja deleža v celoti prodala podjetniku Walterju Matzki, ki se s tovrstno dejavnostjo ukvarja v Avstriji. Sprva je vse kazalo dobro, saj je novi lastnik celo dodatno sprejel štiri delavce, takoj zatem pa so se začele težave, najprej v obliki nerednega izplačevanja osebnih dohodkov, tako da sedanji lastniki dolgujejo zaposlenim osebne dohodke že od letošnjega julija dalje. In čeprav so lastniki sprva zagotavljali, da gre le za težave prehodne narave, se je do nedavnega uspešno invalidsko podjetje Reha center, d. o. o., 3. oktobra znašlo v stečaju. Glede na do tedaj uspešno in redno poslovanje so zaposleni prepričani, da gre za namerno povzročitev stečaja. Kajti med drugim so pred tremi meseci v Uradnem listu zasledili objavo, da sta bivša računovod-kinja Reha centra Bojana Bor- Med tiskovno konferenco v Reha centru; prvi z leve Damjan Peklar obetajočih besed župana dr. Štefana Čelana (desno). Foto: M. Ozmec ki je bil tako kot sodelavci vesel ko in večinski lastnik Walter Matzka že ustanovila podjetje Ultramed Maribor, ki je registrirano za identično dejavnost, kot jo je opravljal Reha center. Ogorčeni so bili tudi, ker je bila septembra v Ptuju zaprta prodajalna Reha, podjetje Orfan iz Murske Sobote pa je odprlo prodajalno na Potrčevi cesti v Ptuju, kjer sta se zaposlili dve nekdanji delavki Reha centra. In tako je vseh 28 zaposlenih, med katerimi je tudi 13 invalidov, že prejelo odločbe o prenehanju delovnega razmerja, ki bodo pričele veljati 24. oktobra. Medtem je 10 zaposlenih že dalo odpoved, kar 18 zaposlenih pa bo od 24. oktobra na Zavodu za zaposlovanje. Vendar, kot je zatrdil predstavnik delavcev Damjan Peklar, skupina delavcev trdno želi čimprej nadaljevati dejavnost, ki so jo do sedaj opravljali v Reha centru. In to na sedanji lokaciji v Jadranski in Dravski ulici. Za sodelovanje so zainteresirana različna podjetja, tako da po njihovem mnenju ostajajo vse možnosti za nemoteno nadaljevanje iste ali podobne dejavnosti. Načrtujejo, da bi v prvi fazi lahko zaposlili štiri delavce, v treh naslednjih mesecih pa še štiri. Glede na to, da je interes za nadaljevanje dejavnosti v Ptuju med uporabniki zelo velik, saj je najbližji tovrstni servis šele v Ljubljani, so prepričani, da bodo imeli dela dovolj. Dejavnost bi lahko pričeli takoj po tem, ko bi z Mestno občino Ptuj, ki je lastnik obstoječih prostorov, podpisali najemno pogodbo. In kot kaže, se bo to morda kmalu zgodilo, kajti župan mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan je bil na tiskovni konferenci zelo obetajoč: »Sicer sem bil izredno presenečen, ko sem pred časom izvedel o stanju v Reha centru, saj sem do tedaj imel o tem invalidskem podjetju vedno zelo visoko mnenje. V zvezi s tem pa smo pred nekaj dnevi na Mestno občino prejeli dopis podjetja Ortosana, d. o. o., iz Trzina, v katerem nam pojasnjujejo, da se resno zanimajo za najem ali možnost nakupa prostorov Reha centra v Jadranski in Dravski ulici, ker želijo na- Napoved vremena za Slovenijo Kakor Uršule (21.) dan je, bo tudi pozimi stanje. 18/141 'S (i Danes bo oblačno, občasno bo deževalo. Pihal bo jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 7 do 12, ob morju do 14, najvišje dnevne od 10 do 16, na Primorskem okoli 18 stopinj C. Obeti V soboto bo v vzhodni Sloveniji delno jasno in toplo, drugod spremenljivo do pretežno oblačno. V hribovitem svetu zahodne Slovenije bo občasno rahlo deževalo. Pihal bo jugozahodni veter. V nedeljo bo pretežno oblačno, občasno bo deževalo. Še bo pihal jugozahodni veter. daljevati dejavnost, ki je za invalide na širšem območju Štajerske izrednega pomena. Ponudbe sem zelo vesel in jo bom kot župan v najkrajšem možnem času tudi podprl, brž ko bo mogoče izvedeti kaj več o tem, kako je s stečajem. Podjetje Ortosana ima kar nekaj pozitivnih referenc, tudi s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in zavoda v Dornavi. Še danes bom vzpostavil stik s stečajnim upraviteljem Ignacom Mari-ničem, vsekakor pa bomo na Mestni občini storili vse, da zadevo čimprej uredimo.« O tem, kako življenjsko so vezani na servis v Ptuju, ki ga je do sedaj opravljalo podjetje Reha center, so novinarjem potožili tudi drugi zaposleni ter uporabniki servisnih storitev in uslug; najbolj prepričljivi so bili Bogdan, Ana, Boštjan, Peter in drugi, ki so do smrti priklenjeni na invalidske vozičke in so jim do sedaj v ptujskem servisu vedno hitro in uspešno priskočili na pomoč. Vsi upajo, da bo v Ptuju vsem invalidom spet na voljo tako potreben servis, ki je do sedaj veljal za najboljši servis invalidske opreme in pripomočkov v Sloveniji. Upanje je edino, kar jim poleg njihove invalidnosti ostaja in je toliko večje, ker so prejeli obetajoče obljube. Še posebej po tem, ko so izvedeli, da ima podjetje Ortosana tudi uradno koncesijo za opravljanje tovrstne dejavnosti. Skupaj z njimi trdno upamo v ugoden razplet. M. Ozmec "miíAfKWit Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141_ - garažna in dvorišina vrata -daljinski pogoni -kljníavniíarskadela - manjša gradbena dela Crna kronika Zasežena večja količina drog Foto: UNZ Maribor Policisti Policijske postaje Podlehnik in Mejne policijske postaje Gruškovje so v minulih dneh uspešno izvedli dve preiskavi s področja prepovedanih drog. Kot je v sredo na novinarski konferenci v prostorih mejnega prehoda Gruškovje povedal vodja sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Maribor Marjan Fank, je bila v obeh preiskavah zasežena večja količina prepovedanih drog, med osumljenimi osebami pa so trije slovenski in en avstrijski državljan. Po besedah Fanka so policisti Policijske postaje Podlehnik 13. oktobra ustavili vozilo, v katerem sta bila slovenska državljana z območja Rač in Raven na Koroškem. Pri pregledu oseb in vozila so policisti našli tri večje plastične vrečke, v katerih je bila marihuana. Na podlagi zbranih obvestil so policisti nato opravili še hišno preiskavo pri domačinu z območja Velike Varnice, pri katerem so našli pet 50-litrskih vreč z že posušeno marihuano. V bližini hiše so policisti našli tudi 49posajenih sadik konoplje in večjo količino že osmukanih stebel marihuane. Foto: UNZ Maribor Preiskava je pokazala, da bi bilo za nadaljnjo prodajo primernih od šest do osem kilogramov marihuane. Cena zaseženih prepovedanih drog se v trgovini na debelo giblje od 200.000 do 300.000 tolarjev, v trgovini na drobno pa dosega ceno 1000 tolarjev za en gram droge. Policisti bodo zoper vse tri osumljence podali kazensko ovadbo za kaznivo dejanje prometa s prepovednimi drogami in omogočanja uživanja drog. Policisti Mejne policijske postaje Gruškovje pa so 16. oktobra opravili kontrolo vozila, ki ga je vozil avstrijski državljan, sicer z območja bivših jugoslovanskih republik. Pri pregledu voznika in vozila so policisti našli manjšo količino prepovedanih drog, zato so se po besedah Fanka odločili za temeljitejšo kontrolo. Pri tej so na skritih mestih v vozilu našli večjo količino prepovedanih drog, in sicer 1,5 kilograma že izdelane marihuane v obliki opeke, 13 gramov hašiša in 24 gramov kokaina izrazite čistosti. Po doslej zbranih obvestilih je bila zasežena droga namenjena na avstrijsko tržišče. Osumljenec je bil naslednji dan priveden k dežurnemu preiskovalnemu sodniku Okrožnega sodišča na Ptuju in je bil še istega dne tudi obsojen na zaporno kazen, ki pa še ni pravnomočna. Foto: UNZ Maribor Kot je še dejal Fank, je področje prepovedanih drog eden izmed prednostnih ciljev v okviru letnega načrta dela Policijske uprave Maribor. Po njegovih besedah je vloga Slovenije kot tranzitne države v trgovini s prepovedanimi drogami še vedno zelo velika, zadnjih nekaj let pa se povečuje tudi število odkritih kaznivih dejanj s tega področja. STA ABA PVC OKNA, VRATA, SENČILA, KOMARNIKI, GARAŽNA VRATA PT ŠUlItt 26a I SmerCr^lena^y Biiqin«iiiiiii.p. m.: 02 787-86-70, 041 716-251