Leto XXI., št« 139
LJubljana, nedelja & junija I94D
Cena 2 Din
UprmrniAtvo: Ljubljana, Knafljeva 6 — Telefon *ter. »122, 3123, 8124, <126, 812«.
inaeratm oddelek: LJubljana, Selen-burgova mL — TeL 8492 bi 3392
Podružnica Maribor: Grajski trg •t. I. — Telefon 2455.
Podružnlea Celje: Kocenova ulica 2. Telefon 3t_ 190.
Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana ftt 17.749.
dan razen ponedeljka. IfaFofritna znata mesečno 25 din.
Za Inozemstvo 40 din.
Uredništvo: LjvMjana, Knafljeva ulica 5, telefon 8122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg štev. 7. telefon St. 2455; Celje, Strossmayerjeva ulica Stev. 1, telefon štev. 65.
Rokopisi se ne vračajo.
Jalovo modrovanje
Medtem ko se na zapadu razvija nepopisno silovita vojna za bodočo evropsko in morda svetovno usodo, imajo sotrudniki naših revij in tednikov še dovolj prilike za pisanje člankov in razprav o vseh mogočih domačih in mednarodnih vprašanjih. Ideološka in strankarska kanonada iz papirnatih topov je kajpak mnogo prijetnejša, kakor to, kar doživlja vedno več narodov naše celine. Čeprav imamo premnoge pomisleke zoper nekatere oblike in rezultate neumornega bojevanja z bolj ali manj duhovitimi besedami, bi vendar prosili usodo, da nam nakloni prav do konca tako obliko bojevanja, pod pogojem seveda, da se bomo z njo čudežno izognili vsem nevarnostim ii- nepoškodovani zaveslali v boljše in varnejše čase.
Če se bo to zgodilo in če bodo bodoči zgodovinarji kdaj prelistavali naše kulturne revije in politične liste, tedaj ne vemo. čemu se bodo bolj čudili: ali naši izredni sreči, ali pa člankom, ki so jih v najtragičnejšem razdobju novejše evropske zgodovine pisali nekateri znani in neznani slovenski publicisti. Videli bodo n. pr., s kakšno idilično neskrbnostjo in za intelektualce tako značilno — pri nekaterih narodih med tem že katastrofalno — ideološko zavzetostjo in omejenostjo so spremljali ti znani in neznani pisci eno največjih tragedij Evrope. Saj nočemo reči, da nekateri med njimi niso po svoje razgledani in v dogmah svojega svetovnega nazora dobro poučeni. Saj ne pravimo, da ne znajo tako, kakor se spodobi, citirati na pr. Marxa in Engelsa in koga drugega iz istega »ideološkega« občestva (da vzamemo samo en primer). So pa med njimi razne vrste naivneži. »Eden iz vrst mladine« vidi na pr. rešitev domovine v tem, da se razpuste vse stranke in izločijo iz javnega življenja vsi izkušeni politiki. Zanj je politika samo mladinsko igrišče in država mora skrbeti zgolj za boljšo bodočnost mladine. So tudi taki, ki pošiljajo slovenski mladini nekaka apostolska pisma; ne moremo reči, da ta pisma ne bi bila povprečno dobro stilizirana in da ne bi bilo v njih poleg plev kaj zrnja. Nerodno je samo to, da prihajajo mnoge dobre misli prepozno in da sedanji čas, ko se vsi gibljemo na tanki skorji vulkana, ni ravno primeren za taka modrovanja. V Jugoslaviji se že več kakor dvajset let pišejo približno taki članki s premnogimi novimi in starimi idejami. Sedanja zgodovinska kriza pa žal kaže, da težišče usodnih izpre-memb ni v lepili besedah in duhovitih idejah, marveč v odločnih, jasnih in dobro pripravljenih dejanjih.
V neki naši reviji čitamo članek, ki se trudi dokazati vso nesposobnost in skoraj že kazensko odgovornost liberalne demokracije za današnji položaj. Nihče ne bo trdil, da je ta sistem najboljši izmed mogočih in da bi bil za vse čase kos vsem nalogam. Toda medtem ko pisec modruje o svetovnem položaju približno tako, kakor se lahko vidi na pr. s perspektive kakega drugega kontinenta, se položaj njegovega naroda, ki je stisnjen v geopolitično mnogo nevarnejši prostor na zapadu ne rešuje drugje kakor na tem prostoru. In naš sodobni razmišljalec gre mirno preko dejstva, da teorije, ki jih jagovarja, ne dopuščajo svobodnega izživljanja malih narodov, jim sploh ne priznavajo pravice do obstoja.
Drug publicist se zopet duhovito bavi s problemom Srednje Evrope in pravi, da je usoda našega naroda tesno povezana zgolj s Srednjo Evropo, torej ne z Balkanom. Prav isto tezo zastopajo nekateri publicisti v soseščini. kjer imajo že zdavnaj izdelan Nau-mannov načrt Srednje Evrope. Da bi v bodoči Srednji Evropi, ki bo zgrajena na načelu moči, bil naš narod brezupna quantite negligeable in da je naša stvarna rešitev samo na Balkanu, to se zdi duhovitim publicistom preveč vsakdanja. časnikarska in obrabljena misel. »Zivilisationsliteraten«, kakor je nekoč imenoval Thomas Mann politi-kujoče pesnike, prezirajo preproste in jasne resnice, ker mislijo, da je treba tudi za politiko liričnih navdahnjen j in novih besed.
Nekemu drugemu publicistu se zdi, da je bila naša državna stavba že iz-početka napačno zgrajena in da nismo to. kar smo takrat mislili, da smo. Tudi o tem bi se dalo modrovati (prav za prav se glede tega jalovo prepiramo že več ko dvajset dolgih let), toda ponekod v inozemstvu se pojavljajo enaki glaso\ri, a z namenom, da bi mi bili to. kar tam hočejo.
»Jalovo modrovanje«, tako je zažvižgal nekdo iz zbora sodobnih publicistov glede izjav, ki jih je priobčilo »Jutro« iz vrst slovenskih kulturnih delavcev. Piscu se najbrž zdi sramotno preprosta misel, da bi bilo treba v teh časih vzpodbujati k narodni disciplini, k državljanski zavednosti in moralni pripravljenosti našega ljudstva. Ljudje njegove vrste so sploh od sile
Nova fronta na reki Loiri
Francozi se korak za korakom umikaio proti iugu — Umakniti so se morali tudi iz Verduna in dela severnega odseka Maginotove irte
Na velikem bojišču med morjem in Ma-ginotovo linijo, kjer se je bila orjaška desetdnevna bitka za Pariz, je nastopilo trenutno zatišje. Francoske armade se korak za korakom umikajo proti jugu, kjer bodo zavzele najbrže ob reki Loiri nove položaje. Obenem se izvaja pregrupacija francoskih čet, katerim prihajajo na pomoč novi angleški oddelki, ki so čividno že prevzeli levo krilo bojišča na spodnji Seini in tam že prišli v spopade z nemškimi četami. Nemška poročila govore o lokalnem razsulu francoskih divizij, ki so se bile borile med Meuso in Aisno, francoska poročila pa zatrjujejo, da se je generalisimu Weygandu posrečilo rešiti glavnino francoskih armad z odrejenim strategičnim umikom proti jugu.
Nemške armije, ki so si z nadčloveškim požrtvovanjem izsilile pot od Somme in reke Aisne proti Parizu so najbrž tudi potrebne pregrupacije, posebno še, ker se bojna črta vedno bolj širi. Na drugi strani pa se nemške čete z vsakim korakom proti jugu vedno bolj oddaljujejo od svojih baz za preskrbo Frantalni napad nemških svežih divizij iz Siegfriedove linije na severni del Maginotove črte govori za to, da hoče nemško vrhovno vojno vodstvo z njim razbremeniti doslej tako angažirane divizije med Kanalom in Maginotovo črto. Po nemških poročilih je ta napad imel že del-
ne uspehe, pri čemer pa ni izključeno, da so bili Francozi že pripravljeni na umik v tem predelu, ker bi sicer lahko prišli v nevarnost obkolitve.
Poleg frontalnega napada na Maginotovo črto pri Posaarju so se odigravale v noči od petka na soboto in včeraj najbolj krvave borbe v okolici Verduna, kjer so nemški napadalni oddelki zavzeli utrdbo Vaux, kakor že enkrat pred 25 leti v svetovni vojni, ter mesto Verdun s starim gradom. Verjetno je, da se bo francoska vojska morala v kratkem umakniti iz vsega severnega dela Maginotove črte.
Na sredozemskih bojiščih še ni zaznamovati večjih operacij na kopnem. Zaenkrat so še vedno v akciji predvsem letalske sile, ki bombardirajo na obeh straneh razne postojanke in važnejše objekte. V akcijo sta pričeli posegati tudi zavezniška in italijanska mornarica, ki bosta igrali v bodoče sigurno še veliko vlogo v operacijah v sredozemskem področju.
V razporedu strategičnih položajev in moči v Evropi se je med dramatskimi vojnimi operacijami na zapadu preko noči izvršila na Baltiku dalekosežna akcija Sovjetske Rusije, ki je zavzela skoraj neomejeno oblast nad Litvo ter s tem pridobila v strateškem pogledu silno važno postojanko.
Francosko vojno poročilo
Bitka v Normandiji se nadaljuje — Povečan nemški pritisk v Champagni — Srdito bombardiranje v Alzaciji
in Loreni
Nekje v Franciji, 15. junija. AA. (Reuter) Snočnje poročilo francoskega vrhovnega poveljništva pravi:
Na vsem bojišču od morja do Ardenov se bitka nadaljuje, toda na gotovih točkah z manjšo srditostjo. Umik čet pariške armade, ki je bil napovedan v današnjem sporočilu, je bil izveden po naših načrtih. Naše čete so večkrat izvedle protinapade.
Sovražnik je davi začel zelo srdit napad s oklopnimi enotami in letalstvom na naše položaje zapadno od Saare. Napad je bil odbit z velikimi izgubami.
V	noči med 13. in 14. junijem so posebne formacije povodnih letal bombardirale in zažgale številne rezerve tekočega goriva na ozemlju Benečije. Druga formacija je metala letake nad Rimom. Naše vojne ladje so bombardirale industrijske naprave in železniške proge na italijanskem primorju.
Današnje vojno poročilo pravi:
V	Normandiji se bitka nadaljuje na področju zapadno od Louviera in Evreuxa. Kar se tiče Pariza, so naše čete v najlepšem redu izvršile premik, ki ga je ukazalo poveljstvo. V Champagni je sovražnik še povečal pritisk v smeri proti St. Dizieru. V teku so srditi boji. Na bojišču v Alzaciji in Loraini srdita bombardiranja v zaledju.
Marseille. 15. junija. Nocojšnje poročilo francoskega vrhovnega poveljstva navaja v bistvu to-le:
Na bojišču zapadno od Pariza je položaj v glavnem neizpremenjen. Pritisk prednjih oddelkov sovražnika pri Romillvju in proti Chaumonu se je tekom današnjega dne stopnjeval. Na Alzaškem se je nekaterim nemškim oddelkom pri Neu-Brei-sachu (južnozapadno od Kolmara), posrečilo prekoračiti Reno. ne da bi jim pri tem uspelo naskočiti naše postojanke ob Ma-ginotovi obrambni črti.
Vojaška konferenca
Nekje v Franciji, 15. junija. AA. (Reuter) Posebni dopisnik agencije Reuter v Franciji piše: Poveljnik britanskih čet na Francoskem, general Gort, je imel včeraj konferenco s šefi francoske vojske. Razgovar-jali so se o ukrepih, ki jih je treba izdati v sedanjem trenutku. V pooblaščenih krogih izjavljajo, da je položaj za zdaj še nejasen. Izdani so bili zel^ važni strategični odloki in bodo v najkrajšem času objavljeni. Končno pravijo, da ni nobenih znakov panike ali maloaušja med prebivalstvom.
Pariz pod novim
gospodarjem
Curih, 15. jim. z. Danes se je vrnil iz Pariza dolgoletni dopisnik »Neue Ziircher i Zeitung«, ki opisuje v listu zadnje dneve | v Parizu pred vkorakanjem nemških čet. !
^—^fc^^aasag
redkobesedni in sramežljivi, če je treba izpričati neomajno državljansko zavest in voljo do obrambe naših tal. Pozabljajo, da je sedaj unum necessa-rium goia obramba in rešitev hiše, v kateri smo, in da bo pozneje še vedno prilika, da se izboljša njen notranji red in njen socialni ustroj. Nekaterim »ideologom« ni in ni jasno, da sedaj ne gre več ne za Vraza in ne za Prešerna, ne za ta ali oni izmed včerajšnjih programov, marveč za to, ali bomo ali ne bomo! Ni dvoma, da se je v teh dveh desetletjih mnogo zamudilo in da je dovolj povoda za razna razočaranja. Vse to pa se da popraviti, če bomo na svojih tleh sami odločevali. Med viharjem tudi kmet ne seie. Samo zakrknjeni ideolpg meče v vihar svoja raz-
V nedeljo popoldne se je že sušljalo v ožjem vladnem krogu in v poučenih vojaških krogih, da bo obramba Pariza opuščena. Kmalu so tudi v diplomatskih krogih zvedeli, da se bo vlada preselila iz Pariza. Napoved vojne s strani Italije je povzročila pni pesimizem in šele takrat so se začeli ljudje seliti iz mesta. Dolge kolčne avtomobilov, lovo nad sto tisoč, ki so zapuščale Pariz, so dale tudi ostalemu prebivalstvu misliti. Ko so v torek prenehali izhajati pariški listi, so začele zapuščati Pariz tudi dolge kolone pešcev katerim je bil dovoljen odhod le skozi tako zvana Orleanska vrata. Od Pariza proti jugezapadu se je vila gotovo sto kilometrov dolga neprekinjena povorka pešcev in vseh možnih vozil v notranjost države. Restavracije, kavarne, trgovine, vse je začelo zapirati in kmalu nato je izšla tudi vladna uredba o evakuaciji. Kljub vsemu temu pa ni bilo nikjer opaziti ni-kake panike in vse se je razvijalo v naravnost čudovitem miru.
Parižani, ki so ostali v mestu, še kljub temu niso verjeli, cia bi se mogli v mestu pojaviti Nemci, šele potem, ko je začelo mesto zapuščati tudi vojaštvo in je prihajalo grmenje topov vedno bliže, so naposled uvideli, da bo Pariz zares menjal gospodarja. Ko je bilo naposled objavljeno, da bo Pariz prepuščen Nemcem, da se na ta način prepreči razdejanje, se je Pariz nam ah izpremenil v mrtvo mesto. Ulice so bile prazne, hiše zaprte in skoro povsod spuščene tudi zavese. Nemške čete, ki so vkorakale v mesto, je sprejel naravnost mrtvaški molk.
Akclfe francoskih letal
Pariz, 15. iun. br. (Havas). Francosko letalsko ministrstvo je objavilo davi naslednji komunike:
Skupine francoskih vojnih letal so tudi v teku včerajšnjega dne uspešno nadaljevali svoje akcije. Težki in lažji bombniki so bombardirali ceste ter kolone vojaštva in transportov v nepqsrednem zaledju sovražne fronte. Na vseh točkah fronte so bili bombardirani tudi oddelki sovražnih oklopnih vozov ter razpršeni, deloma pa uničeni. Francoski lovci so ščitili bombnike pri njihovih akcijah ter ponovno posegali v borbo. Izvidniška letala so dognala. da veliki bencinski tanki v Dunker-queu še vedno gore.
Izmišljene vesti
o separatnem miru
London, 15. junija. AA. (Reuter) Pooblaščeni krogi zanikajo kot popolnoma neutemeljene vesti, po katerih naj bi Francozi mislili na separatni mir. Takšne govorice so se očitno pojavile v Ameriki in j
I
diralna semena, kakor da je prav v sedanjih usodnih tsenutkih to edina potrebna in koristna setev.
»Jalovo modrovanje« — tako žvižgajo kosi iz nekega revialnega grma onim, ki so hoteli v teh časih prispevati svoj delež k utrditvi zavesti, da smo in da hočemo biti. Kako bi oni uredili naš problem v tem izpremenjenem svetu, približno vemo (ali vsaj skuša-mi žrtvami bore za svoje interese in mi žrtva mibore za svoje interese in svoje cilje, ne bodo hodile v to grmovje po recepte in žvižganje iz njega nima zanje niti ene lepih gesel. Skratka, vse, kar ni sedaj posvečeno obrambi obstoja naroda in dTžave je močno podobno šepetanju v vihar, torej jalovo kakor le kaj na svetu.	1
naj bi prišle iz Londona. Nobena takšna vest pa ni bila poslana lz Londona ln je preiskava pokazala, da je te govorice razširil nemški radio.
Pred novo nemško mirovno ofenzivo
London, 15. junija s. (Reuter) Podtajnik angleškega propagandnega ministrstva Ni-colson je izjavil snoči. da pričakujejo sedaj angleški krogi nove mirovne ofenzive s strani Nemčije. NicOlson misli da bo sedaj nemška vlada poskusila morda prepričati angleški in francoski narod, da ju nima namena podjarmiti, temveč da hoče Anglijo in Francijo samo razorožiti. Anglija naj bi tudi še nadalje obdržala svoj imperij, razen onih kolonij, ki bi si jih Nemčija hotela sama pridržati. Toda Nemčija bi po
N i co Is on qvcm mnenju postavila obenem zahtevo, da Anglija opusti svoj demokratski sistem vladavine in sprejme vlado, ki bi jo imenoval Berlin. Prav tako bi morala Anglija svoje vojno brodovje prepustiti Nemčiji in Italiji.
K takemu načrtu je pripomnil Nicolson, da je sicer padec Pariza res velik uspeh za Nemčijo in udarec za zaveznike, da pa mora kmalu priti trenutek, ko bo nemškim mehaniziranim in motoriziranim kolonam pri njihovem prodiranju zmanjkalo goriva in se nc bodo mogle več udejstvovati. Francija je lahko sigurna, da ji bo prišla Anglija z vsemi sredstvi na pomoč. Sedanja vojna se ne bo odločila na kppnem, temveč na morjih in v zraku, ko bevsta angleški imperij in Amerika z vsemi silami posegla v borbo. Sedanja vojna se je pričela kot vojna strojev, končala se bo pa kot vojna značajev.
Vlada v Bordeauxis
Iz Toursa, ki so ga Nemci že dvakrat napadli z letali, se je francoska vlada preselila v južno Francijo
London, 15. jun. s. (Reuter) Zadnja poročila iz Francije javljajo, da je bil sedaj tudi Tours. ki je služil od ponedeljka dalje kot začasna francoska prestolnica, evakuiran.
Včeraj so nemška letala dvakrat napadla Tours. Dan Je bil Ietai*ki alarm in francoska lovska letala so stopila v akcijo.
Berlin, 15. jun. s. (DNB) Posebni poročevalec ameriškega radijskega sistema Co-lumbia javlja sinoči iz Francije, da se je francoska vlada včeraj iz Toursa preselila v Bordeaux.
Važne politične odločitve na vidiku
London, 15. jun. s. (Reuter) Nocoj je v novi francoski začasni prestolnici, ki ofi-cielno ni znana, važna seja francoske vlade pod predsedstvom predsednika republika Lebruna. Pred sejo je imel ministrski predsednik Lebrun konferenco z vrhovnim poveljnikom zavezniške vojske generalom Weygandom.
Uradno javljajo, da francoska vlada do večera še ni prejela od predsednika Roosevelta odgovor na drugi apel za pomoč, ki ga je v četrtek ponoči poslal ministrski predsednik Reynaud. V zavezniških krogih pa poudarjajo, da zavezniki nujno potrebujejo ameriške pomoči.
Marseille, 15. junija, i. BVancoska vlada je imela danes popoldne nekje v južni Franciji sejo, ki ji je predsedoval predsednik francoske republike Lebrun. Navzoči so bili tudi vrhovni poveljniki celokupne francoske vojske generalisim \Vey-gand, poveljnik vojne mornarice admiral Darlan in poveljnik vojnega letalstva general Vuillemin. Predsednik francoske vlade Reynaud in vrhovni poveljnik celokupne francoske vojske general Weygand sta podrobna poročala o političnem in vojaškem položaju.
Na seji so bili sprejeti sila važni sklepi. Poučeni krogi trde, da bo sedanja francoska vlada ostala na svojem mestu in da bo prevzela vso odgovornost tudi za daljnosežne sklepe, ki jih bo sprejela v interesu Francije in njenega bodočega svetovnega poslanstva.
Marsoille, 15. junija, i. (Havas.) Seja francoske vlade pod predsedstvom predsednika francoske republike Lebruna je trajala od 16. do 19.45. Na seji so proučili ves politični in vojaški položaj francoske vojske in Francije.
O seji nocoj ni izšlo nobeno uradno poročilo. Seja se bo nada'^—jutri dopoldne.
Francija preživlja najtežjo preizkušnjo
Basel, 15. jun. z. Pod naslovom »Ali mora pasti tudi Francija, ker je padel Pariz« piše Oeri v »Baseler Nachrichten«. da preživlja Francija najtežjo preizkušnjo v svoji zgodovini. Odgovor na gornje vprašanje je odvisen v prvi vrsti od moraličnih faktorjev, ki oa se jih od zunaj ne da presojati, z vojaškega stališča ie nadaljnja usoda Francije odvisna predvsem od tega. ali ima Weygand na razpolago še dovoljne rezerve, da lahko vzdrži, dokler ne pride izdatnejša pomoč. Vprašanje je tudi. koliko časa bo še za to potrebno.
Rim, 15. junija, z. Dopisnik »Baseler Nachrichten« javlja svojemu listu, da v rimskih krogih ne računajo več z možnostjo resnega odpora francoske armade. Prepričani so. da bo v najkrajšem času prišlo do pogajanj za separatni mir. Z vso resnostjo računajo s tem, da bo vojna najkasneje v par tednih končana.
Angleška kraljica francoskim ženam
London, 15. jun. b. (Reuter) Snoči ob 22. je imela angleška kraljica Elizabeta po radiu kratek govor v francoščini, naslovljen na francoske žene. Dejala je med drugim:
»Hotela bi nocoj sporočiti vsem francoskim ženam, materam heroičnih francoskih sinov, ki branijo francosko zemljo, da je trpljenje teh junakov tudi naše trpljenje. Ta trenutek mislim predvsem na vojake, a mislim tudi na vas, žene, ki pošiljate svoje misli k svojim možem, sinovom in bratom na bojiščih. Z vami sem v teh mislih tudi jaz, z vami so vse angleške žene.«
Nato se je kraljica spominjala svojega lanskega obiska v Parizu ter rekla: »Čutila sem tedaj biti srca vseh francoskih žena. To je bila ura veselja. Danes v uri trpljenja vam sporočam, da je va£e trpljenje tudi naše trpljenje. Vem, kaj ste izgubile doslej. Z menoj čutijo to vse britanske žene. Pred nekaj dnevi sem videla ranjence iz Dunkerquea. Navzlic trpljenju so bili poini zaupanja in na moje vprašanje, kako jim gre, so mi odgovarjali pogumno: 2e gre. Sedaj vsa naša srca pričakujejo dan, ko bomo lahko vsi rekli ž njimi: Sedaj gre. To upanje in ta pogum, ki sem ju videla pri teh ranjencih, sporočam tudi vam vsem v bodrilo: Zaupajmo v končno zmago!«
Pomoč Amerike
Odstop nadaljnjega vojnega materiala — Amerika bo izdelala na leto 50.000 letal in veliko število tankov
in oklopnih avtov
Washington, 15. jun. s. (Reuter) Predsednik Roosevelt je imel danes daljši razgovor z angleškim veleposlanikom lordom Lothianom in francoskim veleposlanikom. Vsebina razgovora ni znana.
Washington, 15. junija. AA (Havas) Novi Reynaudov poziv je prispel v \Vashington. Takoj nato je odšel zunanji minister Hull v Belo hišo, kjer je imel sestanek s predsednikom Rooseveltom.
Predstavnik angleško-francoske komisije za nabve je izjavil, da je francoska vlada podpisala včeraj pogodbe za nabave vojnega materiala v vrednosti več milijonov dolarjev.
VVashington, 15. jun. z. »Exchange Te-legraph« poroča, da je Roosevelt ponovno izjavil, da bo storil vse, da bo nudila Amerika zaveznikom čim izdatnejšo in čim hitrejšo pomoč. Danes je imel Roosevelt zopet več ur trajajočo konferenco z vodilnimi ameriškimi industrije!, s katerimi je razpravljal o pospešeni izdelavi oklopnih avtomobilov, tankov, zlasti pa letal. Produkcija naj bi se pospešila tako, da bi mogli izdelati letno najmanj 50.000 letal ter odgovarjajoče število tankov in oklopnih avtomobilov,. Predstavnik zavezniške nakupovajne komisije je danes novinar-
jem izjavil, da je ameriška vlada odstopila zaveznikom nadaljnje zelo znatne količine orožja, municije in letal.
Washington, 15. junija. AA. (Reuter) Veleposlanika Velike Britanije in Francije sta po svoji konferenci s predsednikom Rooseveltom sporočila, da so nekatere to6-ke pojasnjene, da pa še ni nič določenega glede dopolnilne pomoči Zedinjenih držav za zaveznike.
*
Stališče Turčije
Ankara- 15. junija. AA. (Reuter) Narodna republikanska stranka je odobrila vla-dino politiko v današnjem položaju. Uradno sporočilo bo verjetno objavljeno v kratkem. Zdi se. da bo Turčija zavzela stališče spoštovanja obstoječih pogodb in da ne bo sprejela za zdaj odločilnih ukrepov, temveč bo čakala razvoj dogodkov.
Churchill bo govoril
v torek o položaju
London, 15. junija. AA. (Reuter). Pravijo, da bo ministrski predsednik Churchill podal izjavo o splošnem vojnem položaja na torkovi seji spodnje zbornice. Izjava bo podana tudi v zgornji zbornici.
PRVI SPOPADI V ALPAH IN AFRIKI
Italijanske čete zasedle nekaj krajev na francoskem ozemlju, ob egiptski meji pa so bili angleški napadi zadržani — Prvi
pomorski spopad v Sredozemlju
London, 15. jun. s. (Reuter) Iz današnjega francoskega jutranjega vojnega poročila je razvidno, da se nemško prodiranje nadaljuje proti zapadu in vzhodu od Pariza. Francoske čete so se v dobrem redu in po načrtu umaknile na jug Pariza. V zapadnem sektorju fronte, kjer javlja poročilo o bojih zapadno od Louviersa in Evreuxa, so uspešno posegle v borbo nove angleške čete, ki so pravkar prispele preko Kanala. Na vzhodu omenja francosko vojno poročilo, da se približujejo Nemci Troyesu in St. Dizieru. To pomeni, da se nemški oddelki oddaljujejo od Pariza proti vzhodu, očitno z namenom, da napadejo Maginotovo črto iz zaledja. Na drugi strani pomeni tudi omemba težkega bombardiranja v Alzaciji in Loreni, da so Nemci očitno pričeli z napadom na Maginotovo črto.
Letalski napadi na Porenje in Porurje
London, 15. jun. s. (Reuter) Letalsko ministrstvo javlja:
Angleški bombniki so včeraj zopet nudili zavezniškim vojskam aktivno pomoč v borbi in sicer zlasti v odseku južno od Seine. Nadalje so bili izvedeni napadi na nemško letališče pri Mervilleu. Štiri angleška letala se niso vrnila s teh poletov.
Tekom noči so angleški bombniki ponovili bombne napade in sicer na vojaške objekte v Nemčiji. Izbrani so bili za napade cilji vojaškega pomena v Porurju in Porenju. V južnozapadni Nemčiji so bila uspešno bombardirana zbirališča nemških čet v Badenu. Dve angleški letali se nista vrnil s teh poletov.
Včeraj zgodaj zjutraj so letala obalnega poveljstva uspešno bombardirala zalogo municije v pristanišču v Bergentt na Norveškem. Vsa letala s tega poleta so se vrnila.
Novi vpoklici v Angliji
London, 15. jun. s. (Reuter). Danes so bili v Angliji registrirani rezervisti, stari 28 let. Na ta način se je angleška vojska zopet povečala za 280.000 mož. Prihodnjo soboto se mora javiti k registraciji letnik 1929.
Abrial in Blanchard
angleška plemiča
London, 15. jun. s. (Reuter.) Kralj Jurij VI. je odlikoval več francoskih častnikov z visokimi angleškimi odlikovanji.
Med drugimi sta bila branilca Dunker-quea, admiral Abrial in general Blanchard ne samo odlikovana, temveč tudi povzdig-njena v angleški plemiški stan.
Komunistična stranka v Avstraliji razpuščena
Canberra, 15. junija, s. (Reuter). Avstralska vlada je zaradi subverzivnega delovanja prepovedala 9 organizacij v Avstraliji. Med njimi je komunistična stranka in sedem fašističnih društev. Imetje razpuščenih organizacij bo v smislu zakona konfiscira-no.
Zvesto na strani Francije
London, 15. junija s (Reuter) Tako kanadska kakor južnoafriška, avstralska in novozelandska vlada so včeraj po padcu Pariza brzojavno obnovile svoja zagotovila francoski vladi, da bodo še nadalje ostale trdno ob strani Francije v borbi. Kanadski ministrski predsednik Mackenzie King je poslali francoskemu ministrskemu predsedniku Revnaudu brzojavko, v kateri zagotavlja. da se Kanada jasno zaveda, kaj je v sedanjem trenutku potrebno. Poskrbela bo, da bo materialna in gospodarska pomoč
stavljena brez odloga Franciji na razpola-
go"
Južnoafriški ministrski predsednik Smuts je brzojavil Reynaudu da se je Južna Afrika pripravljena do zadnjega boriti za svobodo, enako kakor Francija. Južna Afrika bo storila vse. da odvzame Franciji del bremena v sedanji vojni
Brzojavke slične vsebine sta poslala Revnaudu avstralski in novozelandski ministrski predsednik.
Vojaški dopusti v Švici ukinjeni
Bern, 15. jim. br. (SDA.) Vojaško poveljstvo je odredilo, da se do nadaljnega ukinejo vsi vojaški dopusti. Zabranjeni so tudi dosedaj običajni nedeljski obiski svojcev.
P ostani in ostani član Vodnikove družbe!
Rim, 15. jun. br. Vrhovno poveljstvo italijanske vojske je danes opoldne objavilo naslednje vojno poročilo:
Na alpski fronti so vojne sile operirale nadalje po določenem načrtu. Nekaj krajev onstran meje je bilo zasedenih. Poskus sovražnika, da bi preprečil to akcijo, jp I.-il odbit. Nekaj sovražnih vojakov je bilo ujetih.
Dne 18. zjutraj so «* edir.Ice naše vojne mornarice srečale s sovražnim brodovjem,
sestavljenim iz križark in rušilcev, ter se z njim spepadie. A borbo so posegle tudi baterije na ligurski obali. Torpedovka »Ca-latafini« je zadela dva velika rušilca ter enega izmed njih potopila. Na ligurski obali so sovražne granate udarile v nekaj krajev ter je bilo nekaj ljudi ubitih in ranjenih.
Naše vojno letalstvo je kljub slabemu vremenu znova učinkovito napadlo vojaške objekte na Malti. Obrnem je bilo izvedenih mnogo izvidnikih poletov nad sovražnimi postojankami. Naši hidroavioni so potopili eno sovražno podmornico.
V	italijanski Severni Afriki je sovražnik z močnimi oklopnimi oddelki znova napadel naše postojanke na egiptski meji. Napadi so bili zadržani. Našo letalstvo jo razvilo učinkevito akcijo ter je doseglo s strojnicami in malimi bombami v nizkih poletih pomembne rezultate. Nad tuniškim področjem je naše letalstvo razvilo živahno izvid niško akcijo.
V	italijanski Vzhodni Afriki je letalstvo izvedlo več napadov in mnogo izvidniških poletov onstran meje. V noči na 18. je v več valovih napadlo pomorsko in letalsko bazo Arlen. Več objektov je bilo zadetih v polno. Eno sovražno letalo je bilo sestreljeno, eno naše letalo se ni vrnilo v svoje oporišče. Včeraj popoldne so skupine nagih letal napadle letalsko oporišče Waihir. Tri letala so bila uničena na letališču. Posamezni objekti so bili močno poškodovani. Vsa letala so se povrnila v svoja oporišča.
Dne 12. junija popoldne ln v noči na 13. so angleška letala bombardirala vas Gob-win in luko Asab, ne da bi napravila kako večjo škodo.
Sovražna letala so ponoči izvedla tudi več napadov na nekatera mesta v srednji in severni Italiji.
Milan, 15. junija. AA. »Corriere deli a Sera« objavlja članek, v katerem pravi med drugim:
Kar se tiče intervencije Italije, je naravno. da njene akcije v začetku ne morejo biti tako bliskovite kot so akcije nemške vojske. Tudi ni mogoče pričakovati operacij širših obsegov. Nemške sile so bile zbrane v glavnem na enem bojišču, medtem ko so italijanske sile razdeljene na raznih točkah strategičnega pomena. Toda čim čalje se bode operacije razvijale, tembolj popolna bo slika in vpliv italijanske iniciative bo postal jasen. Italija se bori skupno z Nemčijo za pravice svojih narodov, istočasno pa za izvedbo novega evropskega reda. Italija in Nemčija, ki sta morali prenašati krivice versajskega miru in se boriti proti rezultatom tega miru, ne želita vsiliti svetu novega Versaillesa.
Spopadi Qh abesinskih mejah
Pretorla, 15. jun. s. (Reuter). Ministrski predsednik general Smuth je bil imenovan za vrhovnega poveljnika vseh obrambnih sil Južne Afrike.
Rim, 15. junija, br. Agencija Štefani objavlja o pomorski bitki ob ligurski obali naslednje podrobnosti: Stara italijanska torpedovka »Calatafini«, kj je bila v noči od 12. na 13. t. m. na patrolni vožnji v Genovskem zalivu, jc nenadoma opazila sovražno brodovje. sestavljeno iz 4 rušilcev tipa Tartuffe in 5 križark. Ladja je bila v takem položaju, da ji ni preostalo drugega, kakor da sc spopade s sovražnikom, ali pa se umakne neposredno na skalnato obalo. Ko je bila oddaljena od sovražnih rušilcev le še 3000 m, jc pognala proti njim 2 torpeda. Rušiilci so jo pričeli obstreljevati, z obale pa so sc oglasili medtem tudi že težki topovi Ko je torpedovka oddala naslednja dva torpeda, je bil en sovražni rušilec zadet in se je potopil. Torpedovka je nato s topovi obstreljevala sovražne ladje ter je en rušilec precej poškodovala. Nazadnje se je sovražno brodovje umaknilo iz borbe.
Potopljeni rušilec je bil zgrajen leta 1032. Izpodrival je 2431 ton vode. razvijal je brzino 36 milj. Njegova posadka je štela 10 oficirjev in 210 mornarjev Oborožena je bila s 5 topovi po 138 mm. 4 po 37 rnm in z nekaj manjšimi topovi.
London. 15. junija, s. (Reuter) Angleška admiraliteta sporoča da je v Sredozemskem morju neka italijanska podmornica potopila angleško križarko »Calvpso« (4.200 ton). Enega častnika in 38 mornarjev pogrešajo. Križarka »Calypso« je bila zgrajena že pred 23 leti.
V Severnem morju sta billi potopljeni oboroženi ribiški ladii vojne mornarice »Myrtel« in »Ocean Sunhght« S prve se ni rešil noben član posadke, z druge pa pogrešajo 8 mornarjev.
Kairo, 15. junija. AA. (Reuter). Pomorsko poveljništvo je objavilo snoči naslednje sporočilo:
Enote zavezniške vojne mornarice so takoj ob začetku vojne z Italijo položile na Sredozemskem morju mine zaradi zaščite plovbe in uničenja sovražnih ladij. Naletele niso pri tem niti na eno sovražno vojno Ifodjo. Angleški bombniki so bombardirali v torek luko Tobruk, pri čemer so jim pomagale tudi pomorske enote. Obalsko italijansko topništvo je sicer odgovarjalo, vendar pa nobena zavezniška ladja ni bila zadeta. Bombe naših bombnikov so zadele
Južnoafriško vojno ministrstvo javlja, da so južnoafriški bombniki v četrtek napadli dve italijanski postojanki v južni Abesinl-
ji. Zadete so bile vojaške barake ob letališču in večja zgradba v bližini letališča. Protiletalski topovi so bili prisiljeni k molku.
Oddelek južnoafriških strelcev je včeraj iz Kenije napadel italijansko obmejno postojanko v Abesiniji. Dva italijanska vojaka sta bila ujeta.
Nairobi, 15. junija. AA. (Reuter>. O bombardiranju letališča v Kismailu v južni italijanski Somaliji poročajo, da so angleške bombe povzročile več eksplozij in da je začela goreti vojašnica, ki se nahaja na letališču. Zadetih je bilo tudi več letal, ter so bile uničene protiletalske baterije. Vsa južnoafriška letala so se vrnila v svoja oporišča.
Kairo, 15. jun. s. (Reuter). Iz Jeruzalema je odpotoval z letalom v Sudan bivši abesinski vojni minister Ras Bidu. V južnem Sudanu se zbirajo bivši abesinski vojaki in prostovoljci za napad na Abcsinijo.
Washington, 15. junija r. United Press poroča: Ponoči so se pojavili nad Trstom zavezniški bombniki ter so bombardirali tržaško luko in ladjedelnico. Bombardiranje je trajalo 1 uro in 15 minut, nakar so sc letala oddaljila ter odletela proti severu, koder so nato bombardirala velike transformatorje na Opčinah. v Divači in pri St. Petru na Krasu. Druga skupina bombnikov je bombardirala ladjedelnico v Tr/iču (Mon-falcone), tretja skupina pa velike cisterne bcncina v Benetkah.
Napad na Trst jc prišel tako nenadno, da protiletalska obramba v začetku sploh ni stopila v akcijo. Baš v tem času je bil na kolodvoru, ki je blizu luke, vlak. ki jc odhajal proti meji Potniki so takoj zapustili vlak in se razbežah na vse strani, iščoč primerna zaklonišča. Ena bomba je eksplodirala v neposredni bližini kolodvora in so drobci prileteli na peron. Po še nepotrjenih vesteh so angleška letala bombardirala tudi elektrarno na Plaval" Zdi sc, da so zavezniki skušali na ta način ustaviti promet na elektrificiranih italijanskih železniških progah.
Po poročilih angleške admiralitete so angleške in francoske vojne ladje včeraj močno obstreljevale tudi mdustrijske naprave in železniške proge vzdolž severne in za-padne italijanske obaie
Zaradi vsakodnevnega bombardiranja Milana so italijanske oblasti odredile evakuacijo mesta. Posebni vlaki vozijo bcgunce v vzhodne pokrajine, predvsem v Gorico. V Milanu smejo ostati samo delavci, nameščeni v velikih milanskih industrijah.
Rim, 15. jun. br. (Štefani). Danes popoldne je bilo objavljeno podrobno poročilo o poslednjih napadih zavezniškega letalstva in vojnega broaovja na italijanske luke. Poročilo navaja, da so se včeraj popoldne pojavila nad Rimom sovražna letala. ki so spuščala na mesto letake z na-
italijansko križarko »San Giorgio« (9.000 ton) ter dve podmornici. Vse tri ladje so začele goreti. Razen tega je bila uspešno napadena še neka tretja sovražna podmornica. Uničenih je bilo večje število min ob egiptski obali. Italijani so potopili na Sredozemskem morju neko nizozemsko ladjo. Štiri osebe so utonile.
La Valette, 15. junija. AA. (Reuter) Italijanski bombniki so poskušali napasti ne-
R'm, 15. junija. AA. (DNB). Zasedba I Tangerja od strani Španije je zbudila ve- i liko pozornost v italijanskem časopisju. ; »GiomaJe d' Italia« piše, da je to nov te- > žak udarec za demokratične države ter j naglaša, da ima Španija pravico do Tan- j gerja kakor tudi do francoskega Maroka, j Odločno pisanje španskega časopisja ter ; zadržanje javnosti, ljudske demonstracije •! in be.-ede generala Franca naslovljene na ' nova veleposlanika Francije in Velike ; Britanije potrjujejo, da so odnošaji med j Španijo ln zapp.dnima državama možni j samo na podlagi pravičnosti. To pa po- , meni — in o tem ne mere biti nobenega ; dvoma — vrnitev Gibraltarja ln povečanje španskega življenskega prostora v Maroku, španski narod ni pozabil, kakor v ostalem ni pozabila niti Italija, samovoljne in nepravične razdelitve Maroka.
Na merodajnih mestih kažejo žive simpatije in popolno odobravanje, na katero i je ta postopek Španije naletel v Italiji. Na odločujočih mestih pravijo, da se špan-sko-italijanski odnošaji na obeh straneh odlikujejo z največjo zaupljivostjo in vso prisrčnostjo in da je to dejstvo posebno merodajno za presojo španskega koraka v Tanger ju.
Rim, 15. jun. z. V rimskih krogih z največjim zadovoljstvom beležijo zadržanje Španije ln izražajo prepričanje, da bo najbrže že v najkrajšem času odkrito stopila na stran Italije in Nemčije. Kakršen je potočaj sedaj, smatrajo za docela iz-
Boji v bližini
egiptske meje
Kairo, 15. junija, s. (Reuter). Poveljstvo angleške vojske na Bližnjem vzhodu javlja. da so v teku vojaških operacij v zadnjih 24 urah angleške čete zavzele italijanski utrdbi Cafruzzo in Maddelena v bližini egiptske meje.	i
Italijanska letala so bombardirala dve angleški vojaški postojanki na egiptskem ozemlju v bližini meje. niso pa pa povzročila nobene škode.
Angleška letala so ponovno bombardirala luko Assab v italijanski Erkreji.
Kairo, 15. junija s. (Reuter). K zavzetju italijanskih fortov Cufrazza vn Maddelena v Libiji javljajo šc, da so pri napadu uspešno sodelovali tudi angleški bombniki. V Cufrazzi je bilo pognano v zrak municijsko skladišče. Ujeti so bili štirje italijanski častniki in 100 vojakov. V Maddcleni se jc predala vsa posadka.
slednjo vsebino: Duce je hotel vojno, Francija ni sovražna Italiji. Italijanski narod naj prekine vojno. Nihče Italije ni napadel. Zsne naj pomisiljo, da njihovi možje, bratje in sinovi prelivajo kri brez pravega razloga. Ce bo Italija zmagala aH če bo premagana, bo prišlo nad njo veliko gorje, beda in lakota.
Izstrelek nekega protiletalskega tope je v Rimu padel na neko tovarno ter je bila ena delavka ranjena.
V	Turinu je udaril izstrelek protiletalskega topništva v neko stanovanjsko hišo. 12 ljudi ie bilo ranjenih.
Granate srednjega in manjšeza kalibra s sovražnih vojnih ladij so v Genovi zadele več hiš. Trije civilisti so bli ubiti, 12 je bilo ranjenih.
V	Savoni so granate s sovražnih ladij ubile 6 "ljudi in 22 ranile.
Marseille, 15. junija, r. (Havas). V noči od četrtka na petek so bombardirali francoski bombniki več pristanišč in naprav v Beneškem in Tržaškem zalivu, med drugim tudi pristanišče, ladjedelnico in rafinerijo v Trstu in povzročili veliko škodo. Vsa letala so se vrnila nepoškodovana.
London, 15. junija, r. (Reutar). Angleška letala so v noči na petek bombardirala ladjedelnico v Tržiču (Monfalcone). Vrženih je bilo več bomb največjega kalibra, ki so povzročile veliko razdejanje.
Letalski alarm na £?eki
Sušak, 35. junija, o Snoči med 22. in 22.45 je bil na Reki letalski alarm. Ljudje so bili pozvani, da nemudoma zapuste svoja stanovanja in se podajo v protiletalska zaklonišča. Protiletalsko topništvo in žarometi so bili intenzivno v akciji. V zrak so bile pognane tudi številne rakete. Oblasti na Reki izjavljajo, da je bila to le zadnja vaja za obrambo Reke za primer kakega letalskega napada.
ko angleško vojno ladjo, ki je bila šest milj od Malte. Napad se ni posrečil in so vse bombe padle v morje. Angleška vojna ladja je s topovi pognala italijanska letala v beg. V toku včerajšnjega dneva so bila italijanska letala osemkrat nad Malto. Materialna škoda ni velika, ubiti pa sta bili dve osebi. Zbito je bilo eno italijansko letalo.
Madrid, 15. junija. AA fReuter). Neka italijanska podmornica, katero so preganjale angleške vojne ladje, se je zatekla v At-geciras.
Madrid, 15. junija. AA. (Reuter). Poročajo. da je neki francoski rušilec potopil italijansko 4786 tonsko ladjo >Fm> tunata«, in sicer južno og Tecieiiffe. Posadka se je s čolni rešila na obalo.
Mjučeno. da bi mogla ostati Španija izven vojne. V ostalem pa opozarja na to, da ima general Franco ambicijo, napraviti Španijo aopet za velesilo, za kar se mu nudi sedaj najbolja prilika.
Washington, 15. junija. AA. (Štefani). Zunanji minister Hull je o priliki zasedbe Tangerja od strani Španije izjavil, da se bodo Zdruežne ameriške države prizadevale, da se bo spoštovala pravica eksteri-torialnosti mesta in njegovega pasu na podlagi pogodbe iz leta 1906.
Pomanjkanje lesa v Angliji
Nizozemski listi sporočajo, da se na Angleškem vedno bolj občuti hudo pomanjkanje lesa. Anglija je sedaj odrezana od vseh svojih evropskih lesnih dobaviteljev, iz Kanade pa ne more dobiti dovolj nadomestila, ker so ladje potrebne za prevoz hrane m vojnega materiala. Zato so začeli Angleži posegati po svojih lastnih gozdovih, ki so jih doslej že več generacij skrbno čuvali. Vrh tega skušajo, kjer je le mogoče, les nadomestiti z drugim materialom. Med drugim so že začeli namesto lesenih opornikov v rudn.kih postavljati železne in jeklene.
Vremenska napoved
Zemunska: p0 večini oblačno, ponekod dež ali manjše nevihte. Toplina se ne bo dosti spremenila.
Nemško vojno poročilo
Maginotova črta južno od Saarbriickena prebita, nem' ške čete v Verdunu, prodiranje med dolnjo Seino in
Meuso
Berlin, 15. jun. br. (DNB). Vrhovno poveljstvo nemške vojske je opoldne objavilo naslednje vojno poročilo:
Zasledovanje sovražnika na področju med dolnjo Seino in Meuso se povsod nadaljuje. Razsulo premaganih francoskih armij je vedno večje. Na raznih krajih so se brez boja vdali oddelki sovražne vojske. Zadnje dni so se organizirali novi oddelki iz v naglici združenih ostankov premaganih divizij in rezervnih čet. Od 5. junija do včeraj je število ujetnikov na-rastlo na 300.000, zaplenjenih vojnih potrebščin pa še ni mogeče pregledati.
Pariz je bil včeraj brez boja zavzet in docela zaseden. Na gradu Versaillesu, na katerem je bila leta 1871. oblikovana nemška useda, leta 1919 zapečatena nemško ponižanje, se vije nemška državna vojna zastava.
Južno od Argonskega lesa je bil nasprotnik vržen proti jugovzhodu in odrinjen iz smeri, v katero se je umikal.
Dne 14. junija so nemške letalske formacije vseh vrst orožja na posaarski fronti v velikem številu napadle Maginotovo črto. Ves dan so z bombami vseh velikosti obsipale utrdbene naprave, utrdbe, topniške in pehotne postojanke kakor tudi kolone na pohodu. Oddelki vojske so istočasno prodrli, močno podpirani od topništva, v utrdbeno bojno področje Maginotove črte in iztrgali sovražniku mnogo utrdbenih objektov. Močna skupina utrdb Saaral-bern—Ouest je bila zavzeta. Na področju Verdun—Metz—Belfort, so bili izvedeni učinkoviti letalski napadi na zbirališča čet in njihove razvrstitvene operacije, na železnice in ceste. Mnogo železniških vlakov je bilo uničenih, mnogo železniških prog je bilo razdejanih.
Tudi v ostali Franciji sc dosegle skupine naših bombnikov dobre uspehe pri napadih na letališča, važne železniške proge in umikajoče se kolone sovražne vojske.
V noči na IS. junij so sovražna letala znova vpadla v zapadno in jugozapaduo Nemčijo ter pri tem brez načrta metala bombe, ne da bi zadela vojaške objekte.
Skupne izgube sovražnega letalstva so znašale v teko včerajšnjega dne 13 letal. Od t"h jo bilo 13 sestreljenih v letalskih spopadih, 9 od protiletalskega topništva.
ostala pa so bila razdejana na vzletiščih. Izmed naših letal se jih 5 ni vrnilo. Izgube sovražnega letalstva dne 13. junija so se po naknadnih ugotovitvah dvignile za nadaljnjih 10 na 29, izgube našega letalstva pa za 4 na 6.
Na področju okrog Narvika, kjer sta se zadnje dni brez boja vdala Harstad in Narvik, je oddelek izbranih planinskih čet, ki je 2. junija s področja pri Fauskeju pričel prodirati po neprehodnem ozemlju proti severu, prišel 13. junija v stik s skupino pri Narviku.
Berlin, 15. junija, br. (DNB) Nemški radio je objavil danes ob 18.30 naslednjo posebno vest:
Iz glavnega stana nemškega vrhovnega poveljnika poročajo, da so nemške čete po napadu na trdnjavo Verdnn jurišale iz svetovne vojne znani fort Vaux, na severu odtod pa zavzele fort Maar. Pri nadaljnjem prodiranju proti Verdunu so po prebitju prednjih utrdbenih črt na obeh straneh Maara zavzele mesto in citadelo Verdun. Istočasno so po hudih borbah prebile v široki fronti Maginotovo utrjeno črto južno od Saarbrucketi"
Odlikovani
nemšfd admirali
Berlin, 15. junija. AA. (DNB) Voditelj rajha in vrhovni povelinik oborožene sile je odlikoval na predlog vrhovnega poveljnika vojne mornarice velikega admirala Raedcrja z viteškirr. železnim križcem, admirala Karlsa. podadmirala Litiensa in kon-traadmirala Sunta zaradi zaslug pri pohodu na Norveško.
Hachove in Tisove
čestitke Hitlerju
Praga, 15 junija AA. (DNB). Predsednik češkomoravskega protektorata dr. Ha-cha je poslal voditelju rajha in državnemu kancelarju Hitlerju čestitke o priliki vko-rakanja nemških čet v Pariz
Berlin, 15. jun. s. (DNB) Slovaški predsednik dr. Tiso ie poslal o priliki zavzetja Pariza kancelarju Hitlerju naslednio brzojavko: Neprestani veliki uspehi nemške armade, ki so dosegli višek z zavzetjem
Izjava vodje rajha ameriškemu publicistu Wiegandu
Nevv York, 15. junija. AA. (DNB) Vodja rajha in državni kancelar Hitler je te dni sprejel ameriškega publicista Karla \Vie-ganda, ki mu je postavil več vprašanj. Na vprašanje, kaj je s tako zvano »peto kolono«, je vodja Nemčije odgovoril:
Ne morem si nič določenega predstavlja- j ti pod tem pojmom. »Peta kolona« ne ob- j stoja nikjer, razen v možganih gotovih fantastov in kot strah, ki so si ga izmislili gotovi propagandisti, ki imajo svoje posebne cilje. Ce nesposobne vlade spravijo najprej svoje narode v vojno, nato pa pretrpe strašen zlom, je razumljivo, da bi rade prevalile krivdo na koga drugega. Glavni namen te krilatice je ta, da se izoblikuje gotov formuliran pojem za opozicijo, ki mora biti naravno v vsaki državi. Te opozicije nimajo nobene zveze z Nemčijo, ker so to ali najekstrenmejši nacionalisti, ali internacionalno orientirani komunisti, pacifisti ali drugi nasprotniki vojne. Ker se politikom teh držav ne po-
sreči na dostojen in pošten način zlomiti opozicijo v lastni državi, obtožujejo te opozicijske elemente veleizdaje. Na ta način poskušajo pod plaščem patriotizma skrivati svoje protipravne politične metode, ki jih pred svetom opravičujejo z groznim pojmom »pete kolone«, ki so si ga oni sami izmislili.
Naši sovražniki bodo to vojno izgubili. Izgubili jo bodo ne zaradi tega, ker bi pri njih obstojala neka »peta kolona«, temveč zaradi tega, ker imajo korumpirane, brezvestne ali omejene politike. Izgubili jo bodo zato, ker imajo slabo vojno organizacijo, in ker imajo slabo vrhovno poveljništvo. Nemčija bo dobila to vojno, ker nemški narod ve, da je njegova stvar pravična. Dobil jo bo zato, ker sta nemška vojna. Dobila jo bo zato, ker sta nemška voj-ništvo najboljša, in zato, ker imamo najboljšo vojsko in smo vojaško najbolj pripravljeni.
ške vojno poročilo
Nove angleške čete so na zapadnem bojišču že posegle v boj — Nemci napadajo Maginotovo črto
»popadi na mor
Pomorska bitka ob ligurski obali - En franccski rušilec in angleška križarka ,„Calypso" potopljena — Napad na italijanske vojne ladje v Tobruku v Libiji
iomoniKi naci Trs
ieko lit Tržlčem
Napadi francoskih in angleških letal na italijanske ladjedelnice in rafinerije
Tudi Španija pojde v vojno
Po mnenju rimskih krogov se bo to zgodilo že v kratkem, ker hoče general Franco napraviti Španijo zopet
za velesilo
SOVJETSKE ČETE ZASEDLE LITVO
Litva brezpogojno sprejela 24 urni ultimat Sovjetske Rusije,
pomeni konec neodvisnosti Litve
Moskva, 15. jun. s. Agencija Tas ie objavila danes naslednje uradno poročilo o likvidaciji spora med Sovjetsko Rusijo in Litvo:
E>ne 14. junija je predsednik sveta komisarjev in komisar za zunanje zadeve Molotov izročil v imenu sovjetske vlade zastopniku litovske vlade Urbsisu v Moskvi naslednje sporočilo:
1.	V teku zadnjih mesecev se ie primerilo v Litvi več primerov, da so izginili sovjetski vojaki, nastanjeni v Litvi in da so poskušali od njih izvabiti vojaške tajnosti. Sovjetskega vojaka Butajeva so ne samo ugrabili, temveč celo ubili, ko je zahtevala sovjetska vlada njegovo izročitev. Vojaka Pisareca in Šmavgana je ugrabila litovska policija in tu zlostavljala. Vojak Šutov je izginil in ga doslej ni bilo mogoče najti.
Dejstvo je nadalje, da so litovske oblasti zadnje čase preganjale in zlostavljale litovske delavce in tehnike, ki so bili zaposleni pri sovjetskih vojaških delih v Litvi. S takimi represalijami. ki niso bile z ničemer izzvane, je bilo ne samo onemogočeno sovjetski vojski, da ostane v Litvi, temveč so bili povzročeni tudi sovražni odnošaji do sovjetske vojske v Litvi. in je bil pripravljen napad na njihove oddelke.
2.	Po podpisu dogovora o medsebojni pomoči se ie sporazumela litovska vlada z let on sko in estonsko vlado za sklenitev »baltiške antante«. ki sta jo preje tvorili samo Letonska in Estonska. S tem je bila ta zveza spremenjena v trozvezo. Sovjetska vlada smatra kot dejstvo, da je ta zveza naperjena proti Sovjetski Rusiji. Litovski generalni štab se ie pogajal tajno in brez vednosti Sovjetske Rusije z leton-skim in estonskim, v februariu na ie bila sklenjena omenjena zveza, kakor priča list »Review Baltic«.
Litovska vlada je s tem hudo prekršila sov j etsko-1 i t ovslc o pogodbo v medsebojni pomoči, katere § 6. prepoveduje tudi vsako zvezo ali politično smer. naperjeno proti kateri izmed obeh podpisnic. Vse te kršitve in sovražna dejanja ie izvršila litovska vlada ne glede na popolnoma naklonjeno in prijateljsko politiko Sovjetske Rusije do Litve, ki se je očitovala tudi v odstopti Vilna in vilenske oblasti Iv t vi. Sovjetska vlada smatra, da tak položaj ne more trajati dalje in postavlja zato naslednje zahteve:
1.	Litovski notranji minister Skulčas in načelnik političnega oddelka notranjega ministrstva Pololajkis naj se kot glavna krivca prot.isovjetskih dejanj takoj izročita sodišču.
2.	Sestavi naj se takoj taka nova litovska vlada, ki bo sposobna in pripravljena, da sprovede v življenje sovjetsko-litovsko pogodbo o medsebojni pomoči in njeno izvajanje.
3.	Litovska vlada naj takoj zasigura svoboden prehod sovjetskim vojaškim oddelkom in dovoli, da jih sovjetska vlada razmesti v važnih centrih Litve v številu,
Poseben oddelek za preproge, linolej itd.
A. & L Skaberne
LJUBLJANA
MESTNI TRG
ki bo zadostno, da se zasigura izvajanje medsebojne pogodbe in preprečijo izzivalna dejanja proti sovjetskim posadkam. Izpolnitev teh zahtev je osnovni pogoj, brez katerega sovjetsko-litovska pogodba izgubi veljavo. Zato zahteva sovjetska vlada, da litovska vlada do 10. zjutraj dne 15. junija 1940 odgovori na to noto, sicer bo smatrala, da je litovska vlada sovjetske zahteve odklonila.
Komunike nadaljuje: Dne 15. junija ob 9. dopoldne je izročil litovski zunanji minister Urbis predsedniku sovjetske vlade Molotovu odgovor, da litovska vlada pristaja na pogoje, ki jih ie predložila sovjetska vlada.
General Rastikis sestavil novo vlado
Kovno, 15. junija, s. (Reuter) Litovska vlada pod predsedstvom ministrskega predsednika Merkisa je na podlagi ultimata sovjetske vlade danes odstopila. Novo vlado je sestavil general Rastikis, dosedanji šef generalnega štaba.
Kolikor je znano, je sovjetska vlada svoje zahteve, ki so bile danes objavljene, sporočila ministrskemu predsedniku Merkisu že tekom njegovega bivanja v Moskvi te dni, Merkis pa je bil pripravljen ustreči sovjetskim zahtevam samo delno in si je prizadeval najti kompromis.
Diplomatski in politični krogi smatrajo, da je z izpolnitvijo novih zahtev Sovjetske Rusije s strani litovske vlade Sovjetska Rusija izredno utrdila svoj položaj v vzhodnem Baltiku..
Kovno, 15. junija. AA. (DNB) Do opoldne še ni bilo nič sporočenega o sestavi nove vlade. Zunanji minister Urbsis se je vrnil okoli poldneva z letalom iz Moskve. Takoj po njegovem prihodu so se začela posvetovanja pri predsedniku republike.
Ruske čete že
prodirajo v Litvo
p. Službena litovska danes popoldne na-
Kovno, 15. junija agencija je objavila slednji komunike:
Zunanji minister Urbsis je danes ob 14. poslal iz Moskve naslednje brzojavko: Sovjetski zunanji minister Molotov je postavil naslednje zahteve:
1.	Sovjetska vojska prekorači danes ob 17. rusko-litovsko mejo na naslednjih točkah: Aisiškis, Druskeninkaj, Druskeninke-liaj in Dukstas.
2.	Oddelki sovjetske vojske bodo zavzeli mesta Vilno, Kovno, Šavien, Ponjevež in Rasejni.
3.	Vsa mesta, ki jih bodo sovjetske čete še nadalje zavzele, bosta določila sporazumno sovjetski general Pavlov in litovski vrhovni povelljnik Vitkauskas. Sestanek generalov Pavlova in Vitkauskasa bo nocoj ob 20. na železniški postaji Gudagoji. Da bi se preprečili neljubi incidenti pravi zunanji minister Urbsis v svoji brzojavki na koncu, mora litovska vlada poskrbeti, da bodo ruske čete brez ovir vkorakale v Lit-
Berlin, 15. junija, i. (DNB). Danes popoldne je prispelo v Kaunas 200 sovjetskih težkih tankov. Ustavili so se na glavnem trgu pred mestno hišo. Občinstvo je nema prisostvovalo vhodu sovjetske vojske in ni nikjer prišlo do kakih incidentov.
Nov rusko-nemški dogovor
Moskva, 15. jun. s. (Tass.) Uradni komunike javlja:
Dne 10. junija je bila v Moskvi podpisana pogodba med Sovjetsko Rusijo in Nemčijo o ureditvi sporov in Incidentov na državni meji, ki je bila ustanovljena s pogodbo o prijateljstvu med obema državama, podpisano dne 21. septembra 1939. Pogajanja za sklenitev te pogodbe so potekala v prijateljski atmosferi dva mesca. Pogodbo je podpisal za sovjetsko vlado opol-nomočeni delegat Aleksandrov, za nemško vlado pa Reinhold v. Sauchen.
Zbiranje ruskih čet
Bukarešta, 15. jun. i. (Havas) Po poročilih iz Rusije se opaža vedno večja koncentracija sovjetskih čet vzdolž desnarka-cijske črte med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo na Poljskem. Ruske čete so se pribli-
žale na SO km demarkacijski črti. Poleg pehote so na meji tndi Številni oddelki tankov, oklopnih avtomobilov ln motoriziranih čet, izredno številno pa je letalstvo.
Rusija id obljubila
podpore švedski
Moskva, 15. junija AA. Poluradna agencija Tas objavlja uradno sporočilo, da je netočna vest agencije United Press, da bi billa sovjetska vlada obljubila švedski vladi podporo v primeru napada. Nagla ša se s sovjetske uradne shrani, da je ta vest popolnoma brez osnove
Predsedniške volitve v Ameriki
Švicarski list »Basler Nachrichten« objavlja uvodnik o bližnjih odločilnih kongresih obeh glavnih ameriških strank, na katerih bodo izvoljeni kandidati za novembrske predsedniške volitve v Zedinjenih državah. Republikanska konvencija, kakor se uradno imenuje tak kongres, se bo sešla še v tem mescu v Philadelphiji. demokratska konvencija pa sredi julija v Chi-cagu. Vprašanje, ki v tej zvezi zanima Američane, se ne tiče republikanskih kandidatov. temveč samo Roosevelta, o katerem že mesce v Ameriki ugibljejo. ali bo v tretje kandidiral. Kolikor se doslej ve. se bodo na republikanski konvenciji kosali v glavnem trije kandidati: senator Arthur Vandenberg (Miehigan). senator Robert Taft (Ohio) ter Thomas E. Dewey iz New-yorka. Največ izgledov, da prodre, ima baje komaj 381etni Dewey. oo rodu iz države Miehigan. ki wa je vso svoio naglo kariero napravil v Nevvyorku ter se uveljavil zlasti kot borec proti zločincem, gangsterjem in grabilcem otrok. Leta 1937. je bil iz priznanja za te zasluge imenovan za okrožnega državnega pravdnika v Nevv-yorku. Leto nato bi bil kmalu potolkel demokrata Lehmana pri guvernerskih volitvah v newyorški državi. Nasprotniki pa mu *čitajo pomanjkanje sleherne politične, zlasti zunanjepolitične izkušnje. V zadnjem času se je ra7en tega ogreval za iz-olacionistične težnje.
Bolj čist ie položaj pri demokratih, kjer vse odvisi samo cd rešitve uganke, ali bo Roosevelt v tretie kandidiral ali ne. Ako se bo za to odločil, je že sedai gotovo, da bo na demokratski konvenciji njegova kandidatura v celoti prodrla.
Evakuacija otrok
iz Londona
London, 15. junija, s. (Reuter). Včeraj in danes jc bilo iz Londona evakuiranih skupno 60.000 otrok
Veliko ln malo v mestu in na deželi, vse hoče v obilni meri uživati čudovito sonce. Toda Vašo na mraz navajeno kožo je treba najprej zavarovati z NIVEO, ker tedaj bo ostala sveža ln zdrava. Zato nikar ne pozabite okrepčati svojo kožo z NIVEO, preden greste lz hiše.
203
Tujskoprometna konferenca vNovem mestu
Novo mesto, 15. junija Ob 16. se jc začela v občinski posvetovalnici v Novem mestu širša konferenca tuj-sko-prometne zveze o povzdigi in zboljšanju tujskega prometa na Dolenjskem in v Beli Krajini. Prisotni so bili tudi zastopniki podeželskih tuisko-prometnih društev in občin iz obeh pokrajin.
Konfcrenco jc otvon' predsednik novomeškega tujsko-prometnega društva dr. Davorin Gros, nato pa je prevzel predsedstvo član uprave tujsko-prometne zveze univ. prof. dr Fran Štele, ki ic pozdravil zboro-valce v imenu obolelega predsednika zveze. V svojem poročilu jc podrobno obravnaval Dolenjsko in Belo Krajino kot turistični pokrajini, ki imata vse pogoje za uspešen razvoj tujskega prometa.
Ravnatelj zveze dr Žižek ie razpravljal o nujnih pogojih za povzdigo tujskega prometa posameznih okrožij Dolenjske, zlasti tudi o prometnih potrebah Dolenjske.
Referent Viktor Pirnat je razpravljal o dolini gradov, o dolini Mirne pa je prečital poročilo odsotnega inž. Zupančiča ravnatelj propagandnega odseka Tujsko-promet-ne zveze Gojko Pipenbacher
Posamezni govorniki so podali nekaj konkretnih pobud zlasti glede železniškega voznega reda, nakar je propagandni referent Gojko Pipenbacher poročal o smernicah propagande za tujski promet na Dolenjskem.
Notar Marinček je v imenu SPD podal nekaj pobud za poživijenje planinstva na Gorjancih in drugih gorah Dolenjske. Treba pa bi bilo skrajšati čas vožnje od Ljub-
ljane do Novega mesta in povečati propagando.
Direktor dr. Žižek je njegovo poročilo izpopolnil s predlogom, naj bi SPD skušalo zbuditi zanimanje za Gorjance, zlasti v Zagrebu. ki je d'>sti večje središče kakor Ljubljana in ki mu jc Dolenjska prav lahko dostopna.
Zvečer so na konferenci razpravljali o raznih predlogih posameznih društev in občin.
Jutri se bodo gostje odpeljali v Belo Krajino, kjer bodo ob 11 prisostvovali narodnim plesom v Metliki. Popoldne sc bodo povzpeli na Gorjance.
Trgovinski minister v Zagrebu
Beograd, 15. junija. AA. MmisteT za trgovino in industrijo dr. Andres se ic odpeljal v Zagreb, kjer se bo zadržal dva dni.
Ban dr. Natlačen v Beogradu
Beograd. 15. junija. AA Gradbeni minister dr. Miha Krek je sprejel danes dopoldne v svoiem kabinetu bana dravske banovine dr Marka Natlačena, s katerim se je zadržal v daljšem razgovoru.
Poveljniki orožsiištva pri notranjem ministru
Beograd, 15. junija. AA. Danes ob 10.20 je sprejel notranji minister Stanoje Mihal-džič v svojem kabinetu vse poveljnike orožnikih brigad in polkov na čelu s poveljnikom orožništva, generalom Miljutinom Ste-fanovičem. Minister se je z njimi dalje časa razgovarjal ter se zanimal za razmere in službo v posameznih banovinah.
Potek fronte je na zemljevidu označen po poročilih, ki so nam bila na razpolago do petka popoldne. — Medtem so Nemci že zasedli
Verdan in napadajo tudi Maginotovo črto — Ob Seinl so prispeli do Troyesa
Oborožena sila Italije
Pregled po uradnih podatkih iz predvojne dobe
Italija meri 310.000 kvadratnih kilometrov in ima 45 milijonov prebivalcev. S kolonijami pa meri 3,800.000 kv. km m okrog 60 milijonov prebivalcev. Suhozem-ske meje so dolge 1971 km, pomorske pa 7989 km.
Geografski položaj Italije nudi že na prvi pogled sliko njene strategične vrednosti v Sredozemskem morju, ki ga deli s Sicilijo na dva dela. Sicidija je kot nekak podaljšek Italije v Sredozemsko morje zveza med domovino in italijansko severno Afriko. Poleg Libije in Tripolitanije drži Italija v svojih rokah še o-točje Dodekanez ter Abe-sinijo, Somalijo in Eritrejo v vzhodni Afri-ki.
Italija ima splošno vojaško dolžnost. Italijanska vojska stoji pod vrhovnim poveljstvom italijanskega kralja, ki je za sedanjo vojno prenesel to oblast na Muspolmija. Splošna vojaška dolžnost traja 34 let, od 21. do 55. leta. Služba v aktivni vojski traja leto in pol. Stalna aktivna vojska šteje 400.000 mož, v primeru vojne pa lahko mobilizira Italija okoli 8 milijonov mož.
Italijanska oborožena moč se deli na ssu-hozemsko vojsko, letalstvo, vojno mornarico in fašistično milico. Milica se je zadnje čase skoraj popolnoma stopila z aktivno vojsko. Prevzela je predvsem tudi vso protiletalsko obrambo in zaščito pomorskih obal. V sklopu aktivne italijanske vojske so tudi finančni stražniki in orožniki (ka-rabinjeri).
Aktivna italijanska vojska se deli na 5 vrhovnih armijskih faomaod in na
vrhovno komando vojnih sil v Libiji. Aktivna vojska šteje 51 divizij pehote, 5 divizij planincev, 2 motorizirani diviziji, 3 brze divizije in 4 libijske divizije Vse su-hozemske italijanske sile so razdeljene na 21 armij, ki imajo po 3 do 4 divizije.
Italijanska armija je sestavljena iz 3 do 4 divizij, 1 polka težke artilerije, 1 polka pionirjev. 1 bataljona miličnikov, 1 čete protiletalskih strojn;c in 1 polka bersalje-rov.
Italijansko pehotno divizijo tvorijo navadno 3 polki pehote, 1 bataljon težkih strojnic, 1 četa metalcev min. 1 dopolnilni polk, 1 artilerijski polk, 2 četi pionirjev, 1 četa za zvezo. 1 četa za radijsko službo in 1 četa za prisluškovanje iletal.
Motorizirana divizija je sestavljena iz 2 motoriziranih polkov pehote 1 bataljona tankov, 1 čete metalcev min, 1 motorizirane lahke protiavionske baterije, 1 polka artilerije in 1 bataljona pionirjev.
Brza divizija je sestavljena iz 2 konjeniških polkov, 1 polka bersaljerov na kolesih, 2 baterij konjeniške artilerije, 1 polka bersaljerov na motorjih, 1 bataljona miličnikov na avtomobilih, 1 bataljona lahkih brzih tankov m 1 polka artilerije.
Italijanska vojska šteje v mirnem času 122 polkov pehote, 12 polkov konjenice, 1 polk tankov, 72 polkov artilerije in 19 polkov tehničnih čet. V vojnem času se seveda te številke močno povečajo.
Italijanski pehotni polk šteje v mirnem času oboii 1000 mož ki je oborožen z 81
strojnimi puškami, 36 težkimi strojnicami, 27 metaki min, 2 lahkima protiletalskima topičema in 4 protitankovskimi topovi. V vojni šteje pehotni polk 3000 mož. Italijanska pehota |e oborožena s puškami Carca-no, strojnicami Breda in težkimi strojnicami Fiat. ki dajo do 480 strelov na minuto. Sloveči so italijanski protitankovski topovi kalibra 47 mm, ki streljajo dc 8000 m daleč.
Italijanski artilerijski polk sctfoii iz 12 poljskih Škodovih havbic kalibra 10 cm in 24 poljskih Kruppovih ali Depcrtovih topov, kalibra 75 mm ki nesejo 8 dc 9 km daleč 6.5 kg težke granate. Močno ;e italijansko planinsko topništvo, ki je oboroženo s 75 mm gorskimi topovi in 100 mm planinskimi havbicami.
Težka artilerija je oborožena « topovi kalibra 105 mm in 149 mm. Dalekosežni 105 mm topovi streljajo svoje 16 kg težke granate do 12 km daleč. 149 mm težki topovi pa bruhajo svoje 41 kg težke granate do 22 km daleč. Zadnja leta jc Italija zelo s popoln i la svojo težko artilcrijo. Uvedla je posebno odlične dalekometne 152 mm havbice, ki mečejo svoje 44 kg težke granate do 93 km daleč. Italija ima tudi veliko število možnarjev kalibra 210 mm, ki streljajo okoli 100 kg težke granate. Po voini je uvedla tudi težke možnarje kalibra 305 mm, ki bruhajo svoje 445 kg težke granate do 17 km daleč Med najtežjimi topovi so 420 mm Škodove havbice, ki streljajo 900 kg težke granate do 15 km daleč.
Italijanski protiletalski polki so oboroženi s posebnimi protiletalskimi topovi kalibra 37 in 102 mm, ki strejajo od 3000 do 10.000 m visoko.
Italijanska vojna mornarica je v primeri z mornaricami drugih držav zelo moder-
na in tehnično na višku. Njena skupna to-naža znaša okoli 550.000 ton. Po podatkih, objavljenih pi»cd vojno, ima Italija 6 oklop-nic. Najvažnejši med njimi sta 35.000-ton-ski oklopnici »Vittorio Veneto« in »Litto-rio«, ki sta oboroženi vsaka z 9 topovi kalibra 380 mm in 12 topovi kalibra 152 mm. Za zaščito pred letalskimi napadi razpolaga vsaka z 12 topovi kalibra 90 mm m 40 protiletalskimi težkimi strojnicami. Na krovu imata tudi po 3 letali Njuni stroji razvijajo po 130.000 konjskih sil. Oklopnici vozita 56 km na un. Dolgi sta po 236 m in imata no 1350 mož posadke. V delu sta še dve taki veliki oklopnici. »Roma« in »Impero«. ki sta odšli nedavno iz Tržiča, kjer so ju zgradili, na poskusno vožnjo v vojno luko Spezzio.
Nosilcc letal je 4880-tonski »Giuseppe Miraglia«, ki nosi 20 letal in ima 180 mož posadke. Zgrajen jc bil tela 1923.
Ponos italijanske vojne mornarice predstavlja eskadra 7 težkih križark, ki so bile zgrajene v letih od 1926 do 1932. Vse te križarke. ki nosijo imena v svetovni vojni osvojenih mest, imajo tonažo po 10.000 ton. Oborožena je vsaka z 8 topovi kalibra 203 mm in 12 topovi kalibra 100 mm. Močno so oborožene tudi s protiletalskim orožjem. Vsaka ima tudi 8 cevi za lansiranje' torpedov ter dve letali. Dolge so po 190 m m štejejo 830 mož posadke, vozijo pa lah-Ito preko 60 km na uro.
Dalje je v sestavu italijanske vojne mornarice 14 lahkih križark od 5.000 do 7.800 ton z brzino 70 km; tudi te so bSe vse zgrajene v teku zadnjega desetletja. Flotilja torpednih rušilcev šteje 61 edinic, od teh jih je bilo 16 zgrajenih v zadnjih treh letih. Torpedovk ima Italija 71, mnogo jih je najmodernejšega tipa.
Posebno veliko je brodovje podmornic, ki so razdeljene v tri oddelke. Osem je tako zvanih velikih podmornic s tonažo 1.300 dc 2.000 ton in s posadko po 66 mož; 10 velikih podmornic se nahaja še v gradnji. Srednjih podmornic s posadkami do 50 mož in tonažo od 800 do 1.000 ton je 37, 17 pa jih je še v gradnji. Malih podmornic ima Italija danes 53. Posebej ima italijanska mornarica še 8 podmornic za polaganje min, nadalje 69 torpednih motornih čolnov v velikosti 12 do 20 ton, ki razvijajo brzino do 84 km. K temu brodovju prve vrste spada šc nekaj starejših ladij in pa pomožnih b rodov.
Močno je italijansko pomorsko letalstva ki je v sestavu vojne mornarice Število llovskiti izvidniških in bombnih letal je seveda neznano.
Italijanska mornarica se opira na celo vrsto utrjenih pristanišč na italijanski obali, na otokih Elbi, Siciliji in Sardiniji ter na Dodekanezu in v Libiji.
Mussolipi je kot reorganizatoi italijanske oborožene moči posveča1 posebno paž-njo italijanski zračni vojski, ki je razdeljena v pet zračnih armij z 62 (letalskimi polki, ki 90 razpolagali po podatkih iz predvojne dobe z okoli 3000 letali prve linije; sedaj je to število gotovo precej večje. V italijanski zračni vojski je zaposlenih okoli 100.000 mož. V sedanji vojni bo igralo italijansko letalstvo brez dvoma veiliko vlogo, pri čemer se bo lahko opiralo tudi na lastne izkušnje iz abesinske in španske v©}-
D. V
ne.
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
PRIJETNO RAZVEDRILO, GODBO EV PETJE NUDI VAM FILM
KNEGINJA ČARDAŠA MARTA EGGERTH,
po opereti E. KALMANA.	Paul Hoebtger — Paul Kemp.
KINO MATICA, teL 21-24 — Ob 10.S0, 15., 17., 19. in 21. uri
Gospodarstvo
Uredba o kontrol! zalog
inozemski!! surovin
Uvozniki, predelovalci in trgovci na debelo morajo v treh dneh prijaviti zaloge inozemskih surovin
Ministrski svet je na predlog trgovinskega ministra predpisal uredbo o kontroli blagovnih zalog, ki določa v glavnem naslednje:
Prijava blaga inozemskega izvora V«e osebe, ld uvažajo, predelujejo ali na debelo prodajajo v členu 4. te uredbe navedene predmete, so dolžne v roku treh dni od uveljavljenja uredbe predložiti prvostopnim upravnim ob]astvom prijave o količinah (zaIogah) t«>h predmetov, ki jih Imajo na d»n uveljavljenja uredbe. Prijave o količinah (zalogah) morajo predložiti v istem roku tudi osebe, ki jim je dotično blago poverjeno v shramoo (n. pr. javna skladišča, špediterji, komisjonarji itd). Prijava mora vsebovati naslov lastnika blaga in točne podatke o vrsti in količini blaga, o kraju, kjer je blago vskladiščeno, in o nabavni ceni. Zbrane prijave bodo prvostopna upravna oblastva takoj dostavila uradu za kontrolo cen v Beogradu odnosno v banovini Hivatski uradu za nadzorstvo cen v Zagrebu. Trgovinski minister odnosno na področju banovine Hrvatske ban določita po potrebi, da se pri posameznih podjetjih preveri točnost podatkov navedenih v prijavi.
Prepoved prodaje v spc-kulativne svrhe
Člen 2. uredbe prepoveduje prodajo vseh predmetov, navedenih v členu 4. te uredbe v spekulativne svrhe. Vse osebe, ki so zavezane prijaviti blago po tej uredbi, morajo voditi posebno knjigo o nakupu in prodaji predmetov iz člena 4. te uredbe in morajo sumame preglede o mesečnih nakupih in prodajah dostavljati neposredno uradu za kontrolo cen v Beogradu odnosno na področju banovine Hrvatske uradu za nadzorstvo cen v Zagrebu. Ti pregledi se morajo poslati vsakega 1. v mescu za nakupe in prodaje v predhodnem mescu.
Omejitev* uporabe inozemskih surovin
Trgovinski minister lahko v sporazumu * banom banovine Hrvatske prepove izdelavo posameznih predmetov in predelavo surovin navedenih v členu 4. uredbe in lahko odredi vrste predmetov, ki se iz teh surovin l^hko izdelujejo.
Člen 3. določa, da sme trgovinski minister odnosno na področju banovine Hrvatske ban postaviti po potrebi zaradi kontrole izvajanja te uredbe komisarje pri posameznih podjetjih, ki so dolžna prijaviti zaloge. V primeru, da se podjetje ne drži striktno predpisov te urer.be ln predpisov, ki bodo izdani na podlagi te uredbe, se komisar postavi na stroške dotičnega podjetja.
Inozemsko blago, na katero se nanašajo omejitve
Po čl. 4. spadajo pod določbe te uredbe naslednji predmeti inozemskega izvora:
riž, kava, čaj, kakao v zrnu in kakavovo maslo, loj, kokosovo olje, parafin, surovi bombaž ln bombažna preja, ovčja volna in volnena preja, surova juta in neuporabljene vreče iz jute, kavčuk in izdelki iz kavčuka, surove kože vseh vrst, kositer in bela pločevina.
Za vse te predmete velja tudi uredba o kontroli cen, kolikor doslej še ni veljala. Za predmete, za katere so že veljali predpisi o kontroli cen, pa niso tu navedeni, so uvoz- 1
niki, trgovci na debelo in predelovalci prav tako zavezani predložiti prijave o zalogah v smislu te uredbe.
Kazenske določbe
Kdor se pregreši proti predpisom te uredbe, bo kaznovau z denarno kaznijo od 5000 do 100.000 din in z zaporom od 30
dni do 6 mescev, če se taka oseba povrhu tega bavi z uvozom, se kaznuje tudi s črtanjem iz registra uvoznikov za leto dni. Kazen izrekajo okrajna sodišča po prijavi trgovinskega ministra odnosno bana banovine Hrvatske.
Točnejše predpise o izvajanju te uredbe izda trgovinski minister v sporazumu z banom banovine Hrvatske.
Izjava trgovinskega ministra
Ob sprejetju te uredbe je trgovinski minister dr. Andres dal novinarjem izjavo, v kateri pravi med drugim naslednje.
Uredba o kontroli zalog blaga vsebuje tri bistvene določbe: prvič popis vseh zalog določenih predmetov in surovin, ki jih imajo uvozniki, trgovci na debelo in predelovalci, drugič kontrolo prometa teh predmetov na podlagi obvezne prijave prodaj v obliki mesečnih izkazov, in tretjič prepoved špekulacije s temi predmeti in prepoved njihovega predelovanja.
Ni treba posebej poudariti razloge, ki sc bili merodajni za izdajo te uredbe. Razširjenje vojne na Sredozemsko morje je naše narodno gospodarstvo dovedlo v izjemno težaven položaj. Naša glavna pota do držav, ki nam dobavljajo surovine in kolonijalne proizvode so presekana in je s tem naše nadaljnje oskrbovanje s temi predmeti postalo problematično.
Vsekakor bomo skušali, da kot nevtralna država v današnjem evropskem konfliktu vzdržimo zveze z določenimi preko-m Grškimi tržišči, da tako vsaj deloma omogočimo naše oskrbovanje. Skrbeli bomo tudi, da bolje izkoristimo one izvore surovin, ki so nam ostali dostopni, kakor je to na primer s Sovjetsko Rusijo in z balkanskimi državami. Pa tudi pri ugodni rešitvi teh vprašanj moramo zaenkrat računati z manjšimi količinami surovin in drugih predmetov, ki smo jih doslej dobivali iz prekomorskih držav.
V takih razmerah smo morali staviti pod kontrolo vse zaloge teh surovin in predmetov, ki so v naši državi. Špekulacija s temi predmeti in prikrivanje teh predmetov od strani posameznikov ter razpolaganje z njimi zaradi dobička ne sme biti dopuščeno, če niso krite osnovne potrebe narodnega gospodarstva, časi so resni in moramo splošni interes staviti pred interes posameznika. Imeti moramo tudi točen pregled zalog in možnost kontrole prometa ter uporabe teh zalog. Stremeti moramo za tem, da se njihova poraba omeji na ono, kar je danes najvažnejše v naši državi, pri čemer moramo postaviti v stran vse luksuzne potrebe in potrebe sekundarnega značaja.
Uredba, ki jo je sprejel ministrski svet in bo takoj stopila v veljavo, daje možnost za tak širok poseg v privatno delavnost. Vlada bo uredbo najstrožje izvajala, ker gre za ukrep nujnosti, kar morajo razumeti vsi državljani.
Pred sporazumom z Rusijo
lovni h kontingentih
o
Trgovinski sporazum, ki smo ga skleni-& z Rusijo, predstavlja kakor znano, osnovno pogodbo, na podlagi katere naj se zgradi medsebojni trgovinski promet med obema državama, že pred tedni smo poudarili, da se bodo trgovinska pogajanja z Rusijo v kratkem nadaljevala, zlasti glede določitve kontingentov za posamezne vrste blaga, ki ga bomo izvažali v Rusijo, odnosno uvažali iz Rusije. Pri trgovinskih pogajanjih v Moskvi se je o tem že razpravljalo in je bil zaenkrat določen obseg medsebojne trgovine v višini 176 milijonov din. Kmalu po sklenitvi trgovinske pogodbe smo zabeležili tudi vest, da predlaga sovjetska vlada povečanje tega globalnega kontingenta za 1 milijon dolarjev, to je na 220 milijonov din. Rusija se, kakor znano zanima predvsem za uvoz našega bakra ter svinčenih in cin-kovih koncentratov, nadalje za svinjsko mast in slanino in nekatere druge naše proizvode, mi pa imamo predvsem interes na uvozu bombaža, nafte, črnega premoga ln nekaterih drugih surovin.
Po informacijah, ki smo jih objavili v včerajšnji številki, je pričakovati, da se bo pospešilo izvajanje naše trgovinske pogodbe s Sovjetsko Rusijo in da bo rusko trgovinsko predstavništvo najbrž še ta teden prispelo v Beograd. Tudi trgovinski
minister dr. Andres je v izjavi ob priliki sprejetja uredbe o kontroli zalog blaga poudaril pomen Rusije za našo bodočo oskrbo z važnimi surovinami. Iz Beograda sedaj potrjujejo našo informacijo, ki smo jo že pred dnevi objavili, da je zaenkrat predviden kontingent 1 milijon dolarjev za uvoz surovega bombaža iz Rusije. Poudarili smo že, da je ta kontingent premajhen in da ga je treba povečati glede na okolnost, da bo v bodoče skrajno otežkočen naš uvoz ameriškega bombaža. Iz Beograda nadalje poročajo, da je za uvoz nafte iz Rusije predviden kontingent v vrednosti 300.000 dolarjev.
Po zanesljivih informacijah se bodo v najkrajšem času pričeli razgovori s Sovjetsko Rusijo glede določitve teh kontingentov, kakor tudi glede določitve blaga, ki ga bomo mi prodali Rusiji. Predvideni sporazum o kontingentih v trgovini s Sovjetsko Rusijo bo sklenjen najkasneje v priče tku prihodnjega mesca.
Po vesteh iz Splita prihaja v poštev za naš izvoz v Rusijo tudi dalmatinski boksit. »Jadranski Lloyd« namreč poroča, da se je sovjetski urad za uvoz surovin »Sirovimport« brzojavno obrnil na dalmatinske rudnike boksita s pozivom za takojšnjo predložitev ponudb za izvoz boksita v Sovjetsko Rusijo.
Gospodarske vesti
= Pred objavo uredbe o železu in j^klu. Ponovno smo že poročali o načrtu uredbe o železu in jeklu. Po zagrebških informacijah je ta načrt uredbe dobil sedaj defi-nitivno redakcijo in pristanek vseh merodajnih činiteljev. Kakor je znano, so obstojale težkoče pri banski oblasti v Zagrebu, vendar je sedaj dosežen kompromis in je banska oblast pristala na ta načrt z nekaterimi spremembami. Zato je pričakovati, da bo uredba v kratkem objavljena.
— Vprašanje omejitve zaslužka v Industriji in trgovini. Iz Beograda poročajo, da se na merodajnih mestih nujno pro-učuje vpra&unje maksimiranja odstotnega
zaslužka v industriji in trgovini. To maksimiranje naj bi se izvedlo po vsej državi, torej tudi v banovini Hrvatski. Po zagrebških informacijah je urad za nadzorstvo nad cenami v Zagrebu stavil predlog, da se to vprašanje uredi na naslednji način. V načelu se morajo upoštevati vsi stroški, ki obremenjujejo proizvodnjo in ostale obremenitve, ki vplivajo ali obremenjujejo produkcijo. Odstotek zaslužka naj se dolcči za posamezne industrijske panoge, toda po predhodnem zaslišanju predstavnikov dotične panoge. Glede določitve maksimalnega zaslužka v trgovini na debelo naj velja načelo, da se čisti nabavni ceni po odbitku rabatov in skonta na podlagi originalnih računov dobaviteljev do- . dajo efektivni stroški, ki so v zvezi z na- |
bavo, zlasti prevoz v skladiščenje, samoupravne obremenitve, stroški za nakazovanje denarje, .carinski stroški, kalo itd. Na tako izračunano efektivno nabavno ceno pa naj se določi maksimalni odstotek kosmatega zaslužka, ki naj vsebuje stroške za režijo in čisti zaslužek.
= K razširjenju kontrole cen. Urad za
kontrolo cen v Beogradu objavlja; Z odlokom trgovinskega ministra od 29. maja spada pod kontrolo cen še tole blago: železo v palicah vseh vrst, fasonirano železo, žica, žeblji, železne in jeklene palice, stavbni les in opeka. Urad za kontrolo cen opozarja zaradi tega vse interesente, da po določbah uredbe o kontroli cen uvozniki, trgovci na debelo in predelovalci ne smejo prodajati tega blaga v notranjem prometu po višji ceni kakor po tisti, po kateri so ga prodajali, ko je vstopila v veljavo uredba o kontroli cen, t. j. 14. februarja t. 1., če nimajo zato dovoljenja pristojnih oblasti (banske uprave). Razen tega mora prodajalec za vsako prodajo v Jugoslaviji izdati producentom. predelovalcem in trgovcem račun, kjer mora biti točno navedena tudi kakovost blaga. Pro-ducenti, predelovalci in prodajalci na debelo mora,jo organom kontrole, ki se legitimirajo, dovoliti vpogled v svoje poslovne knjige, poslovne prostore in jim dati na zahtevo v pogled poslovne knjige in korespondenco ter dati vsa potrebna pojasnila o poslovanju z omenjenim blagom. Organi kontrole imajo pravico ugotoviti tudi koliko tega blaga imajo producenti, predelovalci in trgovci na debelo. Kdor se ne bi ravnal po teh določilih uredbe o kontroli cen, bo kaznovan, če gre za prodajalca na debelo, z zaporom do šest mescev in globo do 50.000 din. prodajalec na drobno pa se kaznu,je z zaporom do 30 dni in globo do 5.000 din. Kršitev- te uredbe ima pravico prijaviti vsakdo, prijave pa sprejema prvostopno upravno oblastvo (okrajno glavarstvo odnosno mestno poglavarstvo) .
= Imenovanje članov sveta za zunanjo trgovino. Trgovinski minister dr. Ivan Andres je imenoval člane novo ustanovljenega sveta za zunanjo trgovino. Imenovani so gg. pomočnik trgovinskega ministra dr. Sava Obradovič; inšpektor državne obrambe divizijski general Vojin Maksimovič; ravnatelj direkcije za zunanjo trgovino dr. Rudolf Bičanic; generalni ravnatelj Pri zada dr. Dragotin Tot; načelnik oddelka za industrijo in obrt v trgovinskem ministr stvu dr. Dimitrije Mišič; pomočnik finan čnega ministra dr. Anton Filipančič; po-močnik zunanjega ministra dr. Milivoj Pi-lja; divizijski general Djordje Lukič; šef transportnega odseka generalne direkcije državnih železnic Jovan Nedeljkovič; ravnatelj direkcije za prehrano dr. Dragotin čošič; načelnik oddelka za upravo državnih gozdov inž. Milan Manojlovič; pred stojnik oddelka za kmečko in narodno gospodarstvo banske oblasti v Zagrebu Slavko Kolar; predstojnik oddelka za trgovino in industrijo banske oblasti v Zagrebu dr. Mirko Lamer; viceguverner Narodne banke dr. Ivo Belin. Za predsednika sveta za zunanjo trgovino je trgovinski minister imenoval svojega pomočnika dr. Obrado-viča, za podpredsednika pa ravnatelja direkcije za zunanjo trgovino dr. Bičaniča. Za tajnika je imenovan šef pravnega odseka direkcije za zunanjo trgovino dr. Hr-voje Mezulič. Odlok o imenovanju namestnikov bo izdan pozneje, člani sveta dobe za udeležbo na sejah po 100 din od seje, člani izven Beograda pa še povračilo potnih stroškov in dnevnice v smislu uredbe o potnih in selitvenih stroških državnih uslužbencev.
= še o preklasiflkaciji blaga. Poročali smo že o seji tarifnega odbora, ki je bila 12. t. m. v Beogradu, na kateri nI bil odobren predlog za preklasifikacijo blaga, ki ga je sestavil ožji tarifni odbor. Ta ožji tarifni odbor je imel nalogo s preklasifikacijo doseči finančni efekt okrog 140 milijonov din. V teku razprav je finančni odbor sestavil predlog, po katerem je znašal finančni efekt preklasifikacije 135 milijonov din. Od te svotc bi odpadlo na žive živali in živinske proizvode 6.4 milijona din, na kmetijske proizvode in izdelke iz teh proizvodov 9.8 milijona din, za tekstilne in pletilne sirovine 5.3 milijona din, na gozdne proizvode 38.7 milijona din, na premog in mineralna olja 29.0 milijona din, na kovine in kovinske izdelke 15.3 milijona din in na kemične proizvode 6.4 milijona din.
2e ožji tarifni odbor je ugotovil, da so mišljenja glede preklasifikacije deljena. Medtem ko je del članov zastopal stališče, naj se izvede samo linearno povišanje tarif v zadostni višini, so drugi zastopali mišljenje, da je treba načelno osvojiti predlog železniške uprave, da se poleg linearnega povišanja izvede tudi preklasifi-kacija. Kakor smo že poročali, bodo v prihodnjih dneh konzultacije z interesenti, da se sestavi nov predlog o preklasifikaci-ji, pri čemer bo upoštevana tudi nova situacija v našem izvozu in uvozu, ki je nastala z vstopom Italije v vojno.
Glede na trditve o neenakem tarifnem tretiranju iz Beograda in Zagreba poudarja zagrebški »Jutarnji list«, da so neenakosti v zvezi z okolnostjo, da ima Beograd cenejše zveze po vodni poti; takim krajem pa dajejo železnice iz konkurenčnih razlogov tarifne ugodnosti, ki naj omogočijo prevoz po železnici. Glede prevoza lignita do Zagreba je uprava državnih železnic v načelu sprejela zahtevo hrvatskih delegatov, da se za prevoz lignita določi enotna tarifa za vso državo v cenejšem tarifnem razredu, tako da se bo lahko spričo pomanjkanj kuriva v večji meri uporabljal lignit.
= Razveljavljenje »navycertov«. Po vesteh iz Londona so izgubili veljavnost na-vycerti za pošiljke v Italijo, Španijo, Portugalsko, Švico, Madžarsko, Grčijo, Rumunijo, Bolgarijo, Jugoslavijo ln Turčijo. Za te države se ne bodo več izdajali navy-certi.
= 25 milijonov din za gradnjo skladišč za živila. Direkcija za prehrano pri kmetijskem ministrstvu stremi za tem. da se ustvarijo potrebne zaloge živil v državi v času, ko so cene kmetijskih pridelkov v skladu s splošnimi cenami na tržišču, t. j. kadar so cene najnižje. Da bi se to lahko izvedlo pa je pogoj, da se te zaloge živil spravijo v primerna skladišča. V ta namen je ministrski svet na predlog kmetijskega ministra odobril kredit v znesku 25 milijonov dinarjev za gradnjo skladišč po vseh krajih države.
r= V trgovinski register se je vpisala tvrdka Anton Maček, trgovina z zdravilnimi zelišči na debelo na Vrhniki — Pri tvrdki »Slograd«, slovenski gradbeni in industrijski d. d. v Ljubljani je Izbrisan član
upravnega odbora Karel Detela, vpisan pa kot član upravnega odbora Miroslav Pirk-majer višji finančni svetnik v. pok. v Ljubljani. — Pri tvrdki Zangger Fran, trgovini s špecerijskim blagom, sadjem in deželnimi pridelki na debelo v Celju je vpisana sprememba besedila firme v Zangger Franc, lastnik Zangger Dušan,
Izvoznice za les v banovini Hrvatski
Ban banovine Hrvatske je izdal na osnovi § 79 zakona o gozdovih naredbo o izdajanju izvoznic za les in ostale lesne proizvode, in sicer zaradi zaščite gozdov in da se prepreči tihotapstvo z lesom.
= Letošnji dunajski jesenski velesejem
bo od 1. do 8. septembra. Ta prireditev bo v znaku najmočnejšega mednarodnega sodelovanja. Mednarodni značaj velesejma bo označen z uradnim sodelovanjem Jugoslavije. Bolgarske. Grške. Ital:je. Romunije, Slovaške in Madžarske Pričakuje pa se tudi sodelovanje drugih držav. Ce-ško-Moravska bo uradno zastopana na dunajskem jesenskem velesejmu. Za tuje države bo letos postavljen poseben reprezentativen »Paviljon narodov«. Dunajski velesejem hoče biti reprezentanca industrije. okusa in umetne obrti. Ureditev tehničnega velesejma bo predvsem ustrezala izvozu na jugovzhod Evrooe ter potrebam jugovzhodnih držav (—)
= Izpiti za elektroinstal^terje bodo v mescu juliju t. 1. Prošnje je vložiti do 25. junija t .1. pri Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani potom Združenja elektrotehniških obrti v Ljubljani.
Borze
Borza
Na ljubljanski borzi je znašal pretekli teden devizni piomet 9 22 milijona <iin nasproti 12.30, 6.54, 9.15 in 5.73 milijona d:n
Zdravilno delovanje Rogaške mineralne vode Pri ledvičnih kamnih in kamnih v mehurja
je dobro piti čim večje količine iz vrelca Tempel.
v prejšnjih štirih tednih. Na tržišču državnih papirjev so se tečaji po oslabitvi v prejšnjih tednih ustalili.
DEVIZE
Curih. Beograd 10, Pariz 9.35, London 16.45, Nevv York 446, Milan 22.50, Madrid 45, Berlin 148.25, Stockholm 106.25, Sofija 4.00, Budimpešta 79, Atene 3.00, Carigrad 3.00, Bukarešta 2.25.
Blagovna tržišča
ŽITO
'+ Chicago, 15. junija. Začetni tečaji: pšenica: za julij 80, za sept. 80.75, za dec. 81.50; koruza; za julij 62, za sept. 66.75.
ŽIVINA
4- Mariborski svinjski sejem 14. Junija.
Okoliški kmetje so prignali 167 glav. prodali pa 109. Cene so bile: 5 do 6 tednov stari prasci 95 do 125 din. 7 do 9 tednov stari 135 do 180. 3 do 4 mesece stari 190 do 360. 5 do 7 mesecev stari 390 do 460, 8 do 10 mesecev stari 490 do 570. 1 leto stari 820 do 910 Svinje so se prodajale po 8 do 10.50 din za kg žive teže in po 12 do 15 din za kg mrtve teže.
Predvidevati |a dolžnost državnika
V »Novi riječi« objavlja Večeslav Vil-der uvodnik »Pred težko odgovornostjo«. V članku omenja kritiko, ki se danes pojavlja na račun angleških in francoskih državnikov, in pravi:
»Predvidevati, to ie dolžnost državnika. Če bi bili francoski in angleški državniki vse predvidevali, bi morda do te vojne sploh ne prišlo. In če se vojna že ni dala preprečiti, potem se ie dal morda preprečiti vsai poraz. Vse se da nadomestiti, samo izgubljeni čas ne. Iz vseh teh dogodkov moramo tudi mi izvajati nauke za nas. 2e sedai si moramo predočiti naše pogreške. Mali narodi res ne morejo vplivati na tok svetovnih dogodkov, ali morejo braniti sebe in svoi obstanek ter svoio moralo za bodočnost. Narodov ne ubija poraz v borbi, temveč kapitulacija v slabosti. Zelo pogosto lahko vojni poraz postaja osnova za mora'o novih generacij, toda priznanje slabosti je odpoved na samostojno življenje. Modrost ni v tem. čakati s prekrižanimi rokami na dogodke in se potem oo njih opredeljevati, do takrat pa se baviti s svojimi malenk .-stmi in neznatnostmi kakor da na svetu ne divja orkan. Vsak naš korak, vsaka naša misel bi morala biti sedaj up. ta v vihar. ki pretresa naš planet v njegovih temeljih. Ne v strahu, še mani v paniki, temveč v uravnoteženi zavesti, da bi vsako naše dejanje moglo vreči svojo senco daleč tja na bodoča poko^nja Samo tak občutek globoke zgodovinske odgovornosti nas more rešiti Tej odnovornncti in kazni ne bo nihče mogel p^be-miti. Ne bo več onih normalnih mirnodobskih meril Tudi v tem bo nastala revolucija.«
Zagrebška »Riječ« z vnemo, resnostjo in najtehtnejšimi argumenti zagovarja idejo združitve narodni sil in že nekaj časa opravlja to, kar ljubljanski »Slovenec«
imenuje »govorjenje o koncentraciji«. Toda tudi za njo velja, kar ie narvsal sp it-ski »Narodni list« o predlagateljih iz vrst vladne koalicije, ki ne pavrdo na koga se obračajo in zakai se njihovi pametni nasveti ne upoštevajo...
Naša najstrožja nevtralnost
Zadnja številka »Samouprave«, ki je izšla včeraj, objavlja uvodnik pod naslovom »Najstrožja nevtralnost Jugoslavije«. List v njem opozarja na uredbo o strogi nevtralnosti tiska in o ukrepih proti špekulantom. Ukrepi o nevtralnosti tiska so bili potrebni, da se zaščitijo naši trdni in dobri mednarodni odnošaji, ki jih hočemo ohraniti tako do vseh naših sosed, kakor do drugih držav. Uredba je bila izdana, da bi služila kot jamstvo za vse zavedne državljane, ki si v svoji narodni hiši žele reda in miru. Naperjena je proti neznatni manjšini onih, ki se še zmerom ne zavedajo svoje odgovornosti na političnem in gospodarskem področju. Jugoslavija želi, da si svojo notranjo solidarnost zagotovi za vsako ceno, da prepreči in onemogoči sleherni defetizem, a tudi vsak drug pojav, ki ne bi bil v skladu z interesi njene narodne obrambe in njene stroge nevtralnosti. V teh izrednih časih so bili potrebni izredni ukrepi in potrebno je še prav posebej. da se najstrožje izvajajo.
Novi člani zagrebške Akademije
Včeraj popoldne je bila svečana seja Jugoslovenske akademije znanosti in umetnosti. Udeležili so se je tudi zastopnik Nj. Vel. kralja, ban in druge ugledne osebnosti. Na seji je bil proglašen za častnega člana akademije hrvatski Nobelov nagrajenec dr. Vladislav Ružička. Za redne člane so bili izvoljeni dosedanji Izredni člani Ljubomir Hauptmann, dr. Franjo Fančev, dr. Tomo Matič in pesnik Vladimir Nazor, za izredna člana dr. Krunislav Babič ln dr. Branimir Wiesner-Livadič, za dopisne pa dr. Gregor Krek, dr. Fran Bošnjakovič, dr. Josip Goldberg, dr. Mihovil Gračanin, Anton Avgustinčič, Jožo Kljakovič in dr. Tresič-Pavičič.
Seja Zveze mest
Danes in jutri bo v Zagrebu seja zveze mest. Že sinoči so prispeli v ZagTeb beograjski in ljubljanski župan ter vodilni mestni referenti. Na seji bodo razpravljali o prilagoditvi poslovanja mestnih uprav sedanjim političnim prilikam.
Sokolske zračne eskadrile
Aeroklub kraljevine Jugoslavije je organiziral v Novem Sadu posebno pilotsko šolo, ki naj v svojih tečajih izobrazi in izvežba čim več mladih, sposobnih pilotov. Prvi tečaj se je pričel 15. maja in se ga udeležuje 30 tečajnikov iz vse države. Med
njimi je 22 aktivnih članov sokolskih edinic! Sokolski savez je v najožjem sodelovanju z Aeroklubom in izobrazba mladih Sokolov za pilote se bo v bodoče še znatno razširila. Pojavila se ie zamisel ustanovitve posebnih sokolskih eskadril.
Prvi starki Iz italijanske isttervenclfe
»Pcpolo di Roma« razpravlja o posledicah italijanskega vstopa v vojno za balkanske države. List pravi, da bodo odslej te države razen med seboj lahko trgovale le še z Italijo, Nemčijo in Rusijo. V teku pičih 24 ur je gospodarstvo Podunavia doživelo radikalno spremembo. Z odreza-njem podunavskega področja od zapadne Evrope je italijanska intervencija pokazala, katere sile imajo mežnost in pravico vplivati na to področje. Vzbodno-evropske države morajo svoje gospodarstvo prilagoditi potrebam obeh velesil os! ln Rusije.
Nemci o padcu Pariza
Padcu Pariza posveča vodilni nemški list »Vdlkischer Beobachter« uvodnik, v katerem slavi zmage nemške vojske ter med drugim piše:
»Molče in globoiko pretreseni klonimo glave pred veličino ure, ki jo doživljamo. Zavedamo se. da nam ta ura ni bila podarjena. temveč da so bila za njo žrtvovana mnoga življenja. V naših srcih odmeva večni pohodni korak nemških bataljonov, ki korakajo v teh urah mimo pariških palač. Okrog njihovih jcklemh čelad vise hrastovi venci zmage. Te vence zmage pa polagamo v duhu tudj na vse čelade, ki krase mnoge preproste križe med Sommo in Ai-sno ter med Scino in Marno. Živa in mrtva Nemčija pošilja k nebu korai veselja, ponosa in žalosti. Nemčija Adolfa Hitlerja, katerega ženij nam je dal 14. jun:j, ne pozna nobene prešernosti.«
Pomen električne Industrije v Italiji
O silnem in naglem razvoju električne industrije v Italiji se je v zadnjih letih večkrat pisalo. Sedaj je italijansko ministrstvo za javna dela objavilo nekaj zanimivih podatkov o velikem razvoju na tem področju. Od leta 1923 do danes se je z izkoriščanjem javnih vod električna proizvodnja povečala na trikratno količino Leta 1943 bo Italija razpolagala že z električno energijo 27 milijard kvv, medtem ko je razpolagala leta 1937 z energijo 15 milijard kvv, a leta 1923 samo z okoli 5 milijard kvv.
Poročilo ministrstva za javna dela navaja nadalje velik pomen električne industrije na posameznih področjih proizvodnje, zlasti pa v železniškem prometu, ki ga je Italija v zadnjih letih že zelo elektrificirala. Koliko je Italija prištedila z električno energijo na premogu, kaže primerjava, po kateri odgovarja dosedanja skupna električna energija okoli 17 milijard kw prihranka na premogu za okoli 18 milijonov ton. Italija je, kakor znano, glede premoga v glavnem navezana na uvoz Z razvojem električne industrije je lahko znatno omejila uvoz inozemskega premoga, ki v zadnjih letih nikdar ni več presegel 12 milijonov ton. Ako se torej upošteva prihranek Italije na premogu, se lahko izračuna ogromen pomen električne industrije za Italijo ne glede na njene ogromne druge koristi.
Dar Argentine
angleški vojski
Londonski radio je javil pretekle dni, da je argentinska vlada poslala britanski vojski kot darilo veliko pošiljko mesa. Za pošiljko je bilo zaklano 3000 volov. S tem se je argentinska mesna industrija oddolžila Veliki Britaniji, ki je največji odjemalec argentinskega mesa.
Angleško delavstvo in vojna
Angleško delavstvo je zastavilo vse svoje sile, da podpre narodno obrambo. V dogovoru z vlado so do konca vojne odstavljeni z dnevnega reda vsi mezdni spori. Tovarne orožja delajo n< č in dan s polno paro. V njih je zaposleno okoli 5 milijonov delavcev in delavk Odpravljen je nedeljski počitek. Zaradi vpokiicev v vojsko je biflo nameščenih zadnje tedne v angleških tovarnah več stotisoč žensk, zlasti v letalski industriji, kjer tvorijo ženske že veliko večino delavstva. Delavci, ki so bili pozvani pod zastavo, so dobili na podlagi posebnega zakona jamstvo, da bodo sprejeti nazaj v svoje tovarne, ko se vrnejo iz vojske.
Po odredbi ministra za rudnike je bilo uvedeno nepretrgano delo tudi v vseh angleških premogovnikih, kjer je zaposlenih 800.000 delavcev.
Beg iz pliitiiflfi BsfsHe
Slovenski učitelj pripoveduje © umiku iz vojnega meteža
Gospod Svatopluk Š t o v i č e k je ljubljanski učitelj, po rodu iz znane narodne družine v Leskovcu pri Krškem. Zadnja leta je bil dodeljen našim rojakom v Belgiji, da je v posebnih tečajih poučeval slovenske rudarske otroke v materinščini. Ko je prihrumela vojna nad Belgijo, se je naenkrat znašel z drugimi našimi rojaki sredi meteža. Da si reši golo življenje, se je umikal z drugimi begunci vred, predvsem pa v spremstvu našega izselje-niškega delegata iz Bruslja inž. Janka švajgerja. Prehodila sta peš več ko 50 km, preden sta dosegla vlak, nakar sta se prepeljala v Pariz, odtod ste se vrnila čez Italijo v domovino. O burnih doživljajih, ki so značilni za vsa dogajanja v današnji »bliskoviti vojni«, je gospod Svato štoviček takole pripovedoval našemu uredniku:
Nemška letala so prihrumela in sipala smrt
Tam gori v Eysdenu in drugih industrijskih krajih naokrog po Limburgu, v Wat-terscheiu, Soldernu, \Vinterlaku in Heus-denu prebivajo naši rudarji, Slovenci, le nekaj nad 50 Hrvatov je med njimi. Vsi skupaj imajo kakih 1000 šoloobveznih otrok. Rudniki so tam naokrog — naši ljudje so rudarji. Zaslužili so dobro. Od 50 do 80 belgijskih frankov dnevno. Belgijski frank je vreden po uradnem tečaju poldrugi dinar. Na črni borzi, ki je bila večidel v rokah Zidov, pa si dobil še dinar več, torej povprečno tisoč dinarjev za 250 frankov. Naši ljudje so pridni, štedljivi, pri tem pa dosti dobro žive. Mnogi izmed njih so že nakupili s prihranki posestveca ali vsaj parcele in hišice v stari domovini. Zadnjih nekaj mesecev je resda naraščala draginja, posamazni predmeti so se podražili kar za polovico in je bilo razmerje takšno, da sem v Belgiji kupil za en frank tisto, kar bi v domovini dobil za en dinar. Vendar kar se golega življenja tiče, je bilo v Belgiji izvanredno. Tam ni bila siromaščina doma. Čeprav je Belgija tako-rekoč prenapolnjena, med najbolj obljudenimi deželami na svetu, ni bilo ne brezposelnih ne beračev, vsak je imel delo in zaslužek. Trgovina in obrt sta bili svobodni, vsakdanje potrebščine cenene. Lju-da sijajni. Posebno Valonci. Mi smo živeli sredi Flamcev, pa je seveda tudi o teh treba reči, da so prijazni, gostoljubni, v vsakem pogledu tisto, kar imenujemo civilizirani. Nekoliko osti zoper tujce so propagirali edino flamski nacionalisti, re-ksisti. Toda v splošnem je naš rudar in industrijski delavec v Belgiji močno ob-rajtan, saj opravlja najtežja dela, ki domačinom ne dišijo. Zraven tega je zanesljiv in ne stavka. Domačini so rajši specialisti, ki po iim raimana boljša me?, t a in boljše plače. V Belgiji je tako rekoč zbra na vsa Evropa. Med rudarji in industrijskimi delavci prednjačijo Poljaki, številčno sledijo Italijani, Čehoslovaki, Jugoslovani, Madžari.
Nikdo v Belgiji
sii verf e! v vofno...
Vse do zadnjega je sredi te cvetoče, dobro živeče državice, vladalo prepričanje, da bodo viharji šli mimo. Vojne v Belgiji ne bo, smo si zatrjevali domačini in tujci. Pač pa bo na Balkanu, so nas prepričevali domačini. In ko je bila Nizozemska že napadena, so bili Belgijci še vedno prepričani, da Belgija ne bo prizadeta. Potem — desetega maja — ko so Nemci že vpadli čez Luksemburško v Belgijo, in se je čulo bobnenje topov, so bili mnogi prepričani, da gre pač za pomoto. Dz bo napadena Nizozemska, ki naj po-služi Nemcem za oporišče proti Angliji, je bilo Belgijcem docela jasno. Toda Bel-rija? Zakaj naj bi Nemci napadli tudi Belgijo? Kakorkoli, ves ta preveliki optimizem se je mahoma spremenil v po-plah, ko je tudi na belgijskih tleh začelo besneti grozovito grmenje topov in bu-čanje letaL
Usada mlade učiteljice
V ranem jutru je nad Eysdenom plulo kakih sto letal z oglušujočim brnenjem motorjev. Planili smo iz sna. In še so rekli nekateri: Najbrže so se Nemci zmotili! Kmalu potem, ob 10. dopoldne, je šlo od ■ust do ust, da nemška vojska napada utrdbe ob kanalu tik Eysdena. Videl sem tisto jutro izseljeniško učiteljico Poljakinjo, ki je hotela pohiteti s kolesom ob kanalu v bližnjo kolonijo.
— Strah me je, tam bom bolj varna.
tš m r«v ^ s
Ci.i	V M\a f* rbV >rVt
13 ifv Ji Jtttl Komaj kakih osem metrov visoKo tik nad hišami so brnela nemška letala. Letalci so metali lahke, komaj kakih 15 kg težke bombe. Videl sem, kako se sklanjajo, kako jih mečejo. Strahotna je bila prva minuta letalskega napada. \'.V s ? ii.rHv.^	*	»V v-
,'V < f 1 t < V{ i » A £
>■'? i", t l'l . i! ' »'»V-*. Otrpnil sem kakor kip, ko sem se takole znašel na cesti, kamor sem pribežal iz svojega stanovanja. Ostal sem sredi ceste, nisem vedel nikamor. Šest bomb je padlo v bližini. Pok je vrgel okna iz tečajev, vse šipe so se razbile. Mahoma sem se osvestil in pobegnil na vrt, v zaklonišče.
Kako napadajo
nemški bombniki
Z nemškim načinom letalskega napadanja smo se kar brž seznanili. Prva letala lete visoko, visoko. Ko zabrnijo protiletalski tepovi in strojnice, prihite čisto nizko, kom?j 8 do 10 m visoko, druge eska-drile, ki jih v splošnem trušču sploh ni bilo slišati. Lete tik nad strehami, ljudje so na ulici, gnetejo se, zbegani so, obramba proti tako nenadnemu napadu nizko letečih letal je skoraj nemogoča. Ko sem že bil v zaklonišču, sem se čudil, zakaj so nemški letslci takoj prvi mah obmetavati z bombami tudi našo mirno kolonijo. Spomnil sem se, da je kakih 300 korakov dalje vojaško poveljstvo — nemški letalci so bili dobro poučeni. Da bi cilj ne bil zgrešen, so vrgli vrsto bomb naokrog.
Naši rsJaM so ostali
Prebival sem v preprosti rudarski hiši, ki so tam gori vse snažne, človeka dostojne. Hotel sem tisti dan poučevati. Čim se je pričela vojna, seveda s šolo ni bilo ničesar več in tudi naši delavci tisti dan niso šli na delo. Ob štirinajsti uri sem opazil, da se belgijske čete umikajo proti Hasseltu Tako, razume se. tudi meni ni bilo več obstanka. Naši rojaki so se hiteli noskriti v bližn;e gozdove. Rekli so mi, da ostanejo v teh krajih in bodo delali pod tistim gospodarjem, ki bo pač tu gospodaril. Naši ljudje so tudi v tujini strogi nevtralci, čeprav različna propaganda zadnji čas niti njih ni pustila v j miru. Od domačinov so bili tkzv. reksisti naklonjeni nemškim četam in so jim mar-sikod znatno pomagali k naglemu napredovanju.
Beg iz £ysdena
Ob štirinajsti uri prvega dne sem torej otovoril nahrbtnik, v katerega sem v naglici zbasal nekaj perila in dokumentov, vzel prihranke, zasedel kolo in se namenil v Bruselj. Z bližnjega griča sem se ozrl in videl požar. Ali je gorel rudnik ali le premog, ne vem. Spotoma sem dohitel to- j vorni vlak, obložen s premogom. Zavrgel sem kolo in se povzpel na vlak. da se poreljem do Hasselta. To je bil zadnji vlak, za nami so železničarji že rušili progo. To sem zlasti videl v Aschu. ki je križišče med Hasseltom in Eysdenom. Razbili so kretnice, nekatera poslopja so že gorela. V Hasseltu so tuji bombniki bombardirali prostran travnik, na katerem j c bilo polno ovc — gotovo so bili poučeni, da je travnik namenjen za zasilno letališče.
Takoj ob pričetku svojega popotovanja in bega lahko povem, da me je pri raznih tegclah vendarle spremljal sreča. Kadar je bilo najhujše, *sem se po dobrem naključju rešil.
V Hasseltu sem planil v poln osebni vlak da se z njim potegnem proti Bruslju. Pri Diestu smo videli, da je voda spuščena po planjavi. Jezero, do koder je seglo oko. Voda je stala do dva metra visoko. Ker je po Limburgu zemlja mehka, je bila poplava gotovo huda ovira prevozov in tankov.
Okrog dvajsete ure smo prispeli v Lou-vain. To je bil že značilen begunski vlak z vsemi prizori in podobami begunske bede. Matere, žene, starčki, otroci s svojimi culami in v njih v naglici nabrano poslednje premoženje. Tu vzdihovanja, tam topa vdanost v usodo, zdaj pa zdaj jok otrok, nato nenadna zavzetost in preplah vseh — od nekod čujemo brnenje nemških letal, ki uničujejo z bombami proge in postaje. Toda še vedno je nekaj prog celih
Bombe na Bruselj
Po eni izmed teh zdrčimo v Bruselj.
Ob triindvajsetih smo tam. Mesto je v popolni temi. Kako naj se znajdejo otroci, žene, bolehni, pa borci in rezervisti, ki so se naglo odzvali poklicu? Kljub zatemnitvi tramvaji še vozijo, tudi taksiji so še na razpolago. Z zatemnitvijo se je že prikradla v bruseljsko prestolnico tista pošast, ki jo je rodila živčna vojna: v sleherno ulico izteza svoj rilec, povsod je napetost, živčna kriza, šušljanje, ugibanje: kaj bo?
Pametno rešitev je našel neki belgijski vojak, ki je rekel: Pokličimo oficirja, naj on odloči, kaj naj storimo z njima.
Do kraja so naju pretipali in preiskali. Ne v žepu ne med prtljago niso našli orožja, ničesar sumljivega, to je razsrjene ljudi nekoliko pomirilo. Pozno ponoči naju je patrulja odgnala pred angleškega oficirja. Skrbno je pregleda! dokumente. Našel je papirje v redu. Toda četrt ure smo se prerekali, ali so Jugoslovani identični s Čehoslovaki. Prečudna je bila ta reč: bogve kakšna propaganda je zanesla med Belgijce prepričanje, da so Čehoslovaki najnevarnejši padalci, ki jih pošilja Nemčija prve v boj. Naposled smo se le sporazumeli. da sva prav za prav Srba. dru->gega ni bilo mogoče dopovedati — in takoj sva imela prost izhod. Ko sva se vrnila v gostilno, sva celo bila deležna pogostitve s pivom.
Na svetu je tudi Jugoslavija
Potem je bilo treba nadaljevati pot v noč. Takole ob 1. zjutraj sva prispela v Ninove. Zatekla sva se v kavarnico in legla na gola tla med ostalimi begunci. Ninove je kakor Novo mesto, morda za spoznanje večje. Pač eno izmed običajnih belgijskih mestec. Ze zgodaj je bilo treba dvigniti nespočite ude. Beguncev je bilo vedno več in z njimi je naraščal tudi po-plah. Za zai+rk sva dobila črno kavo, potem sva nadaljevala pot v Tournai, 30 km daleč. Sledovi pešačenja so se kmalu pokazali. Noge so bile ranjene in so krvavele. Nohti so se snemali. Mogel sem hoditi le še v copatah. Ko sva trudoma premerila osem kilometrov, sva opazila na cesti, kako se protestantski pastorji plazijo v angleški kamion. Pohitiva. sem velel. In prav zadnji trenutek sva se znašla pri kamionu. Brž so vrgli vanj še mene in tovariša. Ne vem zavoljo česa — ali zaradi skelečih nog, ali zaradi srečnega naključja, da bova vsaj nekoliko štedila noge — so se mi osolzile oči. Ob poldevetih
Oddelek francoskih motoriziranih čet odhaja na fronto
Tfl-fofjf^ jg bite
Ostal sem v Bruslju do 15. maja. Vsak dan so mesto obletavala letala. Vendar je bil Bruselj bombardiran le enkrat, potem v dveh dneh mojega bivanja ne več. Bilo je to 12. maja. Prva bomba je padla tik pred hišo uradnika našega poslaništva Indiča, ki ima v Bruslju starše svoje" žene. Tast Jovanovič, ki je naseljen v Bruslju že 45 let, ima v bližini kolodvora Midi majhno tovarno. Bomba se ni razstrelila in ljudje so jo hodili gledat v procesiji. Druga bomba je po čudnem naključju zadela hišo našega rojaka Pavloviča, ki je poročen z Bruseljčanko in ima blizu Avenue Louise dve svoji hiši. Bomba je treščila v eno izmed njiju in domala ubila Pavlovičevo taščo, ki se je prav tisti čas mudila v kopalnici.
(Na našem poslaništvu
Na našem poslaništvu so se zbirali begunci iz Liegea, Charleroisa, iz Namurja in drugih prizadetih krajev. Prišli so poizvedovat, ali se bo mogoče umakniti v Francijo brez listin, ali pa bo za naše državljane potreben vizum. Francoska oblastva so izprva zabranila Jugoslovanom prehod v Francijo, kakor je sicer bil dovoljen pripadnikom onih držav, ki so bile dotlej že zapletene v vojno na strani zaveznikov. Na posredovanje našega poslaništva je bil šele od 14. maja dalje tudi Jugoslovanom dovoljen prost izhod iz Belgije v Francijo. Ta odlok pa je bil že prepozen. V daleko pretežni večini so naši sklenili ostati na svojih mestih. V Francijo jih je odšlo po moji sodbi kvečemu kakih 200 in jim je bila po prizadevanju našega izseljenskega delegata inž. Janka Švajgerja. ki je iz Bruslja takoj stopil v zvezo s Parizom, zagotovljena zaposlitev tudi v Franciji. Osobie našega poslaništva v Bruslju je že 12. maja krenilo v Osten-de, kamor se je sklenila preseliti belgijska vlada.
15. mp.ia sva se s Švajserjem odločila, da se umakneva v Francijo. Taksija ni bHo mogoče dobiti nobenega več. noben vlak ni več vozil proti francoski meji. Nameraval sem še v naglici kupiti bici-kelj za dva moža (tende*-). tods k°r sem izmed naju samo jaz kolesar, se je tudi ta način potovanja izjalovil. Ob 19. uri sva torej sledila zgledu Kristovih apostolov in s_e podala peš na pot. Ubrala sva smer Ninove—Turnai—Lille. Cesta je bila polna beguncev, ena somq do1 ga žalostna prooesiia se ie skozi nr>r v^kla na iuffo-zaoad. Nasproti r>a so hiteli angleški vojaki in motorizirani oddelki. K sreči so belgijske ceste lene da ni na njih prahu, sicer bi se bili udušili.
V nahrbtniku sem imel poleg skromnih ostankov svojega imetia tudi npkaj pro-vianta: pecivo in čokolado. Ponotni tovariš Švajger pa je v roki nesol kovčeg s perilom. In tako sva v dolgi nrnresiii pešačila prvo noč petindvajset kilometrov daleč
Srbsko ime naiu fe rešilo
Po petindvajsetem kilome+ru naju je dohitela angleška patrulia in pričelo se je dramatično doživljanje, kj sva sa morala nato biti večkrat deležna kot tujca. Patrulja naju je gnala v vaško gostilno. Gostje, domačini in begunci, vsi so silili v naju:
r.,	*
—	. t. . *■	* ji \ K ^ k * A . I
—	Ne. za božjo voljo, Jugoslovana sva!
£2», Ceboslovafc*
sva bila že v Tournaiju. Tu je bilo treba izstopiti. V predmestju naju je prestregel neki domačin in naju kot begunca povabil na črno kavo. V pomenku je spoznal, da sva tujca. Potrpita, je rekel in se odstranil. Kmalu nato se je vrnil z orožnikom, ki je zahteval legitimacije. Ta orožnik je bil pametnejši kakor marsikateri na višjem položaju, in je vsaj vedel, da je na svetu tudi Jugoslavija. Pustil naju je lepo v miru. gostitelj pa naju je pogostil in se oprostil:
—	Vesta, časi so pač taki, da moram vedeti, koga imam pod streho.
Bombe so naju spet pregnale
V središču Tournaija, blizu kolodvora, sva našla zavetje pri neki gospej, ki nama je dala vode, da sva se umila in je obljubila preskrbeti stanovanje v pensio-nu, v restavraciji pa dobro hrano. Tako sva si torej vendarle lahko izprala krvave rane in bridke žulje na nogah. Tournai je velik kakor Maribor, industrijsko mesto že blizu francoske meje. Privoščila sva si dobro kosilo in želela sva si po kosilu nekoliko odpočiti. Ali komaj sva pospravila in ke- sva ravno bila namenjena k počitku, s o prihrumela nad mesto nemška le- ' tala, gotovo jih ni bilo manj kakor trideset. Bombe so začele deževati, strahovito je treskalo. Postaja je bila prva v plamenih. Nobenega normalnega človeka nisi videl več na ulici, i > v r^S r^Tls; f v ^ V f JT * t- ♦ ' » W 1',* 1
li.Jt, A y ti J i " 'T* JC • & W £ 1 4 J
■.'!>'•'a	TAV,*
'j'i'1 Nama je bila sreča naklonjena, dm je bil bombni napad končan in sva uvidela. da v pensionu, kjer sva hotela prenočiti, ni ostal kamen na kamnu, sva se spogledala in se strinjala v enem:
—	Tu nisva varna. Kar naprej!
V zadnjem trenutku
čez francosko granico
Od Tournaija je še 12 km do Francije. Stopala sva spet v dolgi procesiji beguncev. Okrog dvajsete ure sva bila tam. Bila sva zadnja dva potnika, ki sva na tem mestu še prestopila francosko mejo. Takoj nato so jo zaprli in obmejne straže so vse ostale begunce uravnavale v smer proti Ostendu. Ta cesta, kamor je naju poslednja dva privedla sreča, je bila poslej namenjena le še vojaštvu.
Tako sva prišla v vas Bachv, ki je kilometer za mejo. Našla sva prenočišče v kmečki oštariji. polni belgijskih beguncev. Zleknila sva se po ozkih klopeh. Seveda vso noč ni bilo oddiha. Venomer so brnela letala, streljale so protiletalske baterije. Vojna je bila za francosko mejo prav tako kakor drugod. Nihče v oštariji ni z^tisnil očesa. Kakor ob silni hudi uri smo spla-šeni gledali in pričakovali, kam bo zdajle treščilo, t , . .. >.r M v \ 1 *>» • . a «.' -tv u* K , - « j .	' a* ^ fy
* V \ 4 'T T~ <	* T	' .
i	i i 4 t i i * -
Padalcev ni bilo. Treskalo je venomer. Tako je minila srečno tudi ta nesrečna noč. Zjutraj ob pol osmih sva se namenila odpeljati se z avtobusom, o katerem so rekli, da še vedno vozi proti Lilleu. Čutila sva se že popolnoma na varnem. A kaj vse naju je doletelo na umiku čez francoska tla, — o tem se pogovorimo pri-bodnjifc
Proti
vžisalnim bombam
domače
v tu-in inozemstvu patentirano, preizkušeno ter priznano sredstvo proti ognju za les, lepenko, pločevino, platno
»ANTIGNIT«
Sijajen efekt preizkušnje s tremitom (preko 2000'1 C temperature po metodi dr. ing. Metza in dipl. ing. Slegela, Chem.-Techn. Reichsanstalt, Berlin) v šoli za civilno zaščito v Zagrebu.
»ANTIGNIT« družba z o. z. v Guštanju
V nedeljo na Turjak
Prihodnjo nedeljo, 23. junija, bodo stari Turjačani na Gori pri Sv. Ahacu praznovali zgodovinsko žegnanje v spomin zmage in bitke nad Turki pri Sisku 1. 1593.
Pred 50 leti je bilo žegnanje pri Sv. Ahaciju sila slovesno. Mašnik je vršil cerkveno opravilo v lira snem plašču, ki ga je pred 400 leti nosil sam turški Masan paša. Plašča dnnes ni več. Stara govorica pravi, da je pred več leti v pokojni Avstriji neki berlinski zgodovinar hodil na Turjaški grad na počitmee in domnevajo, da se je mež zanimal tudi za plašč, ki je bil iz samega turškega zlata, in posejan z dragocenimi kamni, rubini, safiri, in smaragdi.
Na dan sv. A barija sc bili prejšnja leta pod cerkveno lipo štirje vinotoči, za okrep-čilo so skrbeli pa ktrčmarji, topiči so pokali, godci pa so godli. izletniki so prihajali v narodnih nošah. Danes tega žal nI več. Sv. Aha« i j je bil zelo ponosen na svojo zgodovino. Na levi strani je turški grb in turški napisi, ki povedo, da je pod cerkvijo turška grobnica izza turških časov. Cerkveno bandero ima zgodovinsko sliko zmage pri Sisku. Pred to zmago so prihajali Turki dolga leta na Kranjsko ropat m morit. Leta 1528. so oblegali Turjaški grad. Grad sam ima skrivališče, kjer so se domačini pred Turki skrivali. L. 1728. so Turki odpeljali turjaško Rozamundo z gradu.
Ljubljanski izletniki se odpeljejo v nedeljo z jutrnjim vlakom do Škofljice, od tam pa je 2.30 peš na goro. Vsak izletnik si lahko ogleda Turjaški grad. kjer se je rodil veliki zmagovalec nad Turki pri Sisku v letu 1593, Andrej Turjaški. Ljubljančani ne zamudite lepe priložnosti, pohitite na Turjak. Trud vam bo peplačan s krasnim razgledom po našem lep^m Dolenjskem.
Tone Kurnih prazmtje
Velenje, 15. junija
Pred 50 leti se je rodil v Ljubljani računski svetnik pri velenjskem premogovniku g. Tone Kurnik, sin železničarja. Oče, ki je v prostih urah zložil lepo ste\*ilce pesmic, mu je dal na pot v življenje ljubezen do naše lepe besede. Usoda je hotela, da je mladi Tone prišel v našo šaleško dolino. Lepa dolina, dobri ljudje, a neugodne gospodar-ske razmere in zatirano narodno življenje. Redki so bili takrat narodni delavci v naši dolini, ki so narod v tistih hudih dneh iz-podbujali in pripravljali na lepše čase. In tej mali vrsti narodnih delavcev se je pridružil mladi, delavni visokošolee Tone. Da si zboljša gmotno stališče, da si okrepi rahlo zdravje, je stopil leta 1910. v pisarno odvetnika dr. Maverla v Šoštanju z namenom, da potem nadaljuje študije.
Toda Šaleška dolina se ga je oklenila in ga ni več izpustila. Ze istega leta, toref pred 30 leti, je ustanovil Sokola v Šoštanju, pri katerem je prešel vse faze dela, ki ga Sokol zahteva od delavnega člana. Načel oval je, vadil je oddelke, igral in pel je, preda\'al, lepil lepake, postavljal odre.
V	Šoštanju si je tudi izbral zakonsko družico Milko iz narodne družine Rajšter-jeve prav pred 20 leti. Ima dve hčerki in sina, ki so vsi pri Sokolu m verno vdani
očetu in njegovim vzorom.
V	vojnih letih je kot vnet nacionalist okusil Judenburg in taborišče v Lebringa in še drugod, a to ga je le izpodbujalo, ker je vedel, da se bliža z velikimi koraki tako zaželena Jugoslavija. Prišel je nazaj v osvobojeno Šaleško dolino, in sicer med »knape« v Velenje, kjer je nastopil v premogovniku službo računskega uradnika. V najtesnejšem stiku z uradnišhrrm, delavci in okoliškimi kmeti je tu nadaljeval svoje narodno delo. Ustanovil je velenjskega Sokola in spet delal. S svojimi izpodbudnirrd govori je seja! narodno, pa tudi stanovsko zavest med našimi ljudmi. Prva skrb mu je razmah sokolske misli v našem rudniškem okolišu, a deluje tudi v ostalih nacionalnih, stanovskih in karitativnih organizacijah.
r ponedeljek 17. t. m. stopi Tone pred samega Abrahama, ki bo presenečen uzrl krepko postavo in v očeh odsev bistrega duha sokolskega borca Toneta. In dejal ho: »Ne, nisi še zrel za moje naročje.« Še na mnoga lete dela in urpehov, ker naša dolina potrebuje delavčevi
Domače vesti
Za zemljo barantajo
Gospod urednik! Neki gospodarstvenik, ki je na glasu kot zelo pameten mož, mi je ob neki.priliki dejal, da človek zemljišča nikdar ne more kupiti ob pravem času, ker je vedno bilo poprej cenejše. To njegovo mnenje mi je prišlo v spomin te dni, ko sem zvedel, da so se v Ljubljani in njeni okolici stavbišča zelo podražila. Malo neprijetno me je to dirnilo, ker sem tudi jaz že dolgo let želel, da bi si kje kupil kakšno parcelo in tako poskrbel za svojo bodočnost in za bodočnost svoje družine. Toda tega do danes nisem storil, ker enkrat nisem imel potrebnega denarja na razpolago, kadar pa sem imel denar, zopet nisem našel primerne parcele. Poleg tega sem bolj počasne vrste človek. Toda, kdo si ne želi, imeti lastno streho nad glavo? Tudi jaz te želje še nisem opustil. Saj ni menda nič mikavnejšega, kakor imeti na lepi sončni legi svojo hišico, ki je obdana s sadnim drevjem in s sončnim zelenjem lastnega vrta. To je prirojena želja vsakogar, ki je potomec očeta, ki je z ljubeznijo obdeloval zemljo in ki je s srcem visel na grudi. Skoraj vse naše ljudstvo je kmečko ljudstvo, če niso bili bližnji, so bili pa daljni predniki kmetje. Med našo inteligenco se najde mnogo takšnih, ki jih zemlja vabi, da bi jo obdelovali. Takole spomladi, ko oživi priroda in ž njo zendja, jim kri vzplapola po žilah in mišice se nabreknejo v hrepenenju, da bi zasadile lopato v zemljo.
Bilo bi vse v najlepšem redu, če bi kn-povali zemljo le taki ljudje, ki imajo do nje prirojena nagonska čustva in ki jih ženejo k nakupovanju zemlje le idealni nagibi. Toda temu na žalost ni tako. Zemljo so začeli kupovati petični ljudje s profi-tarskimi nameni, ne zato, da bi jo obdelovali, temveč zato, da bi, kar se da, varno naložili svoj denar, ali pa, da bi s preprodajo zaslužili. Naš kmet je po večini zaradi dolgoletne gospodarske krize in zaradi davčne preobremenjenosti zadolžen fn zato prodaja svojo zemljo, da bi se rešil ln poplačal dolgove. Posestvo se mu z od-prodajanjem zemljišč vedno bolj manjša in krči. Tudi če si bo v primeru kakšne zelo ngodne letine in s pridom mogel kaj pri-Steditl, ne bo nikdar več mogel kupiti prodane zemlje nazaj, ker jo ho lastnik, ki jo je od njega kupil, hote! prodati le, če bo pri tem dosti zaslužil in če bo po prodaji mogel reči, da se mu je v zemljo naloženi kapital dobro obrestoval. Zemlja, ki jo sedaj proda kmet, bo zanj za večno izgubljena.
V tem pa tiči še drtifra zadeva. Pri nas je le malo velikih kmetij, po večini je pri nas malokmetiški sistem. Pri tem pa je ■naš kmet zdrav in oblagodarjen s številno družino. Kako neki bo po prodaji najlepših svojih njiv in travnikov, ki leže na najlepši sončni in zračni legi, mogel naš kmet iz skrčenega zemljišča toliko iztisniti, da bo mogel preživljati svojo družino, če že danes skoraj nima kaj jesti! Mar bo v naših tovarnah in industrijskih podjetjih dovolj dela in služb za kmečke sinove? Kako, ko že pri današnjem gospodarskem stanju eujemo o brezposelnosti našega industrijskega delavstva. Da, priznati je treba, da brede dar.es naš kmetiški stan v veliko krizo. Kajti zemlja ni na prodaj le v Ljubljani in njeni bližnji okolici, temveč je je dovolj na proda; po vsej naši banovini. Naj o tem problemu razmišljajo naši kmetje 5n tisti, ki morajo bedeti nad zemljo slovenskega človeka.
in sddhisniks
S (kamnoseška stavbna dela /i	£ j izvršuje po nizkih cenah
kamnoseško kiparsko podjetje
tnm KonovAHa
pokopališče Sv. Križ — j Ljubljana — Tel. 49-09.
*	Diplomiran je bil na filozofski fakulteti univerze kralja Aleksandra v Ljubljani g. Dolenc Lojze iz Divače, čestitamo!
*	Poroka. V Bjelini sta se poročila gdčna. Silva Gorenčeva, hči posestnika in gostilničarja g. Andreja Gorenca iz Litije, in diplom, tehnik Blaž Svetina, podporečnik-pilot, doma z Bleda. Mladoporočencema želimo obilo sreče!
*	Napredovanje v s0dn? službi. V V. no-ložajno skupino je napredoval g. Emil F u reber, sodnik sreskega sodišča v Te-tovu.
*	Dopolnilo k voznemu redu. Na strani 50 pod štev. 19. Ljubljana—Karlovac voznega reda EKSPRES je pravilen odhod vlaka štev. 9212 s postaje Novo mesto Cprvega jutrn,jega potniškega vlaka) proti Ljubljani ob 4.27 in ne ob 4.37.
*	Službeni list dravske banovine prinaša v svoji 48. številki: uredbo o pokojninskem skladu pogodbenih poštarjev; pravilnik za izvrševanje uredbe, kako se odmerjata pridobnina in družbeni davek zavezancem, ki poslujejo v območju Hrvatske in v ostalem območju države; razpis dopolnilnih volitev svetnikov Kmetijske zbornice dravske banovine in njihovih namestnikov ter spremembe v staležu banovinskih uslužbencev na območju dravske banovine.
Prt zaprtju tn motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec navadne Franc Jožefove grenčice.
*	Počitniški tečaj za ročna dela v Zagrebu je dovolila hrvatska banslca oblast in se bo vršil za učiteljstvo osnovnih, meščanskih in strokovnih šol, kakor tudi za, otroške vrtnarice. Trajal bo od 6. do 25. julija. Dela se bedo izvrševala v raznovrstnih tehnikah in v različnem gradivu, ta.ko v pestrem papirju z ilustracijami, kartonaža. za vezanje knjig, dela v lesu, žici in pločevini, oblikovanje s peskom, gl'no in papirnato snovjo, pletenje z ličjem in žimo ter izrezavanje ln vžiganje slik na lesenih predmetih. Vse te tehnike se lahko porabljajo kot uspešno pomožno sredstvo na ljudskih šolah, na meščanskih pa. kot poseben predmet ročnih del. Tečaj bo pomogel tudi onim kandidatom, ki se pripravljajo za strokovni izpit učiteljev veščin na meščanskih šolah. Delali bodo po 4 ure dnevno. Prijave naj se pošljejo čim prej, da se izvršijo potrebne priprave. Za. pouk. gradivo in postrežbo se plača 350 din in sicer polovica pred pričetkom tečaja. Kdor se vsaj 6 dni pred pričetkom odjavi, dobi prispevek vrnjen. Prispevek
je treba poslati po Poštni hranilnici s čekovno nakaznico štev. 33.910, prijave pa na naslov: prof. Marijan Markov»c, Zagreb Srebrnjak 27.
*	Sresko učiteljsko društvo iz Laškega ne bo zborovalo 17. t. m. v Rimskih Toplicah, kakor je bilo napovedano. Zborovanje je odloženo za nedoločen čas.
*	Šoferski tečaj za dame. Slovenski avtomobilski klub, sekcija Ljubljana, namerava v primeru zadostnega števila udeleženk prirediti šoferski tečaj za dame. Tečaja se lahko udeležijo tudi nečlanice. Oblastva bodo zaprcšena./da stavijo do-voljno količino bencina na razpolago. Prijave sprejema do nadaljnega tajništvo Slovenskega avtomobilskega kluba, sekcija Ljubljana, Kongresni trg l/I. med uradnimi urami.
*	Logarski izpiti za paznike nedržavnih gozdov. Kdor želi letošnje poletje delati logarski izpit za paznika nedržavnih gozdov. naj predloži pravilno opremljeno prošnjo za pripustitev k izpitu najkasneje do 30. t. m. pristojnemu mestnemu poglavarstvu, odnosno sreskemu načelstvu.
*	Služba zdravnika uradniškega pripravnika v banovinski bolnišnici v Slovenjem Gradcu je razpisana. Prosilci morajo imeti predpirane pogoje za sprejem v banovinsko službo. Prošnje naj se vlože pri banski upravi dravske banovine v Ljubljani do 24. t. m.
RENA
*	Nad 500 novih prostovoljnih bolnH^rk
bo imel Beograd, ko se dokončajo tečaji Rdečega križa. Kako veliko je v Beogradu zanimanje za prostovoljno bolničarsko službo, priča dejstvo, da so imeli zadnji čas v Beogradu nič manj kakor ll tečajev, od tega 3 v Pančevu. Uprava Rdečega križa se bo potrudila, da bo vedno večja prostovoljna armada bolničark tudi po končanih tečajih čim bolj družinsko povezana med seboj.
*	Nekoč je živel konj... V Slavonskem Brodu izhaja že drugo leto hrvatski tednik »Brodska Riječ«. V zadnji številki čitamo tole: »živel je konj, ki je vlekel težak omnibus, poln ljudi. Vsi so bili zadovoljni s konjem, hvalili so njegovo moč, se čudili njegovi prožni hoji in njegovim pametnim očem. Lepega dne pa je konj poginil. Začudeni hvalile! so se spogledali in rekli: »Jasno, poginil je zavoljo lakote.« Novine sicer niso konj, a vendar vlečejo težak omnibus. In čeprav ne zobljejo sena, vendar lahko umro za lakoto. Njihov glad se potolaži in življenje se jim rešuje s čeki. Tisti izmed naših čitateljev, ki doslej še niso pomislili, zakaj polagamo tolikšno važnost na objavljanje naročnine in številke čekovnega računa, da imamo oboje tiskano na prvi strani, celo nad naslovom, naj se vsaj zdaj vprašajo, kaj to pomeni in naj nam takoj na naličju čeka sporočijo, da so se tega vendarle domislili in se poboljšali.«
*	Prva jadralna Sola na Hrvatskem je bila te dni ustanovljena in bo začela jutri s poukom. Doslej se je prijavilo 50 mladih jadralcev. Aeroklub banovine Hrvatske je izdal proglas na hrvatsko mladino, v katerem pravi, da je prišel čas, ko mora tudi hrvatska mladina pokazati, kaj zmore ln kaj zna. Hrvatska mladina ne sme zaostati za srbsko in slovensko, marveč mora po njihovem zgledu ustvariti jadralne skupl-ne.Na lastnih tleh se bo borila za hrvatsko jadralstvo In za boljšo bodočnost hrvatskega naroda. Hrvatska kmetska zajednica v Posavskih Bregih je brezplačno odstopila prostran pašnik, da se bo jadralna šola lahko jutri pričela.
Ing. PREZLJEV
MORTOMOLJ
prašek in tekočina zanesljivo pokončuje molje v vseh razvojnih oblikah. — Dobi se v drogerijah in specerijah. — Navodila ln pojasnila daje fitopatolog poobl. agronom inž. Prezelj, Wolfova 3, tel. 34-73, Ljubljana
*	če hočete biti točno in najhitreje obveščeni o najnovejših dogodkih, morate svoj radijski sprejemnik izrabljati racionalno in biti to&io poučeni, kdaj najvažnejše evropske postaje oddajajo poročila. Zahtevajte na ogled eno številko »Našega vala« in takoj se boste prepričali, da vam je tako. skrbno urejena radijska revija neobhodno potrebna. Številka za prihodnji teden prinaša poleg drugega zanimivega gradiva poročilo »Kako je zdaj z zagrebško radijsko postajo«, podlistek »Petnajst minut«, rubriko »Malo pomenka z našimi naročniki«, pregled »Radio in televizija« s poročili o najnovejših dogodkih na teh področjih, nadaljevanje napete potopisne reportaže »Enonadstropna Amerika« (novi naročniki dobe prejšnja nadaljevanja brezplačno!) ter kotička »Od tu tn tam« in ^Huimor«. Poleg tega objavlja številka »Našega vala« za prihodnji teden pregled važnejših postaj na kratkih valovih, poseben izvleček najboljših oddaj za prihodnji teden, obširen pregled programa beograjske in zagrebške postaje, celoten ljubljanski program in progTame važnejših inozemskih postaj. Mesečna naročnina je samo 10 din. Zahtevajte še danes na ogled brezplačno številko! »Naš vale, Ljubljana, Knafljeva 5.
*	Korašija. Prijatelj lista naan p!9e: Pred dnevi smo čitali v listih poročilo o razpravi in obsodbi požigalca Karašije. Marsikdo se je ob tem priimku vprašal, odkod njegov izvor? Korašije so potomci pravih Turkov, ki so se na povratku z obleganja Dunaja vračali preko Dravskega polja na Balkan. Nekateri so tu ostali in počasi izginili v slovenskem ljudstvu. Samo njihovi priimki še pričajo o turškem poreklu: Sagadini, Šalamuni, Haze-mali, Murati, Predikake (Preddg-age) ta drugi sodijo v to vrsto. Tudi Karašije so turškega porekla. Ne pišejo pa se vsi Korašije, marveč nekateri tudi Karašije, kar je bliže prvotni obliki (kara-črn). Pred svetovno vojno sem se v Ljubijanj se®
Kronična zapeka in njene slabe posledice, posebno pa motnje v prebavi, se morejo preprečiti z že davno preizkušenim sredstvom za čiščenje, z naravno »Franz-Josefovo« grenko vodo, ki se tudi po daljši porabi izkazuje kot zelo odlična. Oni, ki bolehajo na želodcu in črevih, pa pijejo »Franz-Josefovo« vodo, so zelo zadovoljni z okusom kakor tudi z njenim učinkom.
Ogl. reg. S. br. 30474/35.
nil z nekim inženjerjem Karažijo, ki je bil nastavljen pri tedanji deželni vladi. Bil je doma z zgornjega Dravskega polja. V razgovoru z njim sem posnel, da se dobro zaveda svojega porekla. Pozneje je bil premeščen v Gradec in sem izgubil sleherno sled za njim.	M. S.
♦	Združenje avtobusnih podjetnikov dravske banovine bo imelo občni zbor 20. junija ob 10. v mestni posvetovalnici v Celju. Ker bi se zaradi neugodnih jutr-njih železniških zvez večina avtobusnih podjetnikov z Gorenjskega in Dolenjskega ne mogla udeležiti občnega zbora, bo odpeljal Goričanov avtobus 30. t. m. ob 8. zjutraj izpred Slamiča na Gosposvetski cesti. Postanek avtobusa bo na Vranskem ln pa v Doberteši vasi. O odhodu iz Oe-Ija bo pa dogovorjeno po občnem zboru.
•	Ovoritev kopališča v Višnji gori. Jutrišnjo nedeljo bodo v Višnji gori na novo odprli kopališče, na katerem so v zadnjem času dela za buffet in za nove kabine prav lepo napredovala in bo treba le še malo truda, da bo kopališče tudi v tem pogledu res dobro urejeno. Voda v tem kopališču je zelo čista, saj se menja vsake štiri ure. Pa tudi topla je. Njena temperatura je
•	Radijska postaja na Vi»u. Kakor poročajo z otoka Visa, se tam mudi komisija poštnega ministrstva in poštnega ravnateljstva iz Splita, da izbere kraj, kjer bodo postavili novo oddajno postajo. Ministrstvo je sklenilo zgraditi telefonsko radijsko postajo z ultrakratkimi valovi, da bo imel Vis zvezo s kopnim. Sedanja telefonska zveza z Višam se večkrat pokvari. Stroški za novo postajo bodo znašali 180 tisoč dinarjev.
*	Največje skladišče soH v Jugoslaviji bodo zgradili v Sisku. Dolgo bo 130 m, široko 36 m, visoko pa 16 m Zavoljo tega se je mudil v Sisku posebni odposlanec zagrebškega železniškega ravnateljstva, ker bo skladišče zgradila monopolska uprava na zemljišču železniškega ravnateljabva., ki je prostor brezplačno odstopila. Na levi obali Kolpe, nedaleč od izliva Odre v Kolpo, so se že pričela začetna dela. Kraj je ižhran posrečeno, ker ležS. tik ob progi in ob reki, ki je prav do tal plovna. Te dni bo razpisana licitacija za posamezna dela ln bodo začeli skladišče v kratkem zidati.
*	Naši — Vaši Izleti! Plltvlčka Jezera — Crikvenigi od 11. do SO. 'junija (4,
dni), popoln aranžman le 710 din, vožnja z luksuznim avto karom. Na Sotlo in v šm&rski okraj dne 30. junija, vožnja z vlakom in avtokarom le 68 din. Točne informacije, prospekti in prijave pri »Putniku«, Maribor. (—)
*	Donava zadnje dni neprestano narašča in je spet poplavila nekatere kraje. Del Vukovara je znova pod vodo. Tudi pri Novem Sadu je Donava dosegla visoko stanje, višek pa pričakujejo danes. Pri Bački Palanki je dosegla višino 628 cm nad normalo. Pri Beogradu se Donava in Sava držita stalno na precejšnji višini.
*	Tragična smrt samostanskega predstojnika. iz p ril epa poročajo: 'JOletni pravoslavni svečenik Danilo Svetijevič, dolgoletni starešina samostana Sv. Ivana v Slepču pri Kruševu. se je podal v vas To-polčane obiskat sorodnike. Dva kilometra pred vasjo ga je zajela nevihta. Ker ni mogel nikjer drugod najti zavetja se je skril pod most na rokavu črne Reke. Ali je od utrujenosti zadremal, ali pa je voda tako naglo pribesnela, se ne ve. štiri dni pozneje so ga našli kmetje utopljenega.
Kobfe
V/////////////////////W/////MV////////////////^
bfe ^^MBI
i .

'; lBp Zahtevajte \IJ svetovno znamko
mm j
X m-i
OPOLDAN
womjvm tu koplhamo vaScfi£me če jilt tekom nedelje oddate vavtmaki dscgevje
EMONA TV.KANC
LJUBLJANA-NEBOTIČNIK
*	18 milijonov din za bolnišnico v SpP-
tu. Banska oblast v Zagrebu je odobrila nov kredit 18 milijonov dinarjev za dozidavo poslopij banovinske bolnišnice v Splitu. Z novim kreditom bo mogoče dovršiti kirurški paviljon in tudi ostala poslopja, ki jah že zidajo.
*	Redna plovba med Sušakom in Dubrovnikom. V petek zjutraj je s Sušaka odplul v Split parnik »Ljubljana«, ki vrši redni promet med Sušakom in Dubrovnikom. Ta proga ni ustavljena ln bo verjetno tudi čez poletje iahlko obratovala.
*	Smrtna nesreča železničarja. V petek zjutraj se je zgodila na postaji v Slavonskem Brodu smrtna nesreča, katere žrtev je 40-letni železničar Ivan Stanič. Po progi je prenašal pragove. Nenadno ga je dohitela lokomotiva, ki je tam manevrirala ln je Staniča razmesarila.
*	Ne tekajte v nevihti! Iz Banja luke poročajo: Nad Tešnjem in okolico je v četrtek popoldne razsajala strašna nevihta, ki žal ni minila brez človeških žrtev. Ob najhujšem treskanju je mlada mati Angela Kikičeva zbežala iz staje proti hiši. Tisti trenutek je treščila strela in neTečno mater ubila. Otroku, ki ga je imela mlada mati v naročju, pa se k sreči ni nič zgodilo. Neurje je napravilo veliko škodo v vsem tešanjskem okraju.
♦Gosenic© so napravile veliko škodo Po slavonskih gozdovih. Kakor poročajo iz Osjeka so se letos v slovečth slavonskih hrastovih gozdovih pojavile gosenice, ki so povzročile veliko škodo. Drevesa so gola kakor pozimi, vse listje je objedeno. Najbolj so oškodovani gozdovi v okolici Belišča, ki je last Guttnianovega velepod-jetja. Ti gozdovi se razprostirajo na prostornini 20 ha. Prav tako so prizadeti gozdovi Brodske imovne občine. Iz gozdov se je goseničja zalega razlezla tudi po okoliških sadovnjakih. Da bi temu zlu napravili konec, so začeli prebivalci pokon-čavati kapusovega belina. Posamezne občine so razpisale posebne nagrade za tiste, ki pokončajo največ metuljev in gosenic.
» S slabo hrano se je v vasi Ladjevcih pri Kraljevem zastrupilo pretekli četrtek 16 kmetov. Zgodilo se je takole: Gospodar Milivoj Devedžič je povabil dninarje, da mu okopi jejo turščico. Ker je gospodinja bolehala, je gospodar naprosil svakinjo živko, naj skuha kosilo. Svakinja je skuhala, svinjino in je opoldne prinesla kosilo na polje. Ni minila dobra ura, ko je vseh 16 dninarjev začutilo hude bolečine. Eden Izmed njih, ki ga je najbolj zvijalo, se je odpravil domov, drugi pa so se po malem mučili s krči in z delom do mraka. Ker je oni, ki je pni odšel domov, izdihnil, je bil na pomoč ostalim poklican
NOVA GOSTILNA V DRAVLJAH
Cenj. občinstvu vljudno naznanjava, da sva v Dravljah na Vodnikovi cesti odprla
novo gostilno »PRI GUSTELJNU«
ki se nahaja v popolnoma prenovljeni lastni hiši. Za goste Imamo udobne prostore in lep, ograjen, senčnat vrt. Gostilna leži na prijaznem mestu, je blizu tramvajske postaje, iz Ljubljane pa je do nje tudi krajši in lep izlet za pešce.
Preskrbljeno je za najboljšo domačo hrano. Točimo samo pristna vina in druge pijače. — Za obisk se priporočata
AVGUST in FRANČIŠKA OSREDKAR
► Društvo Narodni Dom v Zagrebu,
mladinski odsek, priredi društveni izlet v Bohinj, k izviru Savice in na Vogel Odhod iz 2&greba v soboto 29. t. m. z vlakom ob 12.50 z glavnega kolodvora. Po-vratek v Zagreb v nedeljo 30. t. m. z izletniškim vlakom. Prijave se sprejemajo v društvenih prostorih, Berislavičeva 11 do petka 28. t. m.
Pot popije, ga naredi neškodljivega in ubije njegov duh edino Gregoričev »BOROSAN«. Zahtevajte brezplačen vzorec v drogeriji GREGORIC, Ljubljana, Prešernova ul. 5.
*	Junak lz Like spet nastopa. V Zagrebu se je spet pojavil sloveči junak iz Like, Marjan Matijevič, najmočnejši človek v Jugoslaviji. Pravijo, da je vstal iz groba. Nekateri so ga že pokopavali. Mučila ga je vročina, najvišja, ki jo more človek prenesti. V glavi ima kroglo, kri se mu je zastrupila, žila mu je udarjala 180 krat na minuto. Njegovi sorodniki so se že zanimali, če bi kak znanstveni zavod odkupil njegovo truplo za raziskovanje. Toda Marijan Matijevič se je spet dvignil s smrtne postelje ln je prišel v Zagreb, kjer bo priredil svoja predavanja ln predvajanja Seveda tisto nI več, kar ej nekoč bil. šteje 63 let. Zobje so mu izpadli. Toda mišice so še jeklene, še zmerom je močan za 20 konjskih slL še vedno zna z roko razbiti debel kamen, v zobeh drži sod s 50 litri, z drugim sodcem pa udarja po njem. Matijevič pravi, da so z rentgenom dognali, da ima dvojne kosti. Zdravniki se še vedno zanimajo zanj ta sodijo, da je človek čisto posebne sorte. Prav verjetno je, da bo junak iz Like v kratkem obiskal tudi Slovenijo.
•	1. § do|>rl žive*. Človeku so potrebni v dnevni borbi za obstanek odlični živci, odporno mišičevje ta popoitao zdravje. Za duševno delo je potrebna predvsem pravilna prehrana živčnih stanic. človek, ki je živčno izčrpan, krepi torej svoje živce, ailoo uživa m zajitrk ta malico po eno do dre skodelice Ovocnaltlne,
zdravnik, ki je ugotovil zastrupljenje s pokvarjeno hrano. Večini je sam nudil pomoč, nekatere pa je odpravil v bolnišnico.
• Solarčkova nesreča za nesrečo. Iz Litije nam pišejo: Malega Zdenka Anžurja letos preganja nesreča za nesrečo. Saj je v letošnjem letu že kar tretjič v bolnici. V zgodnji pomladi si je ostrigel lase. Preveč se je izpostavil soncu, ki ga ie ožgalo po glavi, da je dobil sončarico. Sprva so mislili, da je zbolel na meningitidi. No oa tudi ta mu ni prizanesla. Koma i se je vrnil domov, že je postal njena žrtev. Z reševalnim avtom so ga zapeljali v bolnico. Pa smo ga kmalu spet videli doma. Ali vse gre rado v tretje. Tako je bilo tudi pri malen Zdenku. Fante najbolj zanimajo razni stroji. Tako tudi Zdenko ni mogel, da ne bi pohitel na cesto, kjer je ravno obratoval cestni valjar. Pravijo, da je metal kamenje pod valjar in z veseljem geldal, kako se drobi. Pri tej nevarni igri pa je po nesreči prišla tudi njegova leva noga pod valjar in mu jo je zdrobilo. Naš ubogi Zdenko leži zdaj že v tretje v bolnici, posledice pa bo siromaček čutil «se življenje.
P. n.
organom finančne kontrole
nudimo najceneje kamgarn za uniforme, letne bluze, kape in pribor.
A. KASSIG — LJUBLJANA,
Miklošičeva cesta 17.
• Vlom v Športni dom t Litiji. V sredo opoldne, ko so prišli litijski Sportaši k Športnemu domu, so opazili, da je ključavnic« na vratih nasilno odprta. Tudi notranja vrata so bila odprta, dom pa popolnoma izpraznjen. Odnesli so tatovi vse, kar se je le dalo. Pobrali so vse čevlje za nogomet, stare ta seveda tudi nove drese, ki so jih fiportaši Sele lansko leto nabavili. Odprli so tudi zasilno lekarno ta pobrali Se celo aspirine in limone, škodo cenijo na 4000 din. Naprodena je vsa javnost, še po-
sebej pa vsi športni klubi, da pazijo, če M se kje pojavili trgovci plavih športnih dresov in nogometaških čevljev in naj to takoj javijo najbližji orožniški postaji, športni klub nekaj časa ne bo mogel nastopati.
*	Nad tri leta pravdanja zaradi devet jajc. Pred sodiščem v Slavonski Požegi teče nenavadna pravda, zaradi katere je 9 gosjih jajc doslej veljalo že 1.075 din, kmalu pa bodo ta jajca vredna nad dva ti-
. sočaka. Kmetica Stirmerjeva iz vasi Jak-šiča je pomladi 1936 nasadila devet gosjih jajc. Toda goske se nikakor niso hotele izvaliti. Ko je kmetica natančneje ogledala jajca, je opazila, da jih je nekdo iz hudobije prebodel s šilom. Zvedela je, da je to storita soseda Fana Batuškova. Odtlej, torej že več ko tri in pol leta, teče pravda. Bile so izrečene že tri sodbe. Državni tožilec je dognal tudi nekatere krive prisege. Vse to zaradti devetih gosjih jajc. Po dveh sodbah je bila Batuškova spoznana za krivo. Tretja sodba pa pravi, da je jajca prebodla neka Fanika Sulčeva. ki je Batuškovo ovadila štirmerjevi. Zadeva se je tako obrnila, da mora Stirmerjeva plačati sodne stroške, ki znašajo doslej 1.075 din. Pravda bo tekla dalje in se bo okrožno sodišče bavilo še s krivimi prisegami. Dogodek je značilen, naravnost klasičen primer, kako narašča škoda s stroški, če se kmetje pravda jo zavoljo jajc.
•	Zastrupljeno cigareto so ponudili cigani nekemu zasebnemu uradniku iz Zagreba, ki prebiva v Sesvetih. Mož se je pogajal s cigani, ki so mu obetali priba-viti precej denarja, ako jim najprej sam preskrbi začetni kapital. Pogajanja niso tekla ugodno, ker je mož takoj spoznal, da ga hočejo cigani oslepariti. Tedaj pa mu je eden izmed ciganov ponudil cigareto. Kmalu nato je bil Zagrebčan omamljen. Ko se je pozneje osvestil, je pogrešil 10 tisoč din, ki jih je imel prej pri sebi. Policija je dognala, da mu Je zastrupljeno cigareto ponudil cigan Janko Nikolič. Cigani so vrnili 3.100 din, za ostanek pa bo obljubili, da ga bodo vračali v mesečnih obrokih, samo da ne bodo imeli opravka s sodiščem.
/
immmHHinmMtM

-Ul |
neguje zobe z zobno kremo :
*	Ljubimca Svoje žene je ubil, teno pa ranil. Na Pašinem Brdu pri Beogradu =» je zgodila velika ljubavna žaloigra Državni uslužbenec Miodrag Lazovič iz Beograda je z več streli usmrtil ljubimca svoje žene Radmile, sodnega uslužbenca Srtija-na Bcrjanoviča. Zasačil je oba, ko sta se na postelji držala za roke. že dalje časa je vedel, da ga varata, tokrat se mu je kar zamraeiio pred očmi in je streljal kakor iz uma. ^orjanovič je obležal na mestu mrtev, Radonilo pa so ranjeno prepeljali v bolnišnico,
*	Strogo obsojen trgovec. Pred sodiščem v Kragujevcu je bil te dni obsojen veletr-govec Teodor Baržu na mesec dni zapora in na 10.000 din denarne kazni, ker je prodajal detajlistom petrolej po 1L50 din kilogram, med tem ko ga je sam dobival od Shellove centrale iz Beogiada po 8 din. To je bila prva obsodba v Kragujevcu po uredbi o pobijanju draginje in je zbudila spletno pozornost.
Pessslcm »JELISAVA«
ALEKSANDROVO NA OTOKU KRKU
Tik ob morju v bližini kopališča, krasna terasa, parketirane sobe s pogledom na morje. Prvovrstna dunajska Kuhinja. Naravna vina. Celotni pensino vštevši takf-e in napitnine din 60 dnevno. Informacije in naročila v vseh biljetamah Puuiika.
Iz LfuMfasie
u— Učiteljski diplomski Izpiti na državnem učiteljišču v Ljubljani. Pod predsedstvom ministrskega odposlanca g. dE. Stanka Bevkasose vršili na učiteljišču v Ljubljani učiteljski diplomski izpiti v dneh od 5. do 14. t. m K izpitom se je prijavilo 21 kandidatov in kandidatk, to je vsi absolvirani učenci in učenke letošnjega petega letnika Vsi so učiteljski diplomski izpit uspešno napravili in bili s tem usposobljeni za učiteljski poklic na ljudskih šolah. Imena: Ambrož Pavel, Bračič Vladimir, Brezovec Ciril, Budkovič Cvetko, Dragar Oskar, Kolenc Dušan, L-cv be Milan, Pušnar Ivan, Slapšak Vincencij, Trošt Stojan, Žagar Jakob, Arnež Marija, Cerut Vida, Cilenšek Zora, Drobnič Ivanka, Lobe Danica Moravec Ana, Poženel Jelkkj šetina Breda, šimnovec Jožefa in Zupančič Silva. Poleg teh je napravilo še 9 kandidatov in kandidatk (honorarnih učiteljev in učiteljic) dopolnilni učiteljski diplomski izpit iz nacionalne skupine predmetov. Ti so: Cuder Anton, Gerdol Ivan, Logar Srečko, Mervič Metod, Pertot Rafael, Mazaj Kogej Emilija, Praprotnik M Danica, Pra-protnik A Danica in Saunig-Vilhar Zora.
u— Bolničarkam Rdečega križa. Rdeči križ je pred kratkim Objavil, da sprejemajo v bolničarske tečaje le žene in dekleta med 35. ta 50. letom. Jugoslovanska ženska zveza, sekcija za dravsko banovino se je zanimala za to stvar ta je dobila od Rdečega križa pojasnilo, da Je bilo to pomotama objavljeno ta da je starostna meja bolničark 18 do 50 let, pa tudi od žena preko 50 let ni bila nobena odklonjena
u— Nafie planine v 8liKah. Prejeli smo: V pasaži nebotičnika v znani Koso vi izložbi se je pojavilo devet planinskih slik velikega formata ta velike umetniške vrednosti. Slikal Jih Je Maks Koželj. Motivi so prvovrstni ta predstavljajo bisere naših planinskih čudes. Človek, ki vsaj nekoliko
IJnbi naše gore, se nehote ustavi pred temi slikami in doživlja ob teh pestrih barvah vse tisto, kar je odmaknjeno od zgolj materialnega gledanja in iskanja današnjih dni. Ta izložba nam je dokaz, da je v nas še duhovna tvornost in da se naši umetniki zavedajo svojega visokega poklica. L P.
u— »Babilon« v Mostah. V zadnjem času je postalo Sokolsko društvo v Mostah zelo agilno. Po dveh uspelih dramatičnih nastopih (»Trije vaški svetniki« in »Sne-gulčica in sedem škratov)) ter razmeroma zelo dobro uspeli telovadni akademiji je na novo ustanovljeni dramatski odsek pod veščim vodstvom brata Tlakarja uprizoril zadnji četrtek komedijo »Babilon«. Kako sokolska javnost v Mostah ceni prireditve svojega društva, je bilo videti tudi ob tej priliki, ko je zasedla dvorano do zadnjega kotička. Komedija je dosegla uspeh, ki si ga je zastavil agilni režiser, brat Tlakar. Dasiravno so nekateri igralci prvič nastopili na odru in igra ni potekala v tempu, kakor ga zahteva, je komedija naletela med poslušalstvom na veliko odobravanje in zadovoljstvo, nastopajoči pa so pokazali, da se ne strašijo ovir. Zelo dobro je nastopil »graščak«, ki očituje mnogo smisla za odrsko igro, dočim smo videli »Maksa« že v boljši vlogi. Brat Tlakar je vložil v režijo vso dobro voljo in razumevanje in bo s svojo igralsko družino lahko dosegel še lepe uspehe. Naj ga torej ne plašijo nekatere napake začetnikov, temveč naj pogumno vztraja pri začetem delu. Nemalo zaslugo za napredek moščanskega Sokola v zadnjem času ima sedanji upravni odbor, ki z velikim razumevanjem podpira vse težnje in delo mlajših bratov in sester. Sokolska javnost v Mostah je prepričana, da bo to svoje delo nadaljeval in si želi še mnogo takih prireditev. —nik
u— Drugo in zadnje obvezno cepljenje predšolskih otrok proti davka se prične v ponedeljek 17. t. m. in se bo nadaljevalo vsak dan od 9. do 11. in od 17. do 18. ure v prostorih mestnega fizikata vključno do četrtka 27. t. m. Starši, ki so dali otroke prvič cepiti v Mostah in Sp. šiški, naj otroke pripeljejo k drugemu in zadnjemu cepljenju na isto mesto v šolo v sredo, 19. t. m., ob 16. uri. Isto velja za predšolske otroke z Viča in Bežigrada, ki bodo cepljeni v četrtek 20. t. m., oni na Barju pa v petek 21. t. m. tudi v šoli ob 16. uri. Opozarjamo starše, naj pripeljejo otroke cepit 21. dan po prvem cepljenju. (Z mestnega magistrata.)
INTERNISTE A
dr. Božena Merljak
zopet redno ordinira Miklošičeva 18/1. od 2 — '/24. — Tel. 29-89
u— Tončke in Tončki, ki so si izbrali
znamenitega padovanskega svetnika za svojega patrona. so sami veseli ljudje. Kako tudi ne, saj godujejo v najlepšem času. ko je vsa narava odeta v zelenje, ko zorijo črešnje, ko nudijo vrtovi že obilno izbiro in ko se s sinjega neba pokroviteljsko smehlja zlato solnčece. Med Slovenci je mnogo častilcev sv. Antona Padovanskega. ki je pretekli četrtek godoval, a bo šele na današnjo nedeljo pravilno počaščen. Ljubljančani bodo danes zlasti pohiteli na rožnodolsko stran, saj stoluje sv. Anton Padovanski v lepi cerkvi na Glincah. Prebivalci bivše viške občine se seveda vsako leto pripravljajo na žegnanje, kakor se spodobi po stari lepi kranjski navadi, še prav posebno pa je Ljubljančanom znano, da poskrbi ob današnjem žegnanju za najboljšo postrežbo gostov dobri naš znanec iz Rožne doline, trgovec in gostilničar Viktor J e 1 o č n i k. V njegovih prijaznih prostorih bodo danes kar najizdatneje postregli gostom s slastnimi štruklji in z drugo jedačo, katero bo treba zaliti z iz-borno metliško črnino ali pa s fino dehte-čim jeruzalemcem in rulandcem. Da zares. če se že Viktor Jeločnik potrudi, da bodo gostje danes kar najbolje postreženi, se pa še mi potrudimo na ljubek izprehod v Rožno dolino!
n— P. t. gg. lovce in prijatelje živali in živalic opozarjamo, da razstavlja Hinko Smrekar v galeriji Obersnel na Gosposvet-ski cesti 3 tudi risbe in oljnate slike z motivi iz lovskega življenja. Razstava bo odprta do vključno 23. t. m.
u— Koncert vojaške godbe bo danes ob 11. v Zvezdi. Dirigiral bo višji vojaški ka-pelnik g. Herzog.
KOPALNE OBLEKE — CISTA VOLNA STARE NIZKE CENE. Alojzij Potrato — prej
JO S. KUNC&Co.
Ljubljana, Miklošičeva cesta 32.
u— Košček Benetk sredi Ljubljane. Ka-
varnar g. Polajnar je svojo kavarno tudi letos na nabrežni strani obdal z umetnim vrtom in nam tako na sicer nič kaj lep," s težko, neuglajeno betonsko ogrado ograjeni kraj postavil košček Benetk, če hodiš mimo tega ljubkega vrta, ali pa če se od-počiješ v njem ob eksotičnih grmičih in drevescih, se nehote ozreš po prostranem nabrežju, doli do Zmajskega mostu in si iz srca zaželiš, da bi se tak obrežen vrt raztezal od Prešernovega spomenika pa do Zmajskega mostu. To bi bilo hvaležnega veselja za obrežne stanovalce in številne pasante, ki hodijo zdaj v sredini mesta po nekakem sejmišču in delavnicah pod milim nebom. No, morda bomo tudi to učakali, kakor smo že marsikaj, kar nam je v veselje; toda prej bi to učakali, če bi bilo med onimi, ki jim je poverjena skrb olepšave mesta, kaj več Polajnarjev.
u— Bolničarkam in bolničarjem Rdečega križa v Ljubljani bo predaval v sredo 19. t. m. v delavski zbornici šef-primarij dr. Robert Blumauer o temi: »Vojne rane in poškodbe«. Udeležba strogo obvezna. Pričetek točno ob 19.15.
U'— Na meščanski šoli na Viču bo v nedeljo dopoldne in popoldne razstava risarskih izdelkov, ženskih in deških ročnih del v II. nadstropju, v prižemi ju v gospodinjskih prostorih pa kuharska in gospodinjska razstava.
u— Podaljšanje razstave slik Gojmira Antona Kosa. Zaradi nezmanjšanega zanimanja občinstva bo razstava podaljšana do vštete nedelje 23. t. m., nato pa se končno zaključi. Danes ob 11. dopoldne bo vodstvo.
u— Sprejemni izpiti na drž. n. realni gimnaziji v Ljubljani (na Poljanah) bodo
24. in 25. junija, vsakokrat ob 8. zjutraj. Prijave, kolkovane z državnim kolkom za 10 din, se bodo sprejemale 21. in 22. t. m. dopoldne od 8. do 12. v govorilnici. Prijavi je treba priložiti rojstni in krstni list ter izpričevalo o dovršeni ljudski (osnovni) Soli, Izančevate featerekpU itpage Mgte m,
celo knjižice se ne bodo sprejemala. Sprejemni izpit imajo pravico polagati učenci in učenke letnikov 1927, 1928, 1929 in 1930.
u— Rektorat Glasbene akademije opozarja glasbo ljubeče občinstv0, da bodo ob zaključku šolskega leta 1939/40 nastopili gojenci srednje glasbene šole in slušatelji Glasbene akademije še v petih javnih produkcijah. Prihodnja (II. sklepna) bo jutri, v ponedeljek, ob 18.15 v veliki Filharmo-nični dvorani. Spored obsega točke za klavir, čelo, violino in solopetje. Nastopijo sledeči gojenci in slušatelji: špec Erika. Godina Lidija, Grobming Mirjana, Jančar Angela, čehovin Bogomil, Praprotnik Štefan, Poljanšek Ivan, Humek Miloš, Ozim Igor, Frlan Pavla, Kruljc Štefka, Oper-man Lidija, Hubad Samo. Stritar Nada, Prinčič Mileva, Legat Leopold, Bajde He-da. Na sporedu III. sklepne produkcije, ki se bo izvajal v sredo, 19. junija, v Huba-dovi dvorani bodo izključno skladbe za orgle. Na tej produkciji nastopijo gojenci mons. prof. Premrla in profesorja Tomca. (—)_
Fotoamater ji!
Pri nas Vam jamčimo za vsak film, za vsako povečavo in vsako kopijo posebej. Potrudite se k nam in prepričajte se o nedosegljivi kvaliteti naših amaterskih del.
Edina specialna fototrgovina
Janko Pogačnik
Ljubljana, Tyrševa cesta 20
u— Gostilna Martine v Zgornji šiški, tel. 41-88. Danes koncert! Ples! (—)
u— Bolniška blagajna samostojnih obrtnikov v Ljubljani prosi članstvo, da se udeleži pogreba g. Ivana Kreča, ki bo danes, v nedeljo, ob pol 18. izpred mrtvašnice sv. Jožefa na Vidovdanski cesti. (—)
u— Društvo »S°ča« matica naznanja, da je umrl dolgoletni član Miroslav Brumat, inšpektor pošte v pokoju. Vse naše člane vabimo, da se po možnosti udeleže polno-številno pogreba, ki bo danes v nedeljo, ob 16. iz Leonišča k Sv. Križu, žalujočim naše iskreno sočutje! (—)
u— Na Jezici pri Ljubljani je naprodaj lepo posestvo sestoječe iz solidne enonad-stropne stanovanjske hiše z vpeljano elektriko in vodovodom ter velikega vrta. Informacije: Ecker, Ljubljana, Slomškova ulica 4. (—)
u— Velik senzacionalen film »Jezdec fantom« v kinu Slogi. Za ljubitelje pusto-lovnih filmov izredno napete vsebine je poskrbela uprava kina Sloge s tem, da je dala na spored senzacijo — film »Jezdec fantom«. FIlm je izdelan v dveh delih in nam predočuje v najnapetejših prizorih verno sliko življenja na divjem zapadu. Glavno vlogo v obeh delih igra Buck J°-nes, čigar ime je publiki dovolj znano. Kot naslednik nepozabnega Toma Mixa, izvaja Buck Jones s svojim krdelom vratolomne pustolovščine v borbi za pravico in red v deželi. On je zaščitnik slabotnih pravičnikov, borec, ki ne pozna nobene nevarnosti za lastno življenje in glavo. Kot pravi bič božji kaznuje Buck Jones tolovajske roparje, vedno jim je za petami in onemogo-čuje jim z brezprimernim Junaštvom roparske umore, banditstvo in tolovajstvo njihovih zločinskih tolp. Prizori v filmu »Jezdec fantom« so tako napeti, da občinstvo pozabi, da je v kinu; opetovani aplavzi navdušenja so odmevi zadovoljstva publike zaradi Buck Jonesovih zmag. Film je vsepovsod našel hvaležno občinstvo in isto bo tudi Ljubljana z zadovoljstvom gledala »Jezdeca fantoma«. (—)
u— Združenje krojačev, krojačic ln sorodnih obrtov v Ljubljani, naznanja, da je dne 14. t. m. umrl dolgoletni zvesti član adruženja, g. Kreč Ivan, krojaški mojster v Ljubljani. Pogreb pokojnika bo danes, v nedeljo, ob 17.30 iz mrtvašnice zavetišča sv. Jožefa, Vidovdanska cesta. Vabim članstvo, da se pogreba udeleži. — Zadružni načelnik: Može s. r. (—)
Staroznano gostilno
»PRI KOČEVARJU«
na Vrhniki
sva nanovo preuredila in bova nudila vsem p. n. posetnikom po solidnih cenah najboljšo jedačo in pijačo. — Otvoritev bo danes! Vsi, ki hočejo biti dobro postreženi, naj naju danes posetijo! Restavracija je poleg postaje Vrhnika-trg. Zveze z vlaki
zelo ugodne. Se priporočata
FRAN in FRANCKA KOCEVAR
Iz Celja
e— Sokolski jubilejni zletni znaki. Sokolsko društvo Celje-matica je poslalo vsem bratskim društvom v naši banovini prošnje, da bi naročila in razjpečala zlet-ne znake v delno kritje stroškov, ki jih je društvo imelo s pripravami za zlet. Nekatera društva so že prej naročila znake in poslala večje zneske, n. pr. Ljubljana II in Sevnica, ko še niso vedela, da bo zlet preložen in ko je bila cena znakov različna po pripadnikih. Niso pa ta društva doslej sporočila, ali bodo naročila znake za vso nakazano vsoto ali le za del zneska. Sokol Celje-matica prosi ta društva, da bi mu sporočila, kako se naj porabi poslani denar. Ob tej priliki moramo omeniti, da so nekatera društva hvalevredno podprla jubilanta in naročila večje število znakov. Tako na primer so naročila po 50 znakov društva LjubJjana-matica, Ma-ribar-matica, Ljutomer, 40 Vojnik, po 30 Jesenice, Sodražica, Tržič, Koroška Bela, 28 Brezovica, 25 Radomlje itd. Sokol Celje-matica bi prav hitro prebolel izgubo, ki ga je zadela s preložitvijo pokrajinskega zle ta, ako ba ga tudi ostala naša društva enako podprla. Tu je najlepši dokaz, da se lahko prehredejo vse težkoče, če vlada povsod smisel za skupnost, za orno plemenito lastnost, ki vsekdar in povsod zmaguje. Zdravo!
e— Kaj je z nadaljevanjem regulacije Savinje? Regulacijska dela na Savinji v četrti etapi od apnenika do neposredne bližine Grenadirjeve brvi na Polulah bodo v mescu juliju končana. Takoj nato bi se morala pričeti regulacija Savinje r peti etapi od Grenadirjeve brvi mimo kopališča »Diane« do drugega železniškega mostu. Čeprav smo že sredi leta, pa oddaja dela za peto etapo še vedno ni razpisana. Ker poteče od razpisa do končne oddaje del in do odobritve oddaje vedno daljša doba, bo nastal letos večji presledek v regulacijskih delih. Poleg delavstva, M ima pri regulacijskih delih skromen služek, bosta oškodovana tudi Celje in celjska kotlina, ki ianarta velik interes, da se regulacija Savinje nadaljuje brez nepotrebnih presledkov in se čimbolj pospeši	fcfi vgus&nje regula-
cije Savinje v peti etapi v prihodnjih dneh rešeno in da bo tudi državna uprava s primernim prispevkom podprla ta izredno važna in nujna dela.
e— Odpravite nedostatke v mesenem Kopališču! Kopalci, ki obiskujejo nesodobno moško kopališče ob Savinji, se po pravici pritožujejo, da letos ni lesenih stopnic, ki so vodile izpred kopališča v Savinjo, ki je tam deroča. Kopalci se morajo zaradi tega plaziti v Savinjo čez defektni rob lesenega poda ob vodi in zgodilo se je že, da so se nekateri na tem robu poškodovali. Letos je bilo pač dovolj časa za temeljito popravilo kopališča. Čudimo, da se občina za to ni pobrigala v zadostni meri. Zahteva vseh kopalcev je, da občina takoj odpravi omenjeni nedostatek.
e— Zletni odbor za sokolski pokrajinski zlet v Celju se je razšeJ. Delo zlet nega odbora se je bilo od tedna do tedna stopnjevalo. Arhiv zletnega odbora bo dokazoval, da so bili vsi odseki na mestu in da so posvetili vso skrb zletnim svečanostim. Zletni odbor se bratom, sestram in občinstvu, ki ga je pri pripravah na kakršen koli način podpiralo, najiskreneje zahvaljuje. Obenem se priporoča za enako naklonjenost, kadar bo nastopila doba, ko bo mogoče prirediti pokrajinski zlet v Celju, ki ni bil opuščen .temveč le preložen na nedoločen čas.
Slovenski javnosti!
LEGIJA KOROŠKIH BORCEV krajevna organizacija v CELJU prireja
I. efektno loterijo
Glavni dobitki:
AVTO, znamke OPEL, MOTOR Triumf 250 ccm, SPALNICA, ŠIVALNI STROJ, KUHINJSKA OPRAVA, KOLESA ITD.
ŽREBANJE 21. julija 1940.
e— Slovenci, rodoljubi! Srečke LKB, ki jih prejmete po poŠti prevzemite, ponudite jih tudi svojim prijateljem in znancem. S tem, da vnovčite vse srečke ter nam gotovino nakažete boste podprli veliko soci-jalno zamisel organizacije, katere člani so ob rojstvu naše domovine prvi pohiteli branit našo severno mejo ter dali na oltar domovine tudi prve narodne junake. (—)
e— Srečke LKB so po 5 din ter se dobe pri vseh krajevnih odborih legije koroških borcev, poverjeništvih, sokolskih društvih .fantovskih odsekih, v Celju pa v podružnicah »Jutra« in »Slovenca«, trafikah ter v tajništvu LKB Dečkov trg 6. (—)
e— Slovenci! Pokažite svojo narodno zavest, kupujte in naročajte srečke LKB, ker boste s tem pripomogli do uspeha organizacije, ki je to nedvomno zaslužila! (—)
Iz Maribora
a— 14 brezplačnih letovanj v Mladinskem domu mariborske JS v Bakru. Kakor smo svojčas poročali, je razpisal letos agilni oblastni odboir JS v Mariboru med člani Podmladka JS žrebanje za 14 brezplačnih letovanj na morju za vse one, ki so razpečali v okrožju bivše mariborske oblasti kraljevo sliko. Razdeljenih je bilo 10.000 ličnih slik Najvišjega zaščitnika JS Nj. Vel. kralja Petra II. Izžrebane so bile sledeče številke: mešč. šola-Ptuj 1521, mešč. šola Mežica 1313, narodne šole na Pobrei-
MARTIN KOJC
*	zopet nekaj časa v Ljubljani. Sprejema dnevno
iHBHIlilUflMflHilHIH v hotelu »Metropol« od 16. do 18. in po dogovoru. Kojčev praktični nauk o novem načinu življenja nudi vsakomur v vsakem življenjskem položaju takojšnjo pomoč in korist. — Informacije neobvezno.
BUCK JONES najpopularnejši kowboy divjega zapada v napetem filmu močnih
senzacij in divjih pustolovščin:
Jezdec fantom
I. DEL.
Danes ob 15., 17., 19. in 21. uri KINO SLOGA — tel. 27-30.
Skupna dolžina obeh delov tega filma znaša nad 6000 metrov!
Krasen češki film - plod slovanske filmske umetnosti!
Osemnajstletna
Danes ob 10.30 dop. (po znižanih cenah) ter ob 15., 17., 19. in 21. uri.
HANA VITOVA in LAD. BOHAC v režiji M i rosi. Cikana.
Kot dodatek prihod in bivanje sovjetske delegacije v Beogradu ob priliki podpisa trgovske pogodbe s S.S.S.R.	KfNO UNION - tel. 22-21
BBP
V PREMIERI predvajamo najsijajnejši velefilm odlično vigranega plesnega para
Kraljica ritma
Ginger Rogers in Fred Astalre. KINO MOSTE
ju 9289, Sv. Štefan 7143. Rečica ob Savinji 6735. Rogatec 229, Sv. Miklavž na Dravskem polju 9239, Sv. Marjeta niže Ptuja 9799, Moščanci 3595 Dev. Marija v Brezju 8993, Črešnjevcc 98^9, Salovc 19o2, Go-tovlje 5775, Maribor 111. deška 9947. Šole naj pošljejo podatke o otrocih, ki so bili izžrebani, da bodo sprejeti kot gostje v ponosni in prelepi Dom mariborske JS v Bakru, ki bo sprejel začetkom juliia že prvo kolonijo otrok na morje. Glede tega daje pojasnila društvena pisarm na Aleksandrovi ccsti št. 3. Za p!emen:to socialno akcijo zasluži oblastni odboi JS \ Mariboru iskreno priznanje. Čuvajmo naše morje!
a— Maistro\ j borci na Oplenac. V dneh 5., 6. in 7. julija t. 1. je potovanje Zveze Maistrovih borcev na Oplenac. Ugodna prilika za članstvo, da vidi našo prestolnico in Oplenac. Prijave do 20. t. m. v tajništvu ZMB dnevno predpcldan v Narodnem domu, kjer se dobijo potrebne informacije. Cetrtinska vožnja, *jdhod 4. jul. ob 17.55 iz Maribora, gl. kolodvor.
a— Moški podružnici CMD v Mariboru je daroval šolski nadzornik Ivan Tomažič v počastitev spomina blagopokojnega narodnega delavca, učitelja Frana Zacherla v Ljutomeru 100 din
a— Stavka v Vlndišerjcvem valjčnem mlinu. Delavci, ki so zaposleni v Vindi-šerjevem valjčnem mlinu (preje Rosen-bergovem) v Jezdarski ulici 13. so pričeli stavkati. Zahtevajo zvišanje mezd v skladu z naraščajočo draginjo.
a— Ne bo stavke krojaških pomočnikov. Glede tedenskih in akordnih mezd je že bil dosežen sporazum med krojaškimi mojstri in pomočniki. Ni pa še sporazuma glede delovnega časa. Upati je, da bo tudi v tem vprašanju doseženo soglasje.
a— Sumljivci. V noči na soboto je izvedla mariborska policija temeljito racijo po mestu in periferiji. Zajela je 23 sumljiv-cev, ki so bili deloma pridržani v zaporih, deloma odpremljeni v domovne občine. Med njimi je prcccj takšnih ki se niso mogli izkazati, s čim sc preživljajo.
Za dodatek pa slavni baritonist Metropolitan opere Lavvrence Tibet v pevskem velefilmu
Ani igo
španjolske pesmi, temperamentna glasba, nepozabne arije in šlagerji!
ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM V ŠIŠKI, telefon 41-79
Film
Ljubezen
dr. Melghana
prikazuje borbo dveh žen za ljubezen
mladega zdravnika V naslovni vlogi: Franchot Tone, nadalje: Virginia Bruce in Maureen
0'Sullivan Predstave: danes ob 5. 7.. in 9., jutri ob pol 9. uri. V dopolnilo Foxov zvočni tednik
Prihodnji spored:
Viteza brez strahu
a— Skoraj bi bila skalpirana 26-1 etna Marija Pongračič iz Pekla Peljala se je na kolesu domov iz Sv. Jakoba v Slovenskih goricah. Pri tem so se ji vilice zlomile in je priletela tako nesrečno na tla, da se ji je snela koža po glavi. Ponesrečenko so prepeljali v mariborsko hoini?nico
a— Brata ubijalca Včeraj dopoldne je obravnaval mariborski mali kazenski senat uboj v Hosnicah, ki se je pripetil 31. marca t. 1., katerega žrtev je postal posestnik Marko Kristan. Zaradi uboja sta bila obtožena brata 29-letni Franc in 21-letni Anton Gumzcj. Franc Gumzcj je bil obsojen na 4 leta in 3 mcsce strogega zapora, Anton Gumzcj pa na 3 leta in 2 mcsca
a— Streli so odjeknili pri Sv. Miklavžu na Dravskem poiju, 13-letna Ljudmila Kmetec je obležala, obstreljena v obe nogi. Prepeljali so jo v mariborsko bolnišnico.
a— Zdravniško dežurno službo za nujno pomoč članom OUZD in njihovim svojccm ima danes v neodložljivih primerih in v odsotnosti prstojnega rajonskega zdravnika dr. T. Zirngast, Kralja Petra trg št. 3.
BLED
NAJMODERNEJŠE LETOVIŠČE IN KOPALIŠČE — PROSPEKTE POŠILJA ZDRAVILIŠKA KOMISIJA
PENSION DR. HOČEVAR.
HOTEL LOVEC, popolnoma renoviran, centralna lega, garaže.
HOTEL JEKLER. Zahtevajte ponudbe.
PARK HOTEL. Penzija od din 75.— dalje.
MARIBOR, prijazno letovišče, ugodno podnebje, šume, gorice; udobni hoteli in gostišča, zmerne cene; zabave, šport, znano kopališče na Mariborskem otoku; nova avtomobilska cesta na Pohorje, planinski hoteli in domovi.
PTUJ, ugodno podnebje, krasna okolica. Bogati zgodovinski spomeniki. Dobro urejena gostišča. Oskrba din 35—40.
HOTEL PENSION STARKL ob jezeru,
jezerska kopel in čolni brezplačno; priznano najboljša kuhinja.
GRAND HOTEL TOPLICE
7 dni din 650.— vse vračunano
1 HOTEL TRIGLAV — komfort, dobra kuhinja, zmerne cene.
PENSION ZAKA, kompletna penzija din 55—60.
PENSION VOVK, ugedni aranžmani za družine.
BOHINJ ob divnem alpskem jezeru. Inform. Tujskoprom. društvo Sv. Janez ob Boh. jezeru.
SMREKOVEC, 1575 m. Idealno planinsko letovišče med planinskimi gozdovi in pašniki. Gorski izleti. Koča na Smrekovcu je dobro oskrbovana; vodovod. Celodnevna oskrba din 40—50. Informacije daje SPD šoštanj.
JEZERSKO, 900—1200 m. Divno najbolj zdravo alpsko letovišče v državi. Božanstven mir, krasni gozdni sprehodi. Sodobni komfort, okrog 500 udobnih po6telj. Informacije: Občinski turistični odbor Jezersko.
KRANJSKA GORA, 810 m. Višinsko zdravilišče in plan. letovišče.
ŽIROVNICA pri Bledu. Prospekti: Tuj-skoprometno društvo.
PENSION KONŠEK — TROJANE,
600 m. Udobno letovišče. Brezplačne informacije, prospekti.
Radensko kopališče
po naravni ogljikovi kislini najmočnejše kopališče v Jugoslaviji in edino te vrste v Sloveniji sploh
zdravi z uspehom
bolezni srca, ledvic, živcev, jeter, želodca, notranjih žlez in motnje spolnih organov.
Moderni komfort, godba, dancing, kavarna, ton-kino, tenis itd.
Obširne prospekte dobite brezplačno pri »Putnlku« att pri upravi zdravilišča SLATINA RADENCI.
Kdor ne more priti v kopališče, naj vsaj pije doma ono z rdečimi srci: zdravje ln užitek!
Direktni vagoni iz Beograda, Zagreba in Ljubljane do samega zdravilišča!
RADOVLJICA, 470 m, klimatično letovišče s kopališčem, v neposredni bližini Bleda; vodovod, električna razsvetljava; nov moderen hotel, dobri penzioni. Pojasnila daje Tujskopro-metno društvo v Radovljici.
MEDIJSKE TOPLICE pri Zagorju, termalno kopališče in letovišče; bazeni na prostem. Penzija 44—45. Prospekti.
DOLENJSKE TOPLICE. Radiotermal-no kopališče 3S"C. železniška postaja Straža—Toplice pri Novem mestu. Izredni uspehi pri zdravljenju revma-tizma vseh vrst, ženskih bolezni, bolezni živčnega sistema itd. Sezona maj—oktober. Zahtevajte prospekte.
DOBRNA pri Celju je prirodno eno najlepših in najmoderneje urejenih kopališč Jugoslavije. 400 m nad morjem, sredi gozdov, brez prahu in dima. Odlični uspehi pri zdravljenju živcev, srca in ženskih bolezni. Celokupno 20-dnevno zdravljenje izven sezone din 1100—1650. V sezoni zmerne cene. Zahtevajte prospekte. Uprava zdravilišča
RIMSKE TOPLICE, kopališče 37»C. Zdravi: živce, ženske bolezni, giht, išijas itd. Cenejše je pavšalno zdravljenje. Termalno kopališče na prostem. Lepa okolica. Zahtevajte prospekte.
Zahtevajte podrobnejše informacije in prospekte od gornjih oglaševalcev, dalje v vseh birojih »Potnika« ali neposredno od Tujskoprometnih zvez »Putnik« v Ljubljani in v Maribora.
Vsemu prebivalstvu dravske banovine!
Vzvišena predsednica društva Rdečega križa kraljevine Jugoslavije Nj. kr. Vis. kneginja Olga je naslovila že 11. decembra 1939 na vse prebivalstvo v Jugoslaviji poslanico, v kateri je poudarjala izredni pomen društva Rdečega križa tako v mirnem času, posebno pa v primeru vojne. Ob koncu svoje poslanice je navedla:
»Sedanje razmere v svetu nam nalagajo vztrajno in naporno delo, da bomo pripravljeni za vsak primer Vzvišene in človekoljubne ideje Rdečega križa odgovarjajo plemenitim lastnostim našega naroda. Naše društvo dela čast naši domovini m je potrebno, da predstavlja tudi element njene moči Zato se obračam rta vse sloje našega naroda s prošnjo, naj pristopijo k društvu kot člani in tako pomnožijo vrste njegovih sodelavcev ter s posebnimi darovi v gotovini in naravi, katere bodo po navodilih glavnega odbora pobirali vsi odbori društva Rdečega križa v kraljevini Jugoslaviji, okrepijo njegovo materialno pripravi jenost.« V smislu te poslanice je dravski banovinski odbor društva Rdečega križa že decembra 9. 1939 pozval vse svoje edinice, naj pomnože agitacijc za nabiranje rednih in podpornih članov ter nabirajo darove v go-iovini in naravi. Ker pa uspeh ni bil popolnoma zadovoljiv, smo se ponovno obrnili na svoje cdimce s tem pozivom
Sedanji časi so pač tako resni, da nam nalagajo neodlož'jivo dolžnost, da takoj zastavimo vse moči za dosege cil ia, ki ga je imela s svojo poslanico pred očmi vzvišena predsednica našega društva, namreč da bo društvo Rdečega kr<~ža tudi v materialnem pogledu popolnoma pripravljeno izvrševati svoje naloge v tesnem primeru.
Zato se obrača drav«ki banovinski odbor društva Rdečega knža na vse prebival- ] stvo dravske banovine z gorečim ape'om, j naj se vneto odzove prošnjam društvenih funkcionarjev in društvenih odborov v mestih in na deželi, ki bodo v teh dneh sodelovali pri akciji za zbiranje materiala in denarnih prispevkov.
Društvo Rdečega križa potrebuje predvsem posteljno opremo, perilo in sanitetne potrebščine, obvezovalni material itd. Skoraj v vsaki hiši in rodbini je nekaj takega materiala odveč na razpolago: zato bo lahko ustreči prošnjam naših požrtvovalnih nabiralcev. Kdor pa nuna odveč nobene stvari, ki bi prišla v prid društvu Rdečega križa, naj pokloni vsaj svojim premoženjskim razmeram primeren dar v gotovini, s čimer bo omogočil nabavo za nevarnosti bodočih dni neobhodno potrebnih predmetov.
Ta naša akcija je zelo potrebna in nujna, ker nočemo prikrivati, da ima naš banovinski odbor na razpolago mnogo premalo bolniške opreme in sanitetnega materiala za resen primer. Nekaj materiala ima še iz prejšnjih časov, nekaj pa iz novejših dodelitev glavnega odbora Rdečega križa v Beogradu. Dasi je tudi naš banovinski odbor prav v zadnjih dneh iz svojih sredstev izdal nad 250 000 din za nabavo nadaljnjega neobhodno potrebnega materiala (posteljnega in telesnega perila siamnjač. odej, obvezilnega materiala, zdravil itd.), je vendar vse to, kar imamo na razpolago, mnogo premalo, da b' moglo le delno zadoščati, če nastopi s;!a.
Organizacije društva Rdečega križa v drugih banovinah so. kakor nam poroča glavni odbor, že mnogo storile v smislu omenjene poslanice Nj. kr. Vis. kneginje Olge. Tako so zlasti beograjski oblastni odbor, dunavski, vardarski in vrbaski banovinski odbor Rdečega križa nabavili in nabrali zelo velike množine posteljnega in sanitetnega materiala
Slovenija nikakor ne sme zaostajati za ostalimi banovinami1 Prepričani smo, da bo tudi naša nabiralna akcija imela najboljše uspehe, ako se vsi zavedamo resnosti položaja, v katerem smo. Vsak naj po svojih močeh priskoči na pomoč društvu Rdečega križa in naj nikar ne odklanja prošenj naših požrtvovalnih nabiralk in nabiralcev!
V Ljubljani. 12. junija 1940.
Dravski banovinski odbor društva Rdečega križa kraljevine Jugoslavije.
Pevska tekma, ljubljanska samaclfa
Doslej je že nad 75 priglasov iz vse Slovenije
Ljubljana. 15. junija
Za javno pevsko tekmo, ki jo je razpisala uprava Narodnega gledališča v Ljubljani, vlada nenavadno zanimsn.je. Ne samo naši meščani, temveč tudi občinstvo z dežele zasleduje priprave za to prireditev z največjo pozornostjo in javlja svoj obisk.
Uprava je prejela do sedaj že nad 70 priglasitev. Med priglašenci je okrog 15 dijakov in dijakinj, prijavljajo pa se tekmovalci iz najrazličnejših poklicev. Iz podeželja ie precej članov raznih pevskih in cerkvenih zborov, razen njih so se prijavili uradniki, delavci, šofer-mesar. fotograf, litograf, graver, služkinje, pismonoša, študenti petja, organisti, učiteljice itd. Njihova starost je med 15 in 36 letom, največ tekmovalcev je starih med 18 in 28 letom. Med temi. ki bodo poskušali svojo srečo na pevski tekmi, je tudi brat našega tenorista Francla in mlada sorod-nica dunajskega tenorista Antona Dermo-te. Zanimivo je tudi, da ne bodo peli vsi tekmovalci v slovenskem jeziku: eden izmed njih. zagrebški konservatorist, bo pel v hrvaščini, in eden. atenski konservatorist, celo v grščini. Eden izmed tekmovalcev bo pel s spremljevanjem kitare.
Pevske točke, ki so si jih tekmovalci izbrali, so zelo pisane. Prevladuje slovenska narodna in umetna pesem (Prelovec), vendar pa so močno zastopani tudi: Schu-bert, Schumann in Chopin. Izmed opernih
komponistov bomo slišali: Foerstsrja. čaj-kovskega. Puccinija in Flotowa. zastopani pa so tudi operetni komponisti. Več tekmovalcev si je izbralo pesmi »Moja kosa je križavna« in »Pojdem na prejo«, pa še nekaj drugih spevov bomo slišali po večkrat, kar bo zaradi primerjave med posameznimi pevci prav poučno.
Med pevci je 18 tenorjev. 14 baritonov. 2 bas-baritor.a. 2 basa. 13 sopranov. 4 alti in 4 visoki baritoni. Nekaj priglašencev ni navedlo lege glasu.
Komisija. sestavljena iz gledaliških strokovnjakov, ki bo preizkušala tekmovalce, bo imela prav težavno in nepomo nalogo. Pevska preizkušnja se bo vršila 23. t. m., na dan tekmovanja, ob 11. uri dopoldne in ob 17. uri popoldne v Operi. Komisija bo preizkusila posamezne tekmovalce, in bo izbrala le najboljše, ki bodo pripuščeni k večerni javni tekmi. Ker je verjetno, da se bo v tem tednu prijavilo še precej novih tekmovalcev, bi
bilo že zaradi velikesra števila nemogoče pripustiti vseh k javni tekmi; preizkušnja pa bo seveda tudi pokazala, če so sploh sposobni vsi za javen nastop.
Občinstvo, ki bo poslušalo tekmo, mora biti pripravljeno na najrazličnejše nastope, saj bomo slišali poleg že šolanih glasov tudi marsikaterega začetnika, ki ima sicer lep material, a je tehnično še nepopoln.
Posebna privlačnost na tej prireditvi bo nastop gospoda Lipa ha. člana Drame, kot konferencierja med posameznimi pevskimi točkami. Njegov dobrodušni in duhoviti humor, s katerim bo predstavljal občinstvu posamezne tekmovalce, bo mnogo pripomogel k uspehu tega pestrega večera.
Ker je ta pevska tekma za Ljubljano nemala senzacija, je pričakovati velikega obiska. Zato bodo vstopnice zanjo v prodaji že od 19. t. m. dalje pri dnevni blagajni v Operi, telefon 4611. Vse. ki se zanimajo za ta izredni dogodek in ki bedo pri tekmi navzoči, bodo glasovali z glaso-valnicami za tri najboljše tekmovalce. Občinstvo opozarjamo, naj si pravočasno nabavi ali vsaj rezervira vstopnice. Cene od 30 din navzdol.
Moj Hamlet v ljubljanski Drami
Shakespeare:
Ali se ta dečko ne zaveda
svojega posla ? Grob koplje
in zraven poje. Ob mojem slovesu z Ljubljano so me nekateri kulturni ( ?) delavci napadli zahrbtno in prav neokusno. Počakali so mojega odhoda, dasi so imeli mesec dni časa za pisanje. Ni možato čakati, da sovražnik sede na vlak, potem pa streljati za njim, da bi se tako proslavili. To, kar so napisali nekateri gospodje, sploh ni več kritika, temveč tendenčni in čisto osebni napadi. — Pisati, da sem moral iz Prage, opozarjati, da sem Hrvat (saj so v Zagrebu pri teatru Slovenci), pisati o starcu (?) v »-Ekstazi« je neokusno in nima nič skupnega z mojo interpretacijo in mojim pojmovanjem Shakespearovega Hamleta.
Tisto pa, kar je napisal g. M. Rakočevič v beograjski »Pravdi« z dne 18. maja t. m. (toplo priporočam prebrati), sploh ne spada v kulturno rubriko. To je očiten strah in memento upravi gledališča, da me ne bi za božjo voljo poklicali nazaj, ker ima boljšega Hamleta v g. Kralju. Pisanje o gostovanjih, »iz katerih je potem angaž-ma« — dalje: »publika je obžalovala, da Hamleta ni igral, recimo g. Kralj«, nato takoj: »za g. Rogoza bi bilo bolje, da ostane tam, kjer je« itd. jasno kaže inspiracijo in vso tendenčnost tega članka. — Trditve g. Rakočeviča o zmoti uprave Narodnega gledališča, o publiki, ki je bila razočarana, o obiskih gledališča, ki so bili slabi, so skoz in skoz izmišljene in neresnične. Pisati o kulturnem delavcu, ki pet in dvajset let dela pošteno in z uspehom doma in v tujini, in se pri tem posluževati izrazov, kakor »unakaradio«, — »surovost«, — »ble-savost« itd. dokazuje pomankanje vsakega estetskega občutia in kulture sploh, človek mora nehote vztrepet.ati nad bodočnostjo dežele, kjer so mogoče takšne pomote.
Kar pa se tiče seriozne kritike o interpretaciji in pojmovanju mojega Hamleta, govore za me jasno: najuglednejša ljubljanska kritika pred leti, ko sem igral to vlogo petdesetkrat, kritika praška z imeni, kakor so pref. J. Vodak, K. Engelmiiler, dr. M. Rutte, A. M. Piša, dr. Fischer in drugi. Zame govori tudi dejstvo, da me je ravno na temelju gostovanja v »Hamletu« povabil dr. K. H. Hilar, največji sodobni moderni režiser in reformator češkega gledališča, na delovanje v Narodni divadlo, ki je največje in najmodernejše slovarsko gledališče v Evropi, a svetovne kapacitete ga postavljajo v vrsto z največjimi svetovnimi kulturnimi zavodi. — Končno je izrazila ugledna ljubljanska kritika in tisoče občinstva ob mojem poslednjem gostovanju (14 razprodanih hiš), svojo sodbo. — žalitev g. Rakočeviča je žalitev vseh zgoraj navedenih.
Med mnogimi pismi iz Ljubljane sem dobil včeraj pismo neke ljubljanske dame s tolažbo velikega pesnika: »Strela udarja v najvišje vrhove!« Zvonimir Rogoz
Arasa pot.
Koračnica,. Krep&o.


t
Jo

inji
£

. £o . či do . mu.
J. %
f • V ' V V
S trto c iz. var .Ji in
J) Ji y J1 b b h >
p i f, g g m
borCi jšmo za Tgega
■^mMjm
$

čačl, paj
š
mm

iNf lili«
n/ič vi. Kar jiy po.
$

Qizm in moč nam dafi p
»pM-MhU
fasl JVi. to
77lf
Pi.ce ne ho.cU
.j- J> J t
-^m^rn
rob &rC. i>i. ce
h-4_(i_
.J- — jU—
IH^—1» J'Vj'JY J;'.. ||J>--J-X
m
m
i
3S
_ bo . de dan iz
i i> i Jb=
rrr >P-r

» f y~
le .. me zcmol vpa
mirni
fciiff - Ho - g ar dvčgne £uc' re.
j. j> j* j»—
* . * ' . rr
■pmM
m
•> g ^JStiz, . ce, na.
_JL
y-A> j
s_^


Mul
t
prej, navzgor gre
-J- J> J. J>
2

ta
m£_
P
na.jša pol! Hi.
j
T-
I
TTtf
m
na .<ia pol!

T
$
Smrtna nesreča v hrastniškem rudniku
Hrastnik. 15. junija Davi po 7. uri se je raznesla po našem rudniškem revirju žalostna vest. da se je smrtno ponesrečil 541etni rudar Matija Pušnik. Zadnje čase je bil Pušnik zr,po-sljen pri vzpeniači rudniškega izsipališča. Davi se ie menda odtrgala žica pri vzjJe-njači. tako da so rudniški vozički zagrme-li v Pušnika in ga smrtno poškodovali.
Pušnik je bil zelo priden in vesten rudar, ki se je že veselil pokoja, v katerega bi skoraj vstopil, pa mu je usoda prej
pretrgala nit življenja.
Pokojnik je zapustil ženo in že odrasle otroke. Z nesrečno družino sočustvuje vsa hrastniška javnost Žrtvi dela blag spomin, prizadetim naše iskreno sožalje!
Dva kmeta žrtvi strele
Murska Sobota, 15. junija V torek je divjala severno od Murske Sobote huda nevihta, med katero je silno treskalo. Res je kmalu prispela vest, da je v sosednjih Markišavcih strela ubila kmeta Flisarja, ki se je med nevihto vračal s pol,ja in nosil na ramenih motiko, o če-
mer je »Jutro« že poročalo.
šele drugi dan se je izvedelo za enako smrt kmeta Kološe iz Gorice. Ko je namreč hčerka zjutraj opazila, da očeta še ni doma, ga je šla iskat v Kupšince, kjer imajo agrarno zemljo. Vsega ožganega in z raztrgano nogo ga je našla na njivi.
Bratom in sestram kranjske sokolske župe
Današnji župni zlet v Kranju naj pokaže v 30 letih obstoja kranjske sokolske župe dosežene uspehe na področju sokolske vzgoje.
Svoja čustva moramo izražati posebno danes in v bodoče edinole z delom in trdno povezani z vsem narodom za srečo svete svoje domovine.
Domovina hoče zrelih mož in žena in današnji zbor bo preizkušnja naše zrelosti.
Zato dostojanstveno odklanjamo vsako hrupno izražanje na poti na zbor in na zletišču. Izkazujmo svojo ljubezen z bratsko pomočjo. Kdor bi ravnal drugače, ni naš prijatelj in naj ne najde med nami snovi za svojo zlobo.
Naši dostojanstveni pozdravi so namenjeni le Njegovemu Veličanstvu kralju Petru II. in domovini.
Prepričani smo, da ste z nami istih misli, zato vas bratsko pozdravljamo; Zdravo! čuvajte Jugoslavijo!
Uprava Sokola v Kranju
ZUNDAPP oSUK
MOTOC1 Klfe^TAVČARiivA jri;
• VSAK MODEL DOBITE TAKOJV Z
Iz živlfg*?ia na deželi
Iz Moravč
m— Zadnja pot moravškega gostilničarja V nedeljo popoldne so ob veliki udeležbi pogrebcev pokopali gostilničarja pri »Štorku« gosp Franca Učakarja. Umrl je za poškodbo na nogi, katero je dobil že lani pri upravljanju poljedelskega stroja. Pri pogrebu so sodelovali gasilska četa, Mo-ravško pevsko društvo in godba. Ob grobu se je poslovil od požrtvovalnega, odlikovanega gasilca predsednik g. Ignac Tome. V imenu gostilničarske zadruge se je udeležil pogreba podpredsednik g. Franc Ja-nežič iz DomžaL
m— Zanimanje letoviščarjev za Moravče Kakor kaže, bo posetilo letos Moravče in njeno okolico mnogo letoviščarjev. Večina sob in stanovanj je skoraj oddana in je pc njih še vedno dovolj povpraševanj. Škoda jt le. da Tu jskoprometno društvo ne bo moglo že letos dograditi primerno copališče. ki je dandanes glavna zahteva vsakega letoviščarja.
m— Sokolska knjižnica. Br. prosvetar Pirnat Lojze je uredil sokolsko knjižnico. Člani Sokola kakor tudi nečlani si lahko izposodijo knjige proti malenkostni odškodnini vsak torek in petek od 20. do 22. ure. G. industrijec Valentin Tič je daroval za sokolsko knjižnico 400 din, za kar se mu društvo iskreno zahvaljuje.
Iz Novega mesta
n— Žigosanje mesa. Mestno županstvo je odredilo, da se vse goveje meso označi s kakovostnim žigem. Meso. žigosano na številko eno. je prvovrstno in se sme prodajati; zadnji del po 16, prednji del pa po 14 din. številka druga se bo smela prodajati: zadnji del po 14, sprednji po 12 din. Nakupovalci bodo zdaj zlahka kontrolirali kakovost mesa.
n— Tržno nadzorstvo je zrIa po:rebno tudi pri nas, ker sicer ne bo reda na našem živilskem trgu. Opaža se, da v zgodnih jutrnih urah preže na kmetice na raznih križiščih prekupčevalci, ki živila potem odvtažajo drugam, tako da jih na našem trgu primanjkuje. V splošno korist bi bilo. da bi se tem špekulantom ostro stopilo na prsie. So tržni dnevi, ko je na naših postajah videti več jerbasov z eno ali drugo vrsto živil kakor .aa trgu.
n— V Borisi tujskega prometa na Dolenjskem. Tujsko-prometna zveza je sklicala za včeraj sestanek dolenjskih tujsko-prometnih činiteliev v Novem mestu. Na sestanku so obravnavali razna vprašanja, ki se tičejo tujskega prometa na Dolenjskem. O sklepih bomo še poročali. Udeleženci se bodo danes odpeljali z avtobusom čez Gorjance v Metliko k prireditvi narodnih plesov, a popoldne pojdejo k Sv. Miklavžu.
Iz Ptuja
j— Dela na dravskem m»stu le počasi napredujejo. Piomet čez most je zelo težaven zlasti na sejmske dni. Sreča je, da se na mestu še ni pripetila večja nesreča. Umestno bi bilo, da bi se pri delu zaposlilo več moči in se s tem pospešila popravila.
j— Požar v Markovcih. V petek ponoči je začelo goreti gospodarsko poslopje posestnika Antona Kukovca pri Sv. Marku niže Ptuja. Ogenj se je naglo razširil in zajel še sosedno poslopje. Med tem so prihiteli domači gasilci in gasilci iz Zabovcev ter z velikim naporom preprečili, da požar p.i uničil še sosednih zgradb. Skoda je precejšna, a je le delno poravnana z zavarovalnino. Sumijo, da je ogenj zanetila -'^bna roka.
AS- - iKAaJ l.V.m	1 Ii /iV
i." V	t	Ar
't r.«.-.	w	; 'JVtV
s'i»	V\ ' * #.»f?r	t N
».>.* f' >'* * f ' r c'- *0	iJiVi 'ii"^
al j 'Jt 'tr v* V r, sv <	71«
-e* ato	tfrM i' V*v
.j it Vj\ - V.r.V.	.jr *
t 0',,-vVi	» t T ' ^ <*!/• W
d* t?, p £>»	r«.V
fto JU JJZrJt
ms— Orehi so pozebii. Letošnja zima je povzročila veliko škodo na orehih, ki so skoro povsod po Prekmurju pozebii. šele zdaj počasi odganjajo novi brsti. Orehov letos ne bo nič, rast drevja pa bo zaostala vsaj za eno leto.
Iz Krškega
kr—- Muzejsko društvo ia. »reza Krško in Brežice prav marljivo zbira zgodovinske znamenitosti, da bo ob priliki otvoritve muzeja lahko pokazalo širši javnosti čim več zanimivih zbirk. V zadnjem času je društvo prejelo različne na okolico se nanašajoče predmete, ki so za krajevni muzej velikega pomena, želimo, da bi poverjenikom pri tem delu pomagali še drugi ljubitelji in zbiratelji starin.
ki'— Sejem. Prmodiii ponedeljek 24. t. m. bo na Draovem pri Krškem velik živinski in krama,rski sejem, na katerega opozarjamo vse oddaljene sejmarje.
Iz Kranja
r— Vpisovanje v ljudsko šolo. Vpisovanje novincev v I. razred bo v ponedeljek 17. t. m. v avli deške ljudske šole od 14. do 16. S seboj je treba prinesti krstni list in potrdilo o pristojnosti. Isti dan ob istem času bo vpis tudi v šoli na Primskovem.
r— Razstava na meščanski šoli bo odprta danes od 8. do 12. ure. Starši vljudno vabljeni!
r— Kino »Narodni dom« bo predvajal danes ob 15., 17., 19. in 21. uri film »čuvaj se, profesor«.
Kinematografi
Ptuj Zvočni kino bo predvajal danes ob 19. in pol 21. zgodovinski film »Marija Stuart« s KatarinoHcpburn v glavni vlogi Kot dodatek Foxov zvočni tednik. (—) Bled. Zvočni kino bo predvajal danes popoldne in zvečer velefilm po Stevenso-novem romanu »Sužnji svobode«. Običajne predigre. Danes teden »Citadela«.
NOvo mesto. Kino »Dom« v Sokolskem domu bo predvajal danes v nedeljo, ob 16.. 18.30 in 20.30 velefilm »Chicago v plamenu«. Predigra: Univerzum tednik. (—)
Ribnica. Sokolski zvočni kino bo predvajal v nedeljo 16. t. m. ob 15.15 in 20.30 film »Donski kozaki«. Dodatek Foxov tednik.
1>
Nase gledališče
DRAM A
Ponedeljek, 17.: Ljubim te. Red B.
Torek, 18.: zaprto.
Sreda, 19.: Ljubim te. Red sreda.
Četrtek, 20.: Ljubim te. Red četrtek. ★
Kdor hoče pregnati slabo voljo in skrbi, naj ne zamudi obiska Newiaroviezeve komedije »Ljubim te«, pri kateri se bo vsak izvrstno zabaval in nasmejal. V edinih dveh vlogah bosta nastopila Vida Ju-vanova in Slavko Jan.
OPERA
Ponedeljek, 17.: zaprto.
Torek, 18.: Evgenij Onjegin. Red četrtek.
Gostovanje B. Popova. Sreda, 19.: Werther. Red A. Gostovanje hrvatske mezzosopranistke Elze Kar-
lovčeve in Josipa Gostiča.
*
Vaiči Hejbalova, Janko, Franci in Be-tetto so s svojimi pevsko in igralsko vseskozi odličnimi kreacijami glavnih partij nedvomno pripomogli izvrstni novi švaro-vi operi »K 1 e o p a t r i« do tako velikega uspeha med občinstvom in pri kritiki. Delo je tako v glasbenem oziru, v katerem se pridružuje v glavnem modernističnim stremljenjem, kot v celotni zasnovi mo-numentalno ter mu nikakor nf najdemo v naši literaturi primere. Dramatično dejanje. pevsko hvaležne partije, polna in sveža instrumentacija so odlike švarove opere, zaradi katerih si bo gotovo utrla pot tudi na druge odre.
Elza Karlovčeva je bila s svojimi odrskimi nastopi tudi na drugih odrih deležna ogromnih uspehov ter je zavoljo svojega krasno barvanega glasovnega materiala, muzikalnosti in odlične izšolanosti, vzbudila pozornost najznamenitejših nemških dirigentov Furthvvenglerja in Kittela, s katerim se je dogovorila tudi za koncertne nastope v Berlinu, Hamburgu in Stuttgartu. Na našem odru bo umetnica ponovno nastopila v sredo skupno z G o-s t i č e m v Massenetovem »W e r t h e r-ju«, kjer poje partijo Lote.
Bizetova »Carmen« je najpopularnejše delo francoske operne literature, temperamentne in melodiozne glasbe ter dramatičnega dejanja. V naši novi uprizoritvi, ki jo pripravljata šef-režiser Debevec in kapelnik dr. švara bo prvič pela naslovno partijo Kogejeva. dočim bo pel don Joseja Franci, Escamilla pa Janko. Sodelovali bodo še Ribičeva, Polajnarjeva, Poličeva, Lupša, Anžlovar, Modest in Belizar Sancin. Premiera bo v petek, dne 21. t. m.
Uprava Narodnega gledališča prosi afc«-nente reda četrtek, naj upoštevajo, da je bila uprava primorana zaradi najbližjega konca sezone nastaviti izjemoma predstavo opere »Evgenij Onjegin« za red četrtek na torek, dne 18. t. m. Abonenti reda četrtek bodo imeli torej razen omenjene predstave v torek, dramsko predstavo »Ljubim te« v četrtek 20. t. m. in zadnjo operno novost »C a r-men« na četrtek 27. t. m., ko se zaključi operna sezona. S tem bodo dobili abonenti reda četrtek obvezno število prečstav v sezoni, t. j. 18 opernih in izjemoma 21 dramskih predstav.

i V	v	g*
asu
Ali se zavedamo polne odgovornosti?
Pred nekaj dnevi smo čitali v naših listih zapiske nemškega vojaka, ki se je vrnil z vojnega pohoda v Belgiji. Med omenja prizor: ob cesti je videl mater begunko, ko je brez solz pokopavala mrtvo dete. Grozote sedanje vojne nas moiajo utrditi, a utrjevati se moramo tudi sami. Zato se nisem ustavila ob tem zapisku z jokajočim materinskim srcem, temveč sem se le hladno vprašala: kako se je moglo to zgoditi ? Kdo je kriv ? Krivca sta samo dva, ali mati sama, ki ni pravočasno mislila na svoje in otrokovo varstvo, ali oblast, ker niso dovolj odločno zahtevale pravočasno izselitve otrok. Podoben primer zamujene otroške zaščite je bil tudi v Varšavi. Očividec je pripovedoval, kako so po zavzetju mesta delavci z lopatami nakladali na vozove razmesarjene dele mrtvih otroških trupel in kako so matere greble po ruševinah ter iskale zasute otročiče ... Zgodovina bo klicala na odgovor one, ki so zakrivili take grozote. Kajti s propadom teh sto in sto otrok niso v najkrutejši meri prizadete le matere, družine, nego tudi ves nai od. Otroci so kot nositelji ro-dllne sposobnosti poroki bodočega pokole-nja in nadaljevanja rodu ter predstavljajo dobesedno bodočnost naroda. Kako se bo ohranilo pleme, kdo bo užival in čuval zemljo, kdo ohranjal in dvigal kulturne vrednote, če izginja mladina, ki edina bo lahko ustvarjala nove rodove? Ljudje v zrelih ietih so pač neprecenljivega pomena za vzdrževanje življenja in pridobivanja moralnih in materialnih dobrin narodu, toda samo toliko časa, dokler imajo pred seboj mladino, kateri bodo svoje pridobitve izročili. Kdo naj prevzame in čuva njihovo dediščino, če bi se z njihovo Bi:-., i.jo nehalo tudi življenje rodu?
Zato je skrb za rešitev mladine pre-važna naloga staršev in oblasti v mirnem času, kaj šele v vojni! Tudi pri nas smo že pred meseci začeli misliti na zaščito dece. če bi se vojna vihra zane-:la nad našo c^žavo. Mestne občine, Unija za zaščito dece in nekatera društva so se lotila priprav, če bi bila izpraznitev nekaterih kraj v potrebna. Kako so sprejele te načrte naše matere ? Marsikatera se je zgro-zi;a že ob sami misli, da bi se morala lo-č;ti cd otroka. Prepričana je bila, da bo otroku v njenem naročju še vedno najbolje. čep-rov bi bila oba v največji nevarnost. Nekatere matere pa so skrb oblasti ven.'ar pravilno razumele. Z mirnim sr-crm bi izrodile otroke skupni izselitveni ko' niji, ker so prepričane, da bodo oblasti že lz narodnih Ln državnih interesov čuvale zdravje in življenje mladine — ob-st i bodočih državljanov. Matere, ki tako pc i nuje jo smisel evakuacije, bodo storile vse, da bo delo oblastem olajšano in položaj otrok čim ugodnejši. Zato že skrbno pripravljajo in zbirajo potrebno opremo: nahrbtnike, slamnjače, plahte, letno in zimsko perilo, čevlje, pribor in vse drugo, kar bi bilo potrebno. Pri tem skrbnem delu jih prav nič ne zapeljuje tolažba: saj pri nas ne bo vojne, čemu vse to! če bo-r \o res srečno izplavali iz svetovne vihre, in e bodo vse priprave izkazale kot nepotrebne, ne bo nobeni pametni materi žal za to, kar je pripravila. Vse bo lahko uporabila Ln bo srečna ob misli, da se je previdnost pred vojno pretvorila v večji užitek mira. Seveda je med materami, lu bi o^ ale otroke v Izselitveno kolonijo, tudi mnogo takih, ki so jih prijavile le zato, cla bodo same rešene skrbi. Z lahko vestjo pr V« rajo breme na druge rame, nič jih ne skrbi, kako bo otrok spal, prenašal vremen ke neprilike, se oblačil... Njih vest je kaj hitro pomirjena: Nimam nič, pa skrbite za njega vi! Kakor da bi tudi najsiromašnejši otrok doma ne imel svoje žl:ce, vsaj po en kos perila, najbrže tudi o i ie in slamnjače? Kar ima doma, to mu operi in zakrpaj ter zaznamuj, vse mu bo prav prišlo, kar bc sam prinesel s seboj.
Na^zdna 9-foJttca
S tem, da matere zaupamo svoje otroke občinskim izselitvenim kolonijam, pa ra-sejo oblastem velike naloge Ln odgovornosti. Gorje jim, če bi nas prevarale in bi pravočasno ne izvršile vseh priprav, ki naj omogočijo našemu narodnemu naraščaju znosno življenje in primemo duševno napredovanje. Skrb za zaščito mladine mora biti v primeru vojne tako važno vprašanje kakor problem di-žavne obrambe. Izgovor, da je bilo premalo časa na razpolago, ali da je manjkalo sredstev, bi ne bil opravičilo. Ako bi ne zadostovali v to določeni krediti ,se morajo omejiti izdatki v drugih območjih. V tem pogledu bodo matere najstrožje sodnice javne uprave. Kakor si v otrokovi potrebi same odtrgajo znanji grižljaj in stisnejo vso druge družinske izdatke, le da omogočijo pomoč ctrolcu, tako bodo pričakovale tudi od oblasti v primeru vojne. Ali si more človek predstavljati mater, ki bi kupovala luksuzne stvari zdravemu otroku takrat, ko je drugi otrok nevarno bolan in potrebuje denarja zanj ? Država, banovina, občina, je kakor mati svojim članom. Kako bi mogla v krit-čnih časih izdajati visoke vsote za naprave, ki niso v nikaki zvezi s potrebami časa in s črnimi oblaki
&tr€m
na obzorju, istočasno pa zavlačevati priprave za evakuacijo otrok, ker ni kreditov?
Kako mislijo na rešitev mladine veliki narodi, katerim bi spričo visokega števila izguba nekaj t is oče v otrok ne pomenila vprašanja za obstoj naroda? Ko so čutili približevanje vojne, so za rešitev mladine delaii prav tako smotrno in naglo kakor za obrambo domovine. Kvakuacija otrok je šla vzporedno z mobilizacijo; vojaški transporti niso smeli ovirati preseljevanja otrok. Marsikomu je bilo sicer jx>zneje žal, da je izselil otroke prezgodaj. Toda, ko so se nenadoma zače-e usi-pati bombe, je bil vsakdo hvaiežan oblasti, da je pravočasno rešila otroke na varno. Danes čitamo, kako izseljujejo ti narodi svoje otroke še dalj, čez široke oceane in bodo za dolgo dobo ločili starce cd ctrok. Gotovo bi ogromna večina mater raje obdržala ctroka pri sebi, v skupnem življenju ali v skupni smrti. Toda oblast terja j svoje: Ne. Otroci niso samo last očeta in matere, nego so svojina vsega naroda in države. Oblast ima pravico in dolžnost, da skrbi za naraščaj, za nadaljevanje plemena. Danes pripadajo otroci narodu in državi prej kakor materinemu srcu — zato mora oblaot skrbeti za rešitev otrok tako v in še bolj kot rodna mati.	P. H.
Moj vrt
Dveletne cvetice
upliva na ves organizem. Dcbro srerislvo za odvajali, ki zanesijivo deiuje In ima prij'e{en okus, je

Razen čebulnic, ki raznobarvno cveto rano spomladi na vrtu, kakor so zvončki, žafrani, kodeljice (Muscari), hiacinti, narcise in tulipani, ne smemo zanemariti izbiro mnogih dvoletnih cvetlic, ki zaljšajo vrt v maju in juniju. Brez teh bi bil vrt ta čas skorajda brez cvetja, zakaj čebulnice so odevetele, enoletne cvetlice so po večini še nedorasle in tudi pri trajnicah je ta čas majhna izbira. Dvoletnih cvetlic je precej. Najbolj priljubljene so mačehe, marjetice, spominčice, lepnice (Silene). tri-zelj (Ervsimum), mesečnice (Lunaria), nočnice (Hesperis), zvončnice, bradati (turški) in deželski (grenadin) nageljni ter kamenščice (Alyssum). Vsaki od teh naj bi se določil primeren prostor, bodisi za skupine, obrobke ali nekatere nižje za blazinice. Najdalje cvetejo mačehe, marjetice in kamenščice. Te zadnje zlasti, če jih po-žanjemo blizu tal, ko odevetajo. Novi od-ganjski cveto potem do jeseni.
Dvoletne cvetlice razmnožujemo navadno s semenom. Marjetice in nočnice tudi z delitvijo v avgustu, zlasti lepše vrste, zakaj po vzgoji s semenom se te rade izprevrže-jo. Mačehe in nočnice razmnožujemo tudi s potaknjenci^"cfrugo mesto. Kot cvrvi domačin za njim je sledil Planas s 6 zu čkami. Partija, ki jo spodaj prinašam, £ s tega turnirja. — Koltanovvski tudi nijadja, da se je Capablanca s soprogo vrnil kak Kubo. Ne igra pa več šaha in njegovi čeheiki dvomijo, da bi sploh še kdaj prišlo mrzlfevanžnega mateha za svetovno prven-> med Capablanco in dr. Aljehinom.
Francoska obramba ali: Kashdan	črni: Paz
1.	e2—e4	e7—e6
2.	d2—d4	d7—d5
3.	Sbl—c3	Sg8—f6
4.	Lcl—g5	Lf8—e7
5.	e4—e5	Sf6—d7
6.	Lg5 : e7	Dd8 : e7
7.	Ddl—d2
poštev prihaja tudi 7. Sb5 ali 7. f4. 7............a7—a6
8.	f2—f4	c7—c5
9.	Sgl—f3	Sb8—c6
0.	g2—g3	b7—b5
1.	Sc3—e2	Sd7—b6
2.	b2—b3	Lc8—b7
3.	Lfl—h3	g7—g6 d tem ko beli pripravlja prodor na
j'ivem krilu, ima črni izglede na proti ^aa damskem krilu in se drži na drugi l samo defenzive.
4.	o—o	Ta8—c8
5.	Tfl-—f2	Sb6—d7 ? je je c4, pa na 16. c3, b4! S tem bi ii zasigural dobre proti izglede. Po-v partiji pa je preveč pasivna.
6.	Tal—el	c5 : d4
7.	Sf3 : d4	Sd7—c5 S. Lh3—g2 Sc6 : d4
_9. Se2 : d4	Sc5—e4?
i napačno presoja položaj, ko dopu-amenjavo na e4. Res ima sedaj črni :ega kmeta« in lovca na b7 pridobi na aktivnosti, toda na drugi strani iet na e4 slab. Kmalu se tudi izkaže,
P,
Olgi Kaulichovl se je o praznikih pripetila nesreča. Bežala je po bregu za lešniki, na strmini ji ie spodrsnilo in z roko se je udarila ob skalo. Predno je prišla domov, ji je sredinec otekel in postal trd kakor kol. Bolečina ni bila huda, toda roka se ,ji je zdela kakor bi ne bila njena, kakor bi se bil zagozdil med štiri dobre prijatelje nadut tujec.
cez nekaj dni, ko se je vrnila v mesto, je začutila v prstu grizočo bolečino. Stekla je k zdravniku, ki je ugotovil vnetje pokostnice in jo pričel zdraviti z višinsKim soncem.
Dvakrat na teden je hodila Olga v bolnišnico. Na dvorišču je srečevala ooiručar-ke v belih čepicah in zdravnike v belih platnenih plaščih, šla je mimo temnega poslopja z zamreženimi okni, do dolgih hodnikov, ter 3tekla v čakalnico kirurškega oddelka.
Tn je rada čakala. Tu ni bilo slišati nobenega vzdiha, nobenega krika in ni bilo videti krvi. Sem so prihajali ljudje, ki so jih zdravili s pomočjo elektrike, masaže, z ultravioletnimi žarki. Tu je bilo vse čisto, belo, blesteče in gladko.
»Prosim, gospodična!«
Olga je vstala, šla preko čakalnice in stopila skozi bela vrata. Ob oknu je stal asistent Slavik, nervozen kakor vsi zdravniki, ki znajo ceniti vsako minuto časa. Ko si je Olga slačila plašč in rokavice, je kakor običajno vprašal:
»No, kako je s prstom?«
»Ne vem. gospod asistent,« je odvrnila Olga vznemirjeno, kakor vselej, kadar so se za njo zaprla zdravnikova vrata. Ta strog in umerjen mož, ki je njenemu prstu žrtvoval tedensko celih dvajset minut, a za nio ni ime* niti nasmeha, niti bese-tle, jo je nekako očaral. Imel je ostro re-Tan profil, goste lase in v njegovih očeh
«ko beli forsira končnico, v kateri je "jiradi kmeta e4 zgubljen.
. Lg2 : e4	d5 : e4
se je n ^3—b4!
energijavažna poteza. Sicer bi igral črni
Ko se dobil nato s Tc3 dobro pozicijo, nim prsla grozi beli ob priliki Sd4—b3—c5.
je obšla..........Tc8—d8
taknila ic2—c3	__ . XV£Lu. V tej
želji je iDd2—e3.	silnega, da se je
lahno sklonila naprej, kakor da se je težišče njenega telesa preneslo v srce. Le tako, da je naglo zaprla oči, se je ubranila veliki neumnosti. Ko pa jih je znova odprla, je videla vase uprt asistentov pogled, ki je v njem pravkar ugašal izraz začudenja in morda še česa več kakor zgolj začudenja.
Prišla je bolničarka, zastrla s črno zaveso okno in prižgala višinsko sonce. Ves spodnji del sobe je naglo zalila mračna, vijoličasta senca. V svetlobi ogromne ob-ločnice je strašila Olgina roka z velikim čmim madežen na členku ranjenega prsta.
Asistent je pravkar odhajal.
»Ne glejte v svetlobo, pokvarili si boste vid,« je še dejal med vratmi.
Ostala je sama. V zraku se je širil čudovit gorski vonj in v tišini je tiktakala ura. Na mizi so ležali različni predmeti, gumijaste rokavice, v epruvetah je črnela človeška kri, vsepovsod je stalo polno steklenic ln epruvet.
Električna ura se je oglasila... Olga je odmaknila roko s svetlobe. Vstopil je asistent z bolničarko, zavil Olgi prst s trakom Leukoplasta in jo odslovil.
»Kdaj naj zopet pridem?« je vprašala Olga.
»V petek, gospodična,« je odgovoril dr.
(ne reveč!) zalivamo. Ko seme izkali, izpostavimo mlade rastlinice svetlobi, da se ne pretegnejo in pomrjejo. Vse druge pa lahko sejemo na prosto, po možnosti v rahlo humozno zemljo. Nekateri sejejo mačehe spomladi kot enoletne, saj cveto celo poletje; ali lepše in večje zvete imajo, če jih sejemo junija-julija kot dvoletne. Bolj jim prija primerna pomladanska toplina kakor poletna vročina.
Ko odrastejo v sejalnici na dva do tri lističe, jih pikiramo. S tem se rastlinice okrepe in obogate na koreninah. Proti koncu avgusta ali v začetku septembra jih pa posadimo na stalno mesto v primerni razdali. Ako pa ni ta čas mogoče, opravimo te delo rano spomladi. Edino lepnic ne presajamo v jeseni, ki se sicer primejo, ali zime ne prenesejo.
Turške nageljne in nekatere nočnice gojimo lahko kot večletne (trajnice), ali te cveto najlepše v drugem letu. V naslednjih letih peša oblika in lepota cvetov. Zaradi tega jih sejemo. kakor druge dvoletnice, vsako leto za naslednje leto.
Mesečnice, ki cveto purpurno-vijoletno ali belo na do 1 m vejičastem steblu, so 4Y. si i—a^s:	crfti se vunje,
Kg4 zaradi 48. Se5+ in nato Sc4: sevijo ne sme vleči. Na e5 pa igra beli 48. Scop-dobi vsaj še enega kmeta. Po Ld3:, uje Kd3: je črni tudi izgubljen, na pr. 48 . . Kg4, 49, Ke4, Ke3:, 50 Ke5, Kf3, 51. Ktijo Ke3, 52. Kd6, Kd3, 53. Kc6. Kc3:, 54. K v Kb3, 55. Ka6:, Ka3:, 56. Kb5.
Vasja Pl
a d i e
Nedelja, 16. junija Ljubljana 8: Jutrnji pozdrav. — 8.15: Cimermanov kvartet. — 9: Napovedi in poročila. — 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve. — 9.45: Verski govor. — 10: Orgelski koncert (plošče). — 10.30: Nedeljski koncert radijskega orkestra. — 12: Virtuozi (plošče). — 12.30: Poročila in objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Veseli godci. — 14: Sodobni ritmi (plošče). — 17: Kmetijska ura (Organizi-rajmo kmetijsko knjigovodstvo!). — 17.30: Domači zvoki (radijski komorni zbor in radijski orkester). — 19: Napovedi in poročila. — 19.20: Nacionalna ura: 19.40: Objave. — 20: Operetni mojstri (plošče).
—	20.30: Klavirski koncert gospe Marte Osterc-Valjalove. — 21.15: Vesele pesmi
—	22: Napovedi in poročila. — 22.15: Slovenski radostni napevi (radijski orkester).
Beograd 19.40: Narodne pesmi. — 20.40 Zabavni koncert velikega radijskega orkestra. — 22: Prenos glasbe iz kavarne.
—	22.50: Plesna glasba. — Zagreb 13: Milan šepec poje operetne napeve. — 20 Koncert Antonija Janigra na celiu. — 20.45: Domače pesmi in plesi. — Sofija 18: Lahka in plesna glasba. — 19: Narodna glasba s plošč. — 20: Vokalni koncert.
—	20.30: Odlomki iz operet. — 21.55: Glas ba za ples in zabavo. — Praga 20: Orkester in zbor. — 21.20: Lahka glasba. — London 19.25: Orkesterski koncert. — 21.20: Orkester in zbor. — 22.55: Komorna glasba. — Pariz program ni prispel. — Rim 17: Lahka in plesna glasba. — 21: Prenos opere iz rimskega gledališča. — 23.30: Plesna glasba. — Berlin 19.15: Razna glasba in petje. — 21.30: Lahka or-
"asistenta sjfavika'. In ko si je Olga slačila plašč in rokavice, je zdravnik nadaljeval pikro in očitajoče:
»Zakasnili ste za deset minut; moj čaa je dragocen, gospodična. Drugič ne bom mogel čakati na vas.«
»Oprostite, gospod doktor, pravkar prihajam s predavanja«.
»Torej hitro, pokažite prst!« Snel ji je obvezo, pogledal členek prsta ln rekel nekako zlobno:
»V četrtek pridete zadnjič.« »Zadn,jič?« je vprašala Olga presenečeno. Zdravnik je še vedno držal njeno roko v svoji, potem pa jo je naglo, kakor bi se zavedel, iztrgal, prižgal višinsko sonce in rekel suhi »zbogom«.
V četrtek je prišla Olga pet minut prezgodaj.
»Da,« se je oglasilo skozi odprta vrata. Olgi je zastal dih. Začudeno se je ozrla. »Da, čez kake četrt ure,« je dejal dr. Slavik bolničarki, ki je odhajala. Nato je poklical Olgo, ji pomagal sleči plašč, snel nato obvezo in začel pregledovati prst.
»Ozdravljena,« je rekel naglo. »Poskusite, ali lahko spravite tale prstan preko členka.«
šel je k mizi, vzel z nje majhno žametasto škatljico s krasnim smaragdnim prstanom, ki ga je nalahno nataknil na Ol-gin prst. Njune oči so se srečale.
»JLH bi imeli kaj proti temu, da ostane prstan na vaši roki?«
»Ali,« je rekla Olga vznemirjeno, ne vede, ali je vse to res, ali samo sanje.
Slavik hladno in kratko.	.__—__, _ _ _j—
Ljubezen ne potrebuje besed. Mesto nje ' »Zaljubil sem se v vaš prst, v vaše ro
govore pogledi, trepeti, posebni fluid, ki j ke--« je zaslišala tih, mehak glas. »Ne
kakor nevidna nit ovija dvotfico z usodno I smem vas videti danes zadnjič...«	.
spono.	1	O* Ceflft. M. K.) J
Pralne obleke s platnenimi vložki
Poletje nam prinaša mnogo sprememb v jedilniku
Topli daljši dnevi, gorko sonce, vse to ugodno vpliva na naš organizem, ki je ,pd mraza in vedrega bivanja v hiši postal občutljiv. Zato moramo prav sedaj, v pričetku poletja, posvetiti mnogo pažnje zdravju in vsemu, kar pripomore k okrepitvi našega telesa. Telesu je potrebno mnogo sončenja, gibanja na svežem zraku, predvsem pa primerna hrana.
Pozimi je naša hrana po večini mastna, mesna, da dobi telo veliko kalorij, da more proizvajati več toplote za boj proti mrazu. Ta težka hrana je pustila v organizmu razne škodljive sokove, ki jih je treba zdaj izločiti, pri čemer bo predvsem pomagala preosnova naše hrane.
Glavna hrana na,j bo zelenjava in sadje. S tem pa ni rečeno, da moramo meso popolnoma črtati z jedilnika. Meso naj bo priloga zelenjavi, a ne obratno kot se to običajno dela.
Prva znanilka preobrata v hrani je sveža, mlada solata, ki prihaja dvakrat na dan na naše mize, a se je vendar ne pre-objemo, ker ugodno vpliva na prebavo in splošno stanje telesa.
špinača, rdeča redkvica, blitva, be-fcši, grah, rabarbara, koleraba, mladi krompir itd. nam nudijo lepo izbiro za kuhanje.
Prve jagode, gozdne in vrtne s sladkorjem in dodatkom stepene sladke smetane so prav dobra in zdrava sladica, črešnjev zvitek ali kakšne druge sladice iz sadja po kosilu bodo družinico prav zadovoljile.
Tudi morska in rečna riba je prav dobra, zdrava in lahka hrana, ki je za tople dni najbolj primerna.
Poletje je tu, treba ga je izrabiti na vse načine, da si ohranimo zdravje in okrepimo telo!
Vsi ljudje smo vegetarijanci
VI, ki Imate vsak ali vsaj vsak drugi dan na mizi pečenko, boste ugovarjali. Ali zadnjo besedo ima znanost in ta pravi, da smo vsi ljudje, tudi tisti, ki dobivajo svojo hrano iz živalskega kraljestva, vegetarijanci. Govedo, katerega meso uživamo, živi izključno od rastlinske hrane ln dosledno temu živimo tudi mi od zelene trave pašnikov.
Nič drugače ni niti z zvermi, ki se hranijo z mesom drugih živali. Lisica, ki žre zajce, uživa meso. mast in glikogen, ki ga je zajček v toku svojega življenja zgradil iz zeljnatih glav in druge zelenjave. In če pogoltne krta, ki je tudi mesojedec, saj se hrani s črvi, ogrel in sličnimi okusnimi živalicami. tedaj Je ves potek isti, samo
že p oz: mi so zabavale modo različne sestave volnenega tvoriva in odgovarjajočih platnenih delov. Sedaj moda nadaljuje to svojo zamisel tudi pri poletnih oblekah, le da se poslužuje bele ali pa barvaste pavole namesto volne. Pletene vložke, ki jih vstavimo v nove pralne obleke, si zamišljamo v podobi kratkih oplečnikov, okroglih predprsnikov in večjih ali manjših žepov. K obleki iz pralnega tvoriva pa lahko napletemo tudi kratke rokave in ji v život vstavimo pleten hrbet. Tu je nešteto možnosti, ki jih lahko uporabimo po svojem okusu in po svoji spretnosti.
da je malce daljš; kajti s črvi ln ogrel
smo že spet pri rastlinojedcih.
Vsa živalska hrana izhaja torej neposredno ali po ovinkih iz rastlinskega kraljestva. To dejstvo sloni na gotovih resnih vzrokih, o katerih pa b; bilo predolgo razpravljati na tem mestu.
Kako debela in gosta je mreža kapilar (tenkiii žilic v našem telesu) nam pove nas!edn,ji račun: Ce bi vzeli iz mišic enega samega človeka vse kapilare in jih položili drugo poleg druge, bi dobili kapilaro, dolgo 100.000 km in bi jo lahko dva in polkrat ovili okoli zemeljskega ekvatorja
Ka| msra ved®ti
mlada mati
Novi družinski član je tu. Predstavil se je z jokom in zdaj spi. Mlada mati s srečnim smehljajem občuduje to drobno bit-j jece. A takoj, že v prvih dnevih otrokovega življenja se mora mati lotiti težavne naloge: vzgoje, že od vsega začetka mora vaditi dojenčka na red in disciplino Ko si otroka nahranila.- ga takoj položi v posteljico, kjer naj ostane do naslednjega obroka. Otrok mora spati sit, in ko je prišel čas novrg-a obroka, ga zbudi in ga nahrani. D jen ček potrebuje običajno 20 ur spanja dnevno. Spi naj na trdem ležišču, ne na perju, kjer se mu hrbtcnica ne bi mogla pravilno razvijati. Vzglavje ni priporočljivo.
če otrok joče, preišči najprej vzrok njegovega joka, bodisi da je lačen, ali žejen (ker se v materinem mleku nahaja sladkor), ali pa je moker. Le redko kdaj ima težave v želodeku, kar pa mu mamice tako rade pripisujejo.
če otroka le enkrat, ko joče brez vzroka, vzameš na roke (da joče brez vzroka, ugotoviš po tem, če na rokah utihne), si bo to dobro zapomnil in bo skušal s ponovnim jokom doseči isto in tako se bo navadil na pestovanje in te imel popolnoma v svoji oblasti.
Po rojstvu okoplješ otroka samo enkrat, potem pa tako dolgo ne več. dokler mu ne zaraste popek. Mesto kopanja ga briši s prekuhanim oljem in ga dcbro otri, ker se pri tem lahko prav tako hitro prehladi kakor pri kopanju.
Otroka moraš polagoma nositi na zrak in sonce. Prve dni odpiraj samo okno. Potem ga drži pet minut na soncu; naslednji dan deset minut, 15 itd. Po solnčenju namaži otrokovo kožo z vazelinom.
Napačno je, preveč teplo oblačiti otroka; zadostuje srajca in plenica (ki naj bo iz flanele ali pletena). Sploh se za otroka bolj priporočajo pletene stvari, ker so bolj raztegljive in ne ovirajo pri pokretih. Več toplote potrebuje slab in predčasno rojen dojenček.
K higieni čitanja
Kakor so ugotovili v novejšem času, se oko pri branju predčasno utrudi med drugim zavoljo tega, ker so vrstice, ki merijo običajno 11 do 13 cm, dosti predolge, da bi jih moglo oko objeti z enim samim pogledom in je zato prisiljeno, da po vrstici skače. Posledica je, da se očesne mišice, ki so v stalnem gibanju, kmalu utrudijo. Zdravniki zato priporočajo, naj bi se vrste v knjigah in revijah razpolovile, tako da bi ne bile širše od običajne časniške vrste. Knjižnih formatov zavoljo tega bi ne bilo treba spreminjati.

kraljice Viktc&rife
Najvišje angleško vojno odlikovanje je križec kraljice Viktorije Z mim je bil v sedanji vojni odlikovan en sam angleški vojak, in še ta po svoji smrti. Junak je ka-petan Warburton Lee, poveljnik rušilca »Hardy«.
Warburton Lee je poveljeval drugi flo-tilji britskih rušilcev pri Narviku dne 10. aprila. »Hardv« se je potopi! v borbi z nemškimi vojnimi ladjami. Poveljnik ladje je v tej borbi umrl junaške smrti in zdaj je preje! odlikovanje Zapušča vdovo in trinajstletnega sina.
Otroci v pralnih oblekah
Takšni so pač vsi otroci: ne mine dan, i tkano. Oblekca potem obledi, se stisne ah
da si pri igri ne bi umazal obleke. Zlasti poleti, na prostem, je vse preveč izkuš-
njav... Sledovi tode, blata, peska, trem na svetlih obdekcah so nekaj vsakdanjega. Za matere velja potem pravilo: prati, prati in zopest prati! Toda gorje, če tvori-vo otročke otMne ni potiskano v aH de nft	tn
se navleče in otrok je videti v njej zanemarjen in nečeden, dasi je sveže oprana. Samo zares kakovostno pralno blago izdr-ži v vedno enaki svežini vse poletje, kljub ponovnemu čiščenju, pranju in likanju. Zato naj bi matere upoštevale pravilo: več odleže ena sama oblekca iz dobrega tvoriva kakor več oblek manjvredne kakovosti. Obleko iz dobrega pralnega blaga bo otrok lahko nosil več let, če ji vši-jerno primerno širok rob — v tem primeru torej dražje blago vsekakor pomeni pri-štednjo!
Govoriti o modi otroških oblek bi bilo brez dvoma pretirano, kajti pod modo si predstavljamo nekaj izpremenljivega in nestalnega — oblike otroških oblek pa se menjajo morda vsakih deset let enkrat. Pametne matere stremijo za čim večjo preprostostjo in stvarnostjo v otroški garderobi in preprostost je pač nekaj takšnega, kar ostane dolgo časa lahko v veljavi. Pri deklicah široko nabrano ali zvon-často krilce, majhni ovratniki, balonasti rokavčki, žepki in drobni gumbi, pri dečkih svetle srajčice, ki nanje z gumbi prikrojimo kratke platnene hlačke — evo, to je vsa otroška poletna moda. Nekaj ljubkih podrobnosti v okras tej ali oni oblekel si izmisli vsaka mati še za povrhu in tukaj priznava moda vsako mično, majhno fantazijo, dokler učinkuje otroško ln preprosto.
i ftm/A HON^ttČlJAŠt

M


. ,'OJ
Vr-DHO VAJ NOVEJŠE
' V.-. • \
MAP/&OP
SC5	Stl*Wm
Ali se zavedamo polne odgovornosti ?
Pred nekaj dnevi smo čitali v naših listih zapiske nemškega vojaka, ki se je vrnil z vojnega pohoda v Belgiji. Med diug'*a omenja prizor: ob cesti je videl mater begunko, ko je brez solz pokopavala mrtvo dete. Grozote sedanje vojne nas morajo utrditi, a utrjevati se moramo tudi sami. Zato se nisem ustavila ob tem zapisku z jokajočim materinskim srcem, temveč sem se le hladno vprašala: kako se je moglo to zgoditi ? Kdo je kriv ? Krivca sta samo dva, ali mati sama, ki ni pravočasno mislila na svoje in otrokovo varstvo, ali oblast, ker niso dovolj odločno zahtevale pravočasno izselitve otrok. Podoben primer zamujene otroške zaščite je bil tudi v Varšavi. Očividec je pripovedoval, kako so po zavzetju mesta delavci z lopatami nakladali na vozove razmesarjene dele mrtvih otroških trupel in kako so matere greble po ru-ševinah ter iskale zasute otročiče ... Zgodovina bo klicala na odgovor one, ki so zakrivili take grozote. Kajti s propadom teh sto in sto ctrck niso v najkrutsjši meri piazadete le matere, družine, nego tudi ve? narod. Otroci so kot nositelji ro-dilne sposobnosti poroki bodočega pokole-nja in nadaljevanja rodu ter predstavljajo dobesedno bodočnost naroda. Kako se bo ohranilo pleme, kdo bo užival in čuval zemljo, kdo ohranja! in dvigal kulturne vrednote, če izginja mladina, ki edina bo lahko ustvarjala nove rodove ? Ljudje v zielih letih so pač neprecenljivega pomena za vzdrževanje življenja in pridobivanja moralnih in materialnih dobrin narodu. toda samo toliko časa, dokler imajo pred seboj mladino, kateri bodo svoje pridobitve izročili. Kdo naj prevzame in čuva njihovo dediščino, če bi se z njihovo Si :. rjo nehalo tudi življenje rodu ?
Zato je skrb za rešitev mladine prevažam naloga staršev in oblasti v mirnem času, kaj šele v vojni! Tudi pri nas smo že pred meseci začeli misliti na zaščito deee, če bi se vojna vihra zanesla nad našo dižavo. Mestne občine, Unija za zaščito dece in nekatera društva so se lotila priprav, če bi bila izpraznitev nekaterih kraj-v potrebna. Kako so sprejele te načrte naše matere ? Marsikatera se je zgrozila že ob sami misli, da bi se morala lo-č;li cd otroka. Prepričana je bila, da bo otroku v njenem naročju še vedno najbolje, čeprav bi bila oba v največji nevarnost. Nekatere matere pa so skrb oblasti v n ;ar pravilno razumele. Z mirnim sr-c m bi izro iie otroke skupni izselitveni ko' niji, ker so prepričane, da bodo oblasti že iz narodnih in državnih interesov c ale zdravje in življenje mladine — ob-st." ; bodočih državljanov. Matere, ki tako pojmuje j« smisel evakuacije, bodo storile v e. da bo delo oblastem olajšano in položaj otrok čim ugodnejši. Zato že skrbno pripravljajo in zbirajo potrebno opremo: nahrbtnike, slamuijače, plahte, letno in zimsko perilo, čevlje, pribor in vse drugo, kar bi bilo potrebno. Pri tem skrbnem delu jih prav nič ne zapeljuje tolažba: saj pri nas ne bo vojne, čemu vse to! če bomo res srečno izplavali iz svetovne vihre, in e bodo vse priprave Izkazale kot nepotrebne, ne bo nobeni pametni materi žal za to, kar je pripravila. Vse bo lahko uporabila in bo srečna ob misli, da se je pre-v most pred vojno pretvorila v večji užitek mira. Seveda je med materami, ki bi c J ale otroke v izselitveno kolonijo, tudi mnogo takih, ki so jih prijavile le zato, t i bodo same rešene skrbi. Z lahko vestjo p: arajo breme na druge rame, nič jih i... slabi, kako bo otrok spal, prenašal vremen ke nepiilike, se oblačil... Njih vest je kaj hitro pomirjena: Nimam nič, pa skrbita za njega vi! Kakor da bi tudi na> iromašnejši otrok doma ne imel svoje ži ce, vsaj po en kos perila, najbrže tudi o e in slamnjače? Kar ima doma., to mu operi in zakrpaj ter zaznamuj, vse mu bo prav prišlo, kar bo sam prinesel s seboj.
Njzr ed/ta p^ažLca
S tem, da matere zaupamo svoje otroke občinskim izselitvenim kolonijam, pa ra-sejo oblastem velike naloge in odgovornosti. Gorje jim, če bi nas prevarale in bi pravočasno ne izvršile vseh priprav, ki naj omogočijo našemu narodnemu naraščaju znosno življenje in primemo duševno napredovanje. Skrb za zaščito mladine mora biti v primeru vojne tako važno vprašanje kakor pioblem dižavne obicun-be. Izgovor, da je bilo premalo časa na razpolago, ali da je manjkalo sredstev, bi ne bil opravičilo. Ako bi ne zadostovali v to določeni krediti ,se morajo omejiti izdatki v drugih območjih. V tem pogledu bodo matere najstrožje sodnice javne uprave. Kakor si v otrokovi potrebi same odtrgajo zadnji grižljaj in stisnejo vso druge družinske izdatke, le da omogočijo pomoč otroku, tako bodo pričakovale tudi od oblasti v primeru vojne. Ali si more človek predstavljati mater, ki bi kupovala luksuzne stvari zdravemu otroku takrat, ko je drugi otrok nevamo bolan in potrebuje denarja zanj ? Država, banovina, občina, je kakor mati svojim članom. Kako bi mogla v kritičnih časih izdajati visoke vsote za naprave, ki niso v nikaki ^ zvezi s potrebami časa in s črnimi oblaki
na obzorju, istočasno pa zavlačevati priprave za evakuacijo otrok, ker ni kreditov?
Kako mislijo na rešitev mladine veliki narodi, katerim bi spričo visokega števila izguba nekaj tisočev otrok ne pomenila vprašanja za obstoj naroda? Ko so čutili približevanje vojne, so za rešitev mladine delaii prav tako smotrno in naglo kakor za obrambo domovine. Kvakuacija otrok je šla vzporedno z mobilizacijo; vojaški transporti niso smeli ovirati preseljevanja otrok. Marsikomu je bilo sicer pozneje žal, da je izelil otroke prezgodaj. Toda, ko so se nenadoma začele usi-pati bombe, je bil vsakdo hvaležen oblasti, da je pravoča-no rešila otroke na varno. Danes čitamo, kako izseljujejo ti narodi svoje otroke še dalj, čez široke oceane in bodo za dolgo dobo ločili starše cd ctrok. Gotovo bi ogromna večina mater raje obdržala ctroka pri sebi, v skupnem življenju ali v skupni smrti. Toda oblast terja svoje: Ne. Otroci niso samo last očeta in matere, nego so svojina vsega naroda in države. Oblast ima pravico in dolžnost, da skrbi za naraščaj, za nadaljevanje plemena. Danes pripadajo otroci narodu in državi prej kakor materinemu srcu — zato mora obla~t skrbeti za rešitev otrok tako in še bolj kot rodna mati.	P. H.
Pralne obleke s platnenimi vložki
Moj
Dveletne
Razen čebulnic, ld raznobarvno cveto rano spomladi na vrtu, kakor so zvončki, žafrani, kodeljice (Muscari), hiacinti, narcise in tulipani, ne smemo zanemariti izbiro mnogih dvoletnih cvetlic, ki zaljšajo vrt v maju in juniju. Brez teh bi bil vrt ta čas skorajda brez cvetja, zakaj čebulnice so odevetele, enoletne cvetlice so po večini še nedorasle in tudi pri trajnicah je ta čas majhna izbira. Dvoletnih cvetlic je precej. Najbolj priljubljene so mačehe, marjetice, spominčice, lepnice (Silene). tri-zelj (Ervsimum), mesečnice (Lunaria), nočnice (Hesperis), zvončnice, bradati (turški) in deželski (grenadin) nageljni ter kamenščice (Alyssum). Vsaki od teh naj bi se določil primeren prostor, bodisi za skupine, obrobke ali nekatere nižje za blazinice. Najdalje cvetejo mačehe, marjetice in kamenščice. Te zadnje zlasti, če jih po-žanjemo blizu tal, ko odevetajo. Novi od-ganjski cveto potem do jeseni.
Dvoletne cvetlice razmnožujemo navadno s semenom. Marjetice in nočnice tudi z delitvijo v avgustu, zlasti lepše vrste, zakaj po vzgoji s semenom se te rade izprevrže-jo. Mačehe in nočnice razmnožujemo tudi s potaknjenci.	J--'1
cv' zu
E
nija kak čehe mrzl
vrt
cvetice
(ne reveč!) zalivamo. Ko seme izkali, izpostavimo mlade rastlinice svetlobi, da se ne pretegnejo in pomrjejo. Vse druge pa lahko sejemo na prosto, po možnosti v rahlo humozno zemljo. Nekateri sejejo mačehe spomladi kot enoletne, saj cveto celo poletje; ali lepše in večje zvete imajo, če jih sejemo junija-julija kot dvoletne. Bolj jim prija primerna pomladanska toplina kakor poletna vročina.
Ko odrastejo v sejalnici na dva do tri lističe, jih pikiramo. S tem se rastlinice okrepe in obogate na koreninah. Proti koncu avgusta ali v začetku septembra jih pa posadimo na stalno mesto v primerni razdali. Ako pa ni ta čas mogoče, opravimo te delo rano spomladi. Edino lepnic ne presajamo v jeseni, ki se sicer primejo, ali zime ne prenesejo.
Turške nageljne in nekatere nočnice gojimo lahko kot večletne (trajnice), ali te cveto najlepše v drugem letu. V naslednjih letih peša oblika in lepota cvetov. Zaradi tega jih sejemo. kakor druge dvoletnice, vsako leto za naslednje leto.
Mesečnice, ki cveto purpurno-vijoletno ali belo na do 1 m vejičastem steblu so
" " 'nje, rijo op-uje
ijo v
Ponovitev posnetka M Poškodovan original
v, /—■»» .Ji
upiiva na ves organizem. Dcbro sre<isivo za odvajati, ki zanesljivo deluje in ima prijslen okus, je

Olgi Kauiichovi se ie o praznikih pripetila nesreča. Bežala je po bregu za lešniki, na strmini ji ie spodrsnilo in z roko se je udarila ob skalo. Predno je prišla domov, ji je sredinec otekel in pcatal trd kakor kol. Bolečina ni bila huda, toda roka se .ji je zdela kakor bi ne bila njena, kakor bi se bil zagozdil med štiri dobre prijatelje nadut tujec.
Čez nekaj dni, ko se je vrnila v mesto, je začutila v prstu grisočo bolečino. Stekla je k zdravniku, ki je ugotovil vnetje po k os t niče in jo pričel zdraviti z višinsMm soncem.
Dvakrat na teden je hodila Olga v bolnišnico. Na dvorišču je srečevala uolručar-ke v belih čepicah in zdravnike v belih platnenih plaščih, šla je mimo temnega poslopja z zamreženimi okni, do dolgih hodnikov, ter 3tekla v čakalnico kirurškega oddelka.
Tu je rada čakala. Tu ni bilo slišati nobenega vzdiha, nobenega krika in ni bilo videti krvi. Sem so prihajali ljudje, ki so jih zdravili s pomočjo elektrike, masaže, z ultravioletnimi žarki. Tu je bilo vse čisto, belo, blesteče in gladko.
»Prosim, gospodična!«
Olga je vstala, šla preko čakalnice in stopila skozi bela vrata. Ob oknu je stal asistent Slavik, nervozen kakor vsi zdravniki, ki znajo ceniti vsako minuto časa. Ko si je Olga slačila plašč in rokavice, je kakor običajno vprašal:
»No, kako je s prstom?«
»Ne vem. gospod asistent,« je odvrnila Olga vznemirjeno, kakor vselej, kadar so se za njo zaprla zdravnikova vrata. Ta strog in umerjen mož. ki je njenemu prstu žrtvoval tedensko celih dvajset minut, a za njo ni ime* niti nasmeha, niti bese-tle, jo je nekako očaral. Imel je ostro re-®n profil, goste lase in v njegovih očeh
se je n
energija
Ko se nim prst je obšla
taknila r	„ . ..dLU. V tej
želji je \	-	silnega, da se je
lahno sklonila naprej, kakor da se je težišče njenega telesa preneslo v srce. Le tako, da je naglo zaprla oči, se je ubranila veliki neumnosti. Ko pa jih je znova odprla, je videla vase uprt asistentov pogled. ki je v njem pravkar ugašal izraz začudenja in morda še česa več kakor zgolj začudenja.
Prišla je bolničarka, zastrla s črno zaveso okno in prižgala višinsko sonce. Ves spodnji del sobe je naglo zalila mračna, vijoličasta senca. V svetlobi ogromne ob-ločnice ,je strašila Olgina roka z velikim črnim madežem na členku ranjenega prsta.
Asistent je pravkar odhajal.
»Ne glejte v svetlobo, pokvarili si boste vid,« je še dejal med vratmi.
Ostala je sama. V zraku se je širil čudovit gorski vonj in v tišini je tiktakala ura. Na mizi so ležali različni predmeti, gumijaste rokavice, v epruvetah je črnela človeška kri, vsepovsod je stalo polno steklenic in epruvet.
Električna ura se je oglasila... Olga je odmaknila roko s svetlobe. Vstopil je asistent z bolničarko, zavil Olgi prst s trakom Leukoplasta in jo odslovil.
»Kdaj naj zopet pridem?« je vprašala Olga.
»V petek, gospodična,« je odgovoril dr. Slavik hladno in kratko.
Ljubezen ne potrebuje besed. Mesto nje ' govore pogledi, trepeti, posebni fluid, ld J kakor nevidna nit ovija dvojico z usodno I spono.	1
__v.muv gias asistenta Slavika. In ko si
je Olga slačila plašč in rokavice, je zdravnik nadaljeval pikro ln očitajoče:
»Zakasnili ste za deset minut; moj čas je dragocen, gospodična. Drugič ne bom mogel čakati na vas.«
»Oprostite, gospod doktor, pravkar prihajam s predavanja«.
»Torej hitro, pokažite prst!«
Snel ji je obvezo, pogledal členek prsta ln rekel nekako zlobno:
»V četrtek pridete zadnjič.«
»Zadnjič?« je vprašala Olga presenečeno. Zdravnik je še vedno držal njeno roko v svoji, potem pa jo je naglo, kakor bi se zavedel, iztrgal, prižgal višinsko sonce in rekel suhi »zbogom«.
V četrtek je prišla Olga pet minut prezgodaj.
»Da,« se je oglasilo skozi odprta vrata.
Olgi je zastal dih. Začudeno se je ozrla. »Da. čez kake četrt ure,« je dejal dr. Slavik bolničarki, ki je odhajala. Nato je poklical Olgo, ji pomagal sleči plašč, snel nato obvezo in začel pregledovati prst.
»Ozdravljena,« je rekel naglo. »Poskusite, ali lahko spravite tale prstan preko členka.«
šel je k mizi, vzel z nje majhno žametasto škatljico s krasnim smaragdnim prstanom, ki ga je nalahno nataknil na Ol-gin prst. Njune oči so se srečale.
»AH bi imeli kaj proti temu, da ostane prstan na vaši roki?«
»Ali,« je rekla Olga vznemirjeno, ne vede, ali je vse to res, ali samo sanje.
»Zaljubil sem se v vaš prst, v vaše roke --« je zaslišala tih, mehak glas. »Ne
smem vas videti danes zadnjič...«	,
(Zs če«. M. K.) 1
Poletje nam prinaša mnogo sprememb v jedilniku
Topli daljši dnevi, gorko sonce, vse to ugodno vpliva na naš organizem, ki je ,pd mraza in vedr.ega bivanja v hiši postal občutljiv. Zato moramo prav sedaj, v pri-četku poletja, posvetiti mnogo pažnje zdravju in vsemu, kar pripomore k okrepitvi našega telesa. Telesu je potrebno mnogo sončenja, gibanja na svežem zraku, predvsem pa primerna hrana.
Pozimi je naša hrana po večini mastna, mesna, da dobi telo veliko kalorij, da more proizvajati več toplote za boj proti mrazu. Ta težka hrana je pustila v organizmu razne škodljive sokove, ki jih je treba zdaj izločiti, pri čemer bo predvsem pomagala preosnova naše hrane.
Glavna hrana na,i bo zelenjava ln sadje. S tem pa ni rečeno, da moramo meso popolnoma črtati z jedilnika. Meso naj bo priloga zelenjavi, a ne obratno kot se to običajno dela.
Prva znanilka preobrata v hrani je sveža, mlada solata, ki prihaja dvakrat na dan na naše mize, a se je vendar ne pre-objemo, ker ugodno vpliva na prebavo in splošno stanje telesa.
špinača, rdeča redkvica, blitva, be-Jši, grah, rabarbara, koleraba, mladi krompir itd. nam nudijo lepo izbiro za kuhanje.
Prve jagode, gozdne in vrtne s sladkorjem in dodatkom stepene sladke smetane so prav dobra ln zdrava sladica, črešnjev zvitek ali kakšne druge sladice lz sadja po kosilu bodo družinico prav zadovoljile.
Tudi morska in rečna riba je prav dobra, zdrava ln lahka hrana, ki je za tople dni najbolj primerna.
Poletje je tu, treba ga je izrabiti na vse načine, da si ohranimo zdravje in okrepimo telo!
Vsi ljudje smo vegetarijanci
Vi, ki imate vsak ali vsaj vsak drugi dan na mizi pečenko, boste ugovarjali. Ali zadnjo besedo ima znanost in ta pravi, da smo vsi ljudje, tudi tisti, ki dobivajo svojo hrano iz živalskega kraljestva, vegetarijanci. Govedo, katerega meso uživamo, živi izključno od rastlinske hrane in dosledno temu živimo tudi mi od zelene trave pašnikov.
Nič drugače ni niti z zvermi, ki se hranijo z mesom drugih živali. Lisica, ki žre zajce, uživa meso. mast in glikogen, ki ga je zajček v toku svojega življenja zgradil iz zeljnatih glav in druge zelenjave. In če pogoltne krta, ki je tudi mesojedec, saj se hrani s črvi, ogrel in sličnimi okusnimi živalicami. tedaj je ves potek isti, samo
2e pozrmi so zabavale modo različne sestave volnenega tvoriva in odgovarjajočih platnenih delov. Sedaj moda nadaljuje to svojo zamisel tudi pri poletnih oblekah, le da se poslužuje bele ali pa barvaste pavole namesto volne. Pletene vložke, ki jih vstavimo v nove pralne obleke, si zamišljamo v podobi kratkih oplečnikov, okroglih predprsnikov in večjih a'i manjših žepov. K obleki iz pralnega tvoriva pa lahko napletemo tudi kratke rokave in ji v život vstavimo pleten hrbet. Tu je nešteto možnosti, ki jih lahko uporabimo po svojem okusu in po svoji spretnosti.
da je malce daljš; kajti s črvi in ogrel
smo že spet pri rastlinojedcih.
Vsa živalska hrana izhaja torej neposredno ali po ovinkih iz rastlinskega kraljestva, To dejstvo sloni na gotovih resnih vzrokih, o kadrih pa bi bilo predolgo razpravljati na tem mestu.
Kako debela in gosta je mreža kapilar (tenkih žilic v našem telesu) nam pove naslednji račun: Ce bi vzeli iz mišic enega samega človeka vse kapilare in jih položili drugo poleg druge, bi dobili kapilaro, dolgo 100.000 km in bi jo lahko dva in polkrat ovili okoli zemeljskega ekvatorja.
Kaj msza vedeti
mlada mati
Novi družinski član je tu. Predstavil se je z jokom in zdaj spi. Mlada mati s sreč-n'm smehljajem občuduje to drobno bit-jece. A takoj, že v prvih dnevih otrokovega življenja se mora mati lotiti težavne naloge: vzgoje, že od vsega začetka mora vaditi dojenčka na red in disciplino
Ko si otroka nahranila,- ga takoj položi v posteljico, kjer naj ostane do naslenJ-njega obroka. Otrok mora spati s.it, in ko je prišel čas novrga obroka, ga zbudi in ga nahrani. D jenček potrebuje običajno 20 ur spanja dnevno. Spi naj na trdem ležišču, ne na perju, kjer se mu hrbtcnica ne bi mogla pravilno razvijati Vzglavje ni priporočljivo.
Če otrok joče. preišči najprej vzrok njegovega joka, bodisi da je lačen, ali žejen (ker se v materinem mleku nahaja sladkor), ali pa je moker. Le redko kdaj ima težave v želodčku, kar pa mu mamice tako rade pripisujejo.
Če otroka le enkrat, ko joče brez vzroka, vzameš na roke (da joče brez vzroka, ugo-! toviš po tem, če na rokah utihne), si bo j to dobro zapomnil in bo skušal s penov-! nim jokom doseči isto in tako se bo navadil na pestovanje in te imel popolnoma v svoji oblasti.
Po rojstvu okoplješ otroka samo enkrat, potem pa tako dolgo ne več. dokler mu ne zaraste popek. Mesto kopanja ga briši s prekuhanim oljem in ga dobro otri, ker se pri tem lahko prav tako hitro prehladi kakor pri kopanju.
Otroka moraš polagoma nositi na zrak in sonce. Prve dni odpiraj samo okno. Potem ga drži pet minut na soncu; naslednji dan deset minut, 15 itd. Po so!nčenju namazi otrokovo kožo z vazelinom.
Napačno je, preveč toplo oblačiti otroka; zadostuje srajca in plenica (ki naj bo iz flanele ali pletena). Sploh se za otroka bolj priporočajo pletene stvari, ker so bolj raztegljive in ne ovirajo pri pokretih. Več toplote potrebuje slab in predčasno rojen dojenček.
K higieni čitanja
Kakor so ugotovili v novejšem času, se oko pri branju predčasno utrudi med drugim zavoljo tega, ker so vrstice, ki merijo običajno il do 13 cm, dosti predolge, da bi jih moglo oko objeti z enim samim pogledom in je zato prisiljeno, da po vrstici skače. Posledica je, da se očesne mišice, ki so v stalnem gibanju, kmalu utrudijo. Zdravniki zato priporočajo, naj bi se vrste v knjigah in revijah razpolovile, tako da bi ne bile širše od običajne časniške vrste. Knjižnih formatov zavoljo tega bi ne bilo treba spreminjati.
Prvi križec kraljice Viktorije
Najvišje angleško vojno odlikovanje je križec kraljice Viktorije Z mim je bil v sedanji vojni odlikovan en sam angleški vojak, in še ta po svoji smrti. Junak je ka-petan Warburton Lee, poveljnik rušilca »Hardy«c.
VVarburton Lee je poveljeval drugi flo-tilji britskih rušilcev pri Narviku dne 10. aprila. »Hardv« se je potopi! v borbi z nemškimi vojnimi ladjami. Poveljnik ladje je v tej borbi umrl junaške smrti in zdaj je prejel odlikovanje Zapušča vdovo in trinajstletnega sina.
Otroci v pralnih oblekah
Takšni so pač vsi otroci: ne mine dan, da si pri igri ne bi umazal obleke. Zlasti poleti, na prostem, je vse preveč izkuš-
njav... Sledovi vode, blata, peska, na svetlih obfekcah so nekaj vsakdanjega. Za matere velja potem pravilo: prati, prati in zopet prati! Toda gorje, če tvari-vo otročke obtekoe ni potiskano v •21 te ni dowoQ lnntfm> in
I tkano. Oblekca potem ob ledi, se stisne aH se navleče in otrok je videti v njej zanemarjen in nečeden, dasi je sveže oprana. Samo zares kakovostno pralno blago i zdrži v vedno enaki svežini vse poletje, kljub ponovnemu čiščenju, pranju in likanju. Zato naj bi matere upoštevale pravilo: več odleže ena sama oblekca iz dobrega tvoriva kakor več oblek manjvredne ka/-toovosti. Obleko iz dobrega pralnega blaga bo otrok lahko nosil več let, če ji vši-jemo primerno širok rob — v tem primeru torej dražje blago vsekakor pomeni pri-štednjo!
Govoriti o modi otroških oblek bi bilo brez dvoma pretiraaio, kajti pod modo si predstavljamo nekaj izpremenljivega in nestalnega — oblike otroških oblek pa se menjajo morda vsakih deset let enkrat Pametne matere stremijo za čim večjo preprostostjo in stvarnostjo v otroški garderobi in preprostost je pač nekaj takšnega, kar ostane dolgo časa lahko v veljavi. Pri deklicah široko nabrano ali zvon-často krilce, majhni ovratniki, balonasti rokavčki, žepki in drobni gumbi, pri dečkih svetle srajčice, ki nanje z gumbi prikrojimo kratke platnene hlačke — evo, to je vsa otroška poletna moda. Nekaj ljubkih podrobnosti v okras tej ali oni oblekel si izmisli vsaka mati še za povrhu in tukaj pristava moda vsako mično, majhno fantazijo, dokler učinkuje otroško in preprosto.
Zt>?NA KOH** MČiJA
'SMš^^m
^^^MA P/BOP
V>-DHG NAJNOVEJŠE
Krave In psi — Str©! Kokoši opravljajo
Nemški vojni poročevalec Curt Strohme-yer piše, da se vojnemu poročevalcu ob zapadni fronti žival naravnost vsiljuje. Ne gre samo za sočutje, ki ga imaš s kravami, ki jih v zapuščenih vaseh
teži mleko, da naravnost pretresljivo mukajo, in s psi, ki se potepajo zapuščeni po gozdovih in poljih ter se od gladu gnani vračajo v zaraščene domove. Gre tudi za skupna doživetja z živalmi, ki kažejo, da sta človek in žival tudi v tej najmodernejši vojni
navezana drug na drugega.
Napačno je misliti, da je stroj odrinil konja. časi konjeniških navalov so sicer minuli, toda zadnjič je Strohmeyer severno od Cambraia videl mladega poročnika od izvidniške čete. ki je s solzami v očeh stal pred svojim težko ranjenim konjem, ki mu je granatni drobec
razparal trebuh. Ne jezdec, ne novinar nista imela poguma, da bi mu z milostnim strelom končala muke. Neki vojak kolesar, ki je prišel mimo, je izvršil to delo sočutja.
Motorji in kcnji prevažajo material in vojske v bojne črte. Zgodi se, da motor
u bitke
konja — Bolna vprega za fronto — mirno naprej — Razveseljujoče petje
ptic
Spori med državniki
Prepir zaradi kratkih hlač v Londonu
ne vzdrži napora
in obstane ob poti. S konji je enako. Tedaj jih izprežejo. Na stotine se jih pase ob kraju in v repih ali grivah imajo listke. Na teh listkih je točno zapisano, kateremu oddelku pripadajo živali in zakaj so jih izpregli. Bolne in okužene živali označujejo z
rdečimi ali zelenimi trakl. Zbiralne kolone, ki sledijo, vodijo potem te konje do zbirališč, kjer jih zdravijo in kjer si lahko odpočijejo.
Od živali se pogostoma tudi vojaki uče bojevanja. Nekoč je novinar videl, kako se nasprotnikove granate udarile v bližino neke baterije. Konji te baterije, ki so očitno spadali med »aktivne« in ki so gotovo že slišali marsikateri pok, so ostali
popolnoma mirni.
S tem so učinkovali pomirjevalno tudi na može rezerviste, ki so po prvih pokih bili zelo v skrbeh za svoje konje in svoj material. Ob Aisni je videl pogostoma, da so krave v vojnem trušču spočetka tekale sicer malo razburjeno okrog, potem pa so mirno nadaljevale svojo pašo, ker jim je silna pesem bitke
trajali gotovo predolgo, da bi se zavoljo nje stalno vznemirjale.
Skoraj smešno učinkuje kokoš ob robu bitke. V zapuščenih vaseh je kokoš dejansko edino bitje, ki opravlja vestno kakor prej svojo nalogo. Ko je Strohmeyer nekoč v Oisyju obstal pred nekim kurnikom, ki ga je bil poškodoval izstrelek iz topa, je zagledal kokoši, ki so v svojih gnezdih pokojno
nesle svoja jajca. Možem so se takšna sveža jajca po vročem boju kaj dobro prilegla.
Tudi v tej vojni skoraj ni vojaka, ki bi ne prihajal v dotik v živaljo. Ne gre za tiste živalice, ki se jih vsi vojaki tako boje, toda može iz mesta niso gotovo nikoli prebujali tako veseli in lepi
ptičji koncerti kakor v pomladni pokrajini francoske nižine. Vsak vojak si prizadeva izraziti na kakšen način svojo ljubezen do živali. Do smrti utrujeni vojaki jemljejo nase le zadnji napor, da bi svojim konjem priskrbeli še malo hrane. Drugi se zavzemajo z vso skrbjo za psičke, ki so jih našli
pol mrtve od gladu v zapuščenih hišah.
5*7s
mmm
it,
Eno na levi, drag® na desni strani
Majhne razlike kaže vsak človek v primeri s sočlovekom, drugače bi bilo na svetu preveč dolgočasno. Toda narava ima v normalnih okoliščinah svoje določene smernice.
Obraz ima nos v sredini, oči levo in desno od nosa. Približno na levi strani prs, in sicer proti sredini, je srce. Tudi za drob so prostori točno določeni. So pa ljudje, ki so drugače ustvarjeni in ki zbujajo zato posebno zanimanje znanosti.
Tako je živel neki Italijan, ki je dosegel skoraj 60 let in je umrl v Avstraliji. Ta mož ni imel samo enega srca, temveč dve, eno čisto na levi, drugo proti desni. Kri je strujila skozi obe srci. Znanost je to čudno reč razložila na zanimiv način: šlo je za-zaeetek dvojčkov, ki se pa potem nista razvila in tudi ne rodila. Rodil se je samo en otrok, ki pa je podedoval dve srci.
Pred nekoliko meseci so v New Yorku odkrili 12-letnega dečka, ki je imel vse organe točno na — napačni strani. Celo slepo črevo je imel na levi strani. Tega bi nemara ne bili odkrili, da ga niso morali spraviti v bolnišnico zavoljo revmatizma, kjer so potem ugotovili, kako je z njim. Da je imel vse narobe, to mu osebno nič ni škodilo in je živel kakor vsak normalen človek.
Takšni primeri so izjemni. So pa menda cela ozemlja, kjer se pojavljajo izrodki v posebno veliki meri. Tako trdijo, da so odkrili v doslej malo raziskanem predelu Nove Gvineje ljudi, ki so imeli nekakšne opičje repke, to je podaljške hrbtenice, ki se pri normalnih ljudeh drugače skrivajo kot okrneli organi pod kožo in se očitneje kažejo samo izjemoma.
v starem veku
Sleuij živi tanki — Goreče sulice na bojnih vozeh
Vozilo s lo topovi
že v predgrški dobi so stari narodi v bojih uporabljali bojne vozov«. V Orientu so tedaj imeli vozove, ki so jih vlekli z oklepi zaščiteni konji. S kolesnih prečk so moleli dolgi, ostri noži, a vozovi so bili zasedeni z lokarji in metalci kopij, ki so s svojimi sigurnimi streli in meti neredko pripravili napadenega nasprotnika v zmedo ter pognali cele vojske v beg. židovski preroki so opisovali bojne vozove iz Niniv in Babilona na takšen način, da so neki raziskovalci nekoč trdili, da so morali stari Babi V-nc-i in Asirci poznati elektriko ter elek-tj ične cestne železnice . . .
Hanibal je Rimljane do smrti prestrašil s svojimi živimi tanki«, sloni. Rimski le-g ion ar j i pa so kmalu dognali, da je mogoče si-^ne s plamenicami in ognjem tako preplašiti, ua so jo z divjim trobljenjem ucvrli nazaj, proti lastnim četam.
Bojni vozovi so postali pravo, grozo zbujajoče crožje šele potem, ko so izumili »grški ogenj . Ta gorilna snov, ki njene kemične sestave danes ne poznamo več dobro, je imela najrazličnejša imena in je bila nevarna tudi zavoljo tega, ker je gorela v vodi, da jo je bilo mogoče uporabljati proti ladjam. Samo s peskom je bilo mogoče plamen pogasiti. Križarji so v svojih poročilih pripovedovali, kakšen strah so
ZA VROČE POLETJE
nabavite lahka volnena blaga: »fresco«, »tropical«, kamgarn itd. pri tvrdki
LJUBLJANA, ALEKSANDROVA 7.
V zalogi vsakovrstna oblačila za šport, turistiko, letovanje itd. — Precizni kroji. Solidna domača izdelava.
imeli pred »ogenj bluvajočimi sodi«, ki ao jih z njimi bombardirali Saraceni. Na bojnih vozovih so uporabljali grški ogenj ▼
obliki »gorečih sulic«.
Iz srednjega in novega veka, zlasti lz 16. stoletja, so nam znane različne oblike bojnih vozov, že tedaj so gradili vozove, ki naj bi bili uporabni z najmanjšim številom mož in vlačilnih živali. Pri napadih na utrjena mesta so uporabljali zelo pogosto premikajoče se stolpe s ploščadmi, s katerih so napadalci streljali na napa-dence, med tem ko so vojaki iz varne notranjosti potiskali stolp naprej. 1865. so objavili načrte za prvi oklopni voz, ki naj bi ga poganjala para in ki je imel čudno obliko jeklene čelade. Izumitelj tega voza ga je hotel oborožiti s topovi in meter dolgimi meči, ki so moleli s kolesnih prečk in drugih delov voza.
Anglež Pennington je 1900. napravil načrt za bojni voz, ki je hudo sličil vojni ladji. Tudi Viljem II. je v neki svoji risbi iz 1.1897. pokazal zanimanje za oklopne bojne vozove. Takšen bojni voz, ki bi sličil ogromni lokomotivi, bi bil oborožen z nič manj nego 25 do 30 topovi, z več nego sto strojnicami i. t. d. Na risbi je opaziti tudi topovske cevi. ki molijo navzgor. Kako naj bi se ta silno težka pošast premikala naprej, ne da bi se vdirala v zemljo, je seveda težko umljivo.
V	teh vročih dneh...
V	teh vročih dneh se pojavljajo muhe. Jedilno shrambo rešimo tega mrčesa, če prdlepimo njene šipe z modrim papirjem.
Maslo hranimo najbolje v lončeni posodi, ki jo hladi voda, mast pa v loncih iz kamenine.
Če bomo meso uporabili šele dan pozneje, ga moramo od vseh strani dobro pre-peči in postaviti na hladno. Lahko ga zavijemo tudi v čisto krpo, ki smo jo namočili v okisano vodo in zavitek obesimo potem na hladen in zračen prostor.
Svežo zelenjavo najbolje porabimo še isti dan. Beluše zavijemo do porabe v vlažno cunjo, vso ostalo zelenjavo zavijemo v papir in jo postavimo v hladen in zračen prostor. Predvsem moramo tako ravnati s solato, sicer njeni listi ovenejo.
Založba Grasset v Parizu je objavila doslej neznana pisma Paula Cambona, nekdanjega francoskega veleposlanika v Londonu za časa kraljice Viktorije in kralja Edvarda VII. Ustvaritelj velike antante je pisal ta pisma svojemu sinu Julesu Cambonu in drugim svojcem in mnogo zanimivega ter veselega opisuje v njih. Med drugim poroča o zabavnem sporu, ki je nastal med staro kraljevino in mlado republiko, ko so v juniju 1903. pripravljali obisk državnega predsednika Loubeta v Londonu. Cambon ni bil že od te£a navdušen da ie sklenil kralj Loubetu na čast prirediti veliko para-i do v Aldershotu, še večjo nevcUjo pa so ! mu prirejale ceremoniozne kratke hlače, ki naj bi jih francoski gositje nataknili za sprejeme na angle:kem dvoru.
»Naitežje vprašanje, ki ga je treba rešiti, »piše Cambon svojemu sinu, »je vprašanje hlač. Kralj mi je izrazil pred kratkim na soareji pri lordu Rothschildu svoje upanje, da bo predsednik oblekel ta kostum — in pokazal je na svoje kratke hlače na zaponko. Odvrnil sem. da bi se predsednik rad oblekel tako. kakor je navajen v Parizu. »A tudi Američani si oblačijo kratke hlače in njih republika je vendar dosti starejša od vaše,« je odgovorilo Veličanstvo. »Nedvomno, Veličanstvo«, sem dejal, »a baš zato ker smo dosti mlajši, si ne moremo privoščiti novih navad.«
Kralj ni popustil, toda po dolgem razgovoru sem smatral, da ie stvar opravljena. Lord Landsdovvne pa me je z vznemirjenim obrazom vzel na stran in mi dejal: »Kralj je z vami nedvomno govoril o oblačilu?« — »Da, in jaz sem odklonil«. — »Kralj me je poveril, naj z vami še enkrat spregovorim o stvari. Polaga največjo važnost na vprašanje tradicio. oblačila in spoštovanja običajev.« — »Vse, kar hočete,«
sem odvrnil, »samo ne tega kar je nemogoče, tega namreč, da bi se predsednik republike pokazal v kratkih hlačah. Ves Pariz bi bil en sam krohot in časniki bi sprožili orgijo dovtipov.« — »Na to sem pač mislil,« je dejal Landsdovvne, pa kaj naj storimo?« — »Sporočimo kralju, da je nemogoče in da v tem pogledu ne morem delati nobenega upanja.«
Nato je kralj pomign'l državnemu tajniku za zunanje zadeve k sebi in pogajanja o hlačah so se začela znova. Ko se je Landsdovvne vrnil k meni. je dejal z olajšanim vzdihom: »Afera je končana kralj dovoljuje. da se predsednik pokaže v oblačilu, ki mu prija «
Angleški veleposlanik v Parizu je dobil od kralja sporočilo, da more predsednik obleči, kar hoče, da pa mora Dc.Icasse« brezpogojno natakniti kratke hlače Sedaj je bil torej Delcasse na vrsti »Rajši ne grem v London, nego da bi si da! vsiliti kratke hlače,« je izjavil Delcasse. Torej nova afera. Izjavil sem, da irra minister Delcasse prav in da bom dal Landsdovvnu razumeti: tako ali tako... bodisi Delcasse brez hlač, ali pa hlače brez Delcassča. In ker je Del-casseja v Londonu že naznanjeno, se bodo vpraševali, zakaj ni prišel. In ves Pariz in London bosta vedela za vzrok in se bosta kralju smejala.
Ta pogajanja ki bi bila vredna kakšne operete, so me neskončno zabavala. Ker kralj ni neumen, ga imam na sumu, da se na naš račun zabava in da hoče vlado sanski-lotov vtakniti v hlače. Delcasse je danes prispel. Ne govori o ničemer drugem nego o tem srbečem predmetu...«
Tako zaključuje Cambon svoje poročilo. To so bili srečni časi mlade »entente cordiale«, ko je kakšen spor za hlače lahko pretresal državnike ...
Tragedija častihSetraiostl
■■■""■"■MM^MMMMMM^^MMMMnMMMiiB um ii mma i n
Ob stoletnici rojstva belgijske princese šarlote, poznejše mehiške cesarice
Te dni je minilo sto let, od kar se je v gradu Laekenu prvemu belgijskemu kralju rodila hči šarlota, kraljičina, ki ji je bilo namenjeno, da okusi globine človeškega trpljenja kakor le redko kateri človek.
Bilo ji je sedemnajst let, ko se je poročila z nadvojvodo Ferdinandom Maksimilijanom, mlajšim bratom avstrijskega cesarja Franca Jožefa. Zdelo se je, da ji je ob
tankov
Poškodovan original
serlrajte v »Jutns«

pad
let

v delavnico bombnikov in lovcev — Natančnost prvi pogoj
Preizkušnja pred uporabo
j,V začetku boste imeli dvesto dinarjev mesečne plače, pozneje pa več.«
»Milostiva, oglasila se bom, rajša pozneje.«
(»Colliers«)
Možje v modrih delovnih oblekah se v šimi. svetli dvorani sklanjajo nad vrtečimi se ploščami in valji električnih stružnic ter nadzirajo nastajanje vijakov, matic, čepov in tisoč drugih delcev, iz katerih se sestavljajo
moderni bombniki in druga letala. Jekleni zobje rezil grizejo v brezoblične kovinske kose. V sekundah nastajajo poedini kosi., ki se potem kopičijo na mizah. Delo zahteva skrajne i>o-zornosti, strugarji, rezkači. vrtalci in ključavničarji neprestano nadzorujejo, da-li so izdelki dosegli predpisano mero točnosti, kajti tu gre za razlike najmani-ših odlomkov milimetra.
Iz vseh neštetih posameznih kosov in koščkov, ki se tu kopičijo, še ni videti, da nastajajo tu sestavni deli bombnega letala. Šele v naslednjem prostoru, kier gradijo in sestavljajo orodje trupov, kril in krmilnih delov, so obrisi aparata
razvidni tudi laiku. Stojiš pred bodočim krilom, ki visi navpično v nekem odru. Tenki prečniki, rebra in prečne vezi so še razgaljene in dajejo vtis o trdnosti stroja, ki ga gradijo iz same kovine. Delavci prinesejo
veliko ploščo iz lahke kovine in io pritrdijo z nekoliko vijaki na rebrno ogrodje. Potem prične svoje delo zakovični stroj
V nepojmliivo kratkem času in v silnem ropotu se zakovice zakuieio in že ie kovinski plašč krila trdno zvezan z ogrodjem. Vse to delo se razvija s takšno brzino in samo ob sebi
umevno točnostjo, da naravnost' vidiš, kako krilo rase do svoje dovršitve. Na isti način nastajajo drugi glavni deli letala, tako trdni srednji del. ki nosi pozneje motorje, drusie polagajo delavci šipe iz posebnega, ne-drobljivega stekla v okna. nekie opaziš ogrodje trupa. Zeriavi dvigajo poedine izdelane glavne dele in iih prenašajo v ogromno dvorano za dokončno montažo. Najprvo združiio tu trup s srednjim delom. potem priplavajo na žeiavih motorji. ki jih montirajo v letalo z nekolika prijemi. 2e se pritrdijo tudi propelerji na os, končno pripel i e žeriav oba konca kril — bombnik stoji sestavljen pred izhodom iz dvorane.
Pripelje se traktor in potegne stroj na prosto.
Tam se začne preizkušanje vseh nešte-
tih njegovih priprav, vzvodov, instrumentov. nato poženejo motorje. Tuleč za-pojejo svojo pesem, letalo je postalo šele sedaj živo. Njegov prvi vodnik preizkuševalec. ki ga dobi sedai v roke, stopi vanj. Počasi se aparat z lastno silo spusti na cementno vzletišče. Motorji zatulijo še močneje, letalo zdrevi preko proge in se dvigne lahkotno v zrak.
Cela vrsta
poskusnih poletov mora potem pokazati niesrove sposobnosti in lastnosti. Izkazati se mora v vztrai-nostnem poletu, v višinskem poletu, v poletu z največjo brzino, v poletu in pristajanju z enim samim motorjem. Po vsakem poletu poda njegov preizkuševalec podrrbno poročilo o svojih ugotovitvah. Poklic tega prvega krmarja zahtev-3 mnogo poguma, strokovnega znanja in letalske sposobnosti. Sele tedaj, ko on izjavi, da je
vse v redu.
prevzamejo letalo krmarji zračne voine sile ter ga prepeljejo do vojnega letališča. od koder se bo dvigalo na svoje smrtonosne poAeta.
njegovi strani določeno mirno, srečno rodbinsko življenje. Toda potem je sledila klicu častihlepja.
Mehiška monarhistična stranka je nadvojvodi in njegovi ženi ponudila cesarsko krono nekdanje azteške države. Oslepljena od misli na to krono je šarlota pregovorila svojega oklevajočega moža, da je ponudbo sprejel, ne on ne ona nista vedela, da niso imeli mehiški monarhisti brez francoske pomoči nobenega vpliva v svoji deželi. V aprilu 1864. sta se vkrcala za Mehiko. Tam so ju sprejeli z velikimi slavnostmi. Sledil je kratek čas sijaja.
Toda kmalu potem sta se morala Maksimilijan in njegova žena zbuaAi iz prelepih sanj: mehiški vstaši so pod vodstvom Jua-reza dobivali premoč v deželi in ko je končno še francoski cesar Napoleon III. pustil svoja varovanca na cedilu ter pozval francoske čete lz Mehike domov, je bila usoda kratkotrajnega mehiškega cesarstva zapečatena. Zaman je Šarlota odpotovala v Evropo ln skušala na vse načine pregovoriti Napoleona ECL ln papeža Pija IX., da bi njenemu možu pomagala. Od vsega razočaranja je duševno obolela, spraviti so jo morali ▼ grad Mlramar v Trstu, ki ga je bil zgradil njen mož,potem jo je njen brat Leopold spravil na belgijski grad Tervueren in pozneje v grad Bouchot, kjer je životarila še šest desetletij v duševni omračenosti.
Da so Maksimilijana kmalu po njenem odhodu iz Mehike ujeli ter ustrelili, ni nikoli zvedela ali vsaj doumeti ni mogla te strašne vesti. V svoji bližini je imela vedno veliko lutko v uniformi, ki jo je smatrala za Maksimilijana. V grajskem parku je trgala cvetlice in krasila z njimi ^sobane svojega moža«, včasih pa je dala njemu na čast ves grad razsvetliti s svečami. Umrla Je v starosti 87 let
ANEKDOTE
Neki holandski raziskovalec se je vrnil z velike ckspodicije v domovino m je prinesel okostje zamorca s seboj. Carinski uradniki so menili, da je treba za to okostje uvoznega dovoljenja. Ker niso vedeli, kaj naj store, je šla stvar do višje instance. Od tam je prišel odgovor: »Uvoz brez carine, ker gre nedvomno za rabljen predmet«
Amyota. vzgojitelja otrok kralja Henrika II., so kot zelo učenega moža nagovarjali, naj bi napisal zgodovino Francije.
»Niikofli!« je odgovoril Amvot. «Ljubkn kraljevo hišo preveč, da bi ji mogel kaj takšnega nakaditi!«
V5AK DAN ENA
Mati: »To pa je že res nesramno od
moje hčere! Mlademu moškemu dovoli, da jo odpelje tako daleč na morje, da Bploh ni videti čolna z njima...« (»Collierac^

»JUTRO VA" POSVETOVALNICA
Pravna
A. š. R. Lani ste kupili radijski aparat, glede katerega Vam je prodajalec zatrjeval, da je popolnoma nov in tipe 1938.39, nakar ste pozneje ugotovili, da je bil že prej rabljen in popravljen in da je tipe 1937/38. Vprašate, če bi smeii upati na popoln uspeh prijave, ki bi jo zuradi prevare vložili pri državnem tožilstvu. — Ce boste dokazali vse navedene okolnosti, zaradi katerih Vas je z lažnim predstavljanjem in prikrivanjem in tudi s potvar-janjem činjenic prodajalec dovedel v zmoto in Vas vzdrževal nato v zmoti, kakor tudi, da ste zaradi tega nekaj utrpeli škode na svoji imovini, bo prodajalec gotovo spoznan krivim prevare, če bodo podatki kazenskega postopanja nudili sodišču dovolj zanesljive opore za pravilno sodbo glede odškodnine, bo moglo že kazensko sodišče prisoditi Vam odškodnino za povzročeno Vam škodo. V nasprotnem primeru bi morali zoper dotienika vložiti posebno tožbo zaradi odškodnine, vendar bi morali v teku pravde dokazati le upravičenost glede zahtevane odškodnine, če bo prodajalec kazensko obsojen zaradi prevare.
»Škofljica.« Kot zaročenka ste posodili bodočemu ženinu za popravila na posestvu večjo vsoto denarja. Ko je denar v to svrho porabil, se bo poročil z drugo in Vam kljub sodbi noče vrniti posojila. — Poizvedite pri občini, kam se je preselil Vaš dolžnik, nakar morete pri sodišču njegovega stalnega bivališča predlagati na podlagi sodbe, ki io imate v rokah, izvršbo na njegovo imovino. Poleg premičnin morete zarubiti tudi terjatve ali pravice do terjatev, ki jih ima dolžnik proti tretjim osebam in niste dolžni pristati na njegovo ponudbo, da bi Vam plačeval dolg v nizkih obrokih, če menite, da je premoženje prikril, predlagajte pri sodišču, da ga pozove na položitev razodetvene prisege. Po Vašem predlogu bo moral zavezanec predložiti sodišču seznam svoje celokupne imovine in tudi svoje terjatve ter nato priseči, da so njegove navedbe resnične in popolne in da ni ničesar zatajil, če zavezanec ne bi prišel k prisegi ali ne bi hotel priseči, bi ga moglo sodišče prisiliti s tem, da bi ga do prisege priprlo. Tak pripor ne sme trajati nad šest mescev in ga more zavezanec vsak čas prekiniti, če napove imovino in opravi prisego. — Zavezančeva žena nikakor ni odgovorna za njegove prejšnje dolgove, če mislite, da izvršilni organ ni postopal ob prvi rubeži pravilno, se morete zoper nje;va pi itožiti pri izvršilnem sodišču.
Fr. H š. Ali imate kot državni staro-upokojenec pravico do draginjskih doklad za pohčerjenko. Ali bi imela pcheerjenka po Vaši smrti pravico do pokojnine. — Po čl. 5. uredbe o osebni in rodbinski do-kladi državnih upokojencev (Službeni list z dne 28. septembra 1935. št. 532 38) pripada rodbinska doklada le za otroka, rojenega v zakonitem zakonu ali pa za po-zakonienega. Istotako pripada po § 147. uradniškega zakona rodbinska pokojnina le takim otrokom. Adoptiranki torej ne gre rodbinska doklada niti ji ne bo šla rodbinska pokojnina po Vaši smrti.
J. M. T. Ali smete s poslednjo voljo zapustiti vse svoje premoženje svoji ženi, in sicer tako, da bi Vaši otroci dedovali šele po njeni Smrti. — v poslednji volji morate vsekakor otrokom zapustiti nujni delež. Kot dolžni delež določa zakon vsakemu ~ - p lovko tega, kar bi mu pripadlo po zakonitem dednem nasledstvu, ki bi nastopilo v primeru, da ne bi zapustili posl- Inje volje. V tem primeru bi dedovala Vaša zakonita žena eno četrtino, otroci pa ostale tri četrtine Vaše zapuščine po enakih delih. Nujnemu dediču mora ostati dolžni delež povsem prost in je neveljaven vsak nogo i ali breme, ki bi ga utesnjevalo. Zakonita žena nima pravice do nujnega de1 -ža in morete njej torej voliti vse, kar bi ostalo premoženja nad nujnimi deleži in smete glede tega premoženja določiti v poslednji volji, da prepusti to dediščino po svoji smrti imenovanim dedičem (Vašim otrokom).
I. G. K. Kljub temu, da Vam je najemni ob izselitvi obljubil plačati vso škodo, ki Vam jo je nalašč in iz malomarnosti povzročil v stanovanjskih prostorih, se izmika pSačilu. — Ako Vam po opominu bivši najemnik noče plačati odškodnine za pokvarjeno in poškodovano stanovanje in povrniti izdatek za popravila, ki ste jih izvršili z njegovim privoljenjem, ga boste mogli na povračilo tožiti pri pristojnem sodišču, kjer sedaj stalno biva. Ker je v zadnjih treh mescih uporabljal še sobo. ki mu je pa niste dali v najem, morete zahtevati primerno plačilo, ker se ie s tem v zadnjih treh mescih okoristil. Tožbo morete dati zaradi vseh zahtevkov istočasno pri sodišču na zapisnik ali potom odvetnika. Pravdni stroški, med katere spadajo tudi plačane takse, padejo v breme dotičnika, ki bo pravdo izgubil.
I. N. Lj. Tri gospodinje zaposlujete eno postrežnico; prispevke za OUZD plačujeta le dve, kar se Vam pa ne zdi pravilno. — Prispevke bi morale praviloma plačevati vse tri službodajalke po enakih delih. Ako se niti s posredovanjem postrežnice ne morete sporazumeti med seboj, vse tri prizadete prijavite OUZD in predlagajte, da naj se tamkaj uradno določi pravilno plačevanje na breme vseh treh.
S. O. S.: Kolikor morem iz vašega pisma posneti, imate tkzv. firnozo. Slednja povzroča lahko zelo neugodna vnetja. Svetujem zato, da se čimprej podvržete operaciji. Domača zdravila ne pridejo v poštev. Tovrstne operacije vrše v vsaki, tudi manjši bolnici.
Notranjka: Prosite zdravila proti belemu toku. Ponovno sem že pisal, da je beli tok samo znak, ne pa bolezen sama. Tako je n. pr. beli tok lahko znak navadnega vnetja nožnice, vnetje maternice, znak spolne bolezni (kapavice) i. t. d. Vsaka od teh bolezni pa zahteva svoje zdravljenje. Splošnega zdravila tedaj ni. Obrniti se morate na zdravnika, ki bo odločil o nadaljnjem.
Poletje: Za vas velja ravnotako gornji odsrovor.
Nevenka — R. SI.: Absolutno nemogoče je. da bi zdravili to bolezen po pismenih navndibh Na vsak način je potrebno, da greste k zdravniku. Predvsem radi tesa, da ugotovi, dali imate sploh spolno bolezen? V slučaiu, da jo imate, — pa se morate zdraviti samo pri zdravniku, nikakor pa ne sama. Pomisliti morate, da od-
govarjate tudi kazensko, ako okužite kako
drugo osebo.
L. K.: Dozdeva se mi, da stvar le ni tako huda, kot jo vi smatrate. Po mojem mnenju torej odprava dlak ni potrebna. Ta pride vpoštev predvsem samo pri ženskah, ako se pojavijo nadležne dlake po licu
I. J. Zalog: čudno se mi zdi, da bi nastopilo perilo tako kmalu po porodu; posebno pa še, ker dojite. Svetujem zato, da se obrnete na kakega specialista za ženske bolezni. Ni izključeno namreč, da ni zaostal kak kos posteljice, odnosno jajčnih evojev. Možno je pa tudi, da gre za vnetje okolice maternice.
A. M. B.: Po mojem bi bilo najbolje, da se obrnete na zdravnika, ki vas je operiral. Za svojo osebo mislim, da gre za neurozo posebnega živčnega sistema, ki povzroča včasih zelo nadležne motnje, ki se pa sčasoma dajo odpraviti. V tem mnenju me potrjuje zlasti brezuspešna operacija.
Zelena koruza
M. O. K. Rdečo deteljo ste pokosili, sedaj pa nameravate na isti površini pridelati zelene krme in krme za silažo. Koruzo menite sejati in želite vedeti, s čim bi koruzo še mešali, da bi dobili več beljakovinske krme. Koliko in kakšnega semena?
Za takojšnje krmljenje bo še najbolje, če posejete samo koruzo. Pred setvijo polijte zemljišče z gnojnico, s čimer pospešite in povečate rast koruze. Za seme vzemite konjski zob in ne ssjte pregosto. Na 1 ha se računa 150 do 180 kg semena. Pregosto sejana koruza napravi listje mesto steblov-ja, pri tleh se duši in gnije. Za mešanico bi Vam priporočali sojo in koruzo. Ponekod se je taka setev zelo dobro obnesla. Zlasti za silažo je priporočljivo sejati sojo, ki ima mnogo beljakovin. Za setev v svrho ansili-ranja vzemite tri dele soje in en del koruze.
Poleg koruze in soje se priporoča sejati sončnice, zlasti tam, kjer so suha tla.
Mravlje v shrambi
A. D. R. O pokončevanju mravelj v shrambah smo na tem mestu že parkrat pisali obširneje. Morda sc vam bo posrečilo dobiti dotične številke lista, sicer pa Vam sporočamo, da se mravlje uspešno uničujejo z zmesjo ent^a dela borove kisline (ali pa boraksa) in dveh delov sladkorne moke.
Gnojnica
Stalen naročnik: Priporočamo vam, da raznih odpadkov in plevela ne mečete v greznico, pač pa jih kompostirajte. Zaradi pomanjkanja zraka se v gnojnici ti odpadki ne mineralizirajo dovolj in predstavljajo manj vredno gnojilo, medtem ko vam bo kompost prav v vrtnarstvu zelo dobrodošel.
Hlajenje mleka
A. L. Beog. želite vedeti, na koliko stopinj C morate shladiti mleko, da se ne bi skisalo. Takoj po prejemu mleko skuhajte in nato shladite na najmanj 14 C. če pa imate možnost nižje hladiti, znižajte toploto še za par stopinj. Ako mleka po sprejemu ne skuhate čim prej, ga isto tako ohladite, sicer bi se do zavrenja se-sirilo.
Zadružnik
K. M. G. Mlekarska zadruga, katere član ste, Vas sili, da morate pobeliti hlev. Pravite, da ste hlev pobelili prejšnje leto in da ga letos ni treba. Vprašate, če ste primorani beliti hlev na zahtevo zadružne uprave ?
Mnenja smo, ne le da morate, ampak je tudi Vaša dolžnost izvršiti vse, kar zahteva upravni odbor za korist zadruge. Zaradi snaženja hlevov smo pa mnenja, da bi jih morali pobeliti celo dvakrat letno in to ne samo člani mlekarskih zadrug temveč vsi živinorejci.
V	New Yorku je v teku turnir za prvenstvo Zedinjenih držav. Doslej je znano stanje po 8 kolih: Kashdan 6 (iz 7), Rezhev-sky 5 (iz 7), Pinkus 5 (iz 8), Fine 4 (iz 6), Hanauer, Kupchik, Shainsvvit in Si-monson po 4 (iz 7) itd. Kashdan je v izvrstni formi in ima izglede na zmago.
Bivši belgijski prvak Koltanowski se že več let mudi v Ameriki. Sedaj poroča v neki reviji o mednarodnem turnirju, ki se je vršil letos januarja v Havani na Kubi. Zmagal je Kashdan s 7% iz 9, Koltanow-ski pa je s 6% zasedel drugo mesto. Kot prvi domačin za njim je sledil Planas s 6 točkami. Partija, ki jo spodaj prinašam, je s tega turnirja. — Koltanovvski tudi javlja, da se je Capablanca s soprogo vrnil na Kubo. Ne igra pa več šaha in njegovi rojaki dvomijo, da bi sploh še kdaj prišlo do revanžnega mateha za svetovno prvenstvo med Capablanco in dr. Aljehinom. Francoska obramba Beli: Kashdan	črni: Paz
1.	e2—e4	e7—e6
2.	d2—d4	d7—d5
3.	Sbl—c3	Sg8—f6
4.	Del—g5	Lf8—e7
5.	e4—e5	Sf6—d7
6.	Lg5 : e7	Dd8 : e7
7.	Ddl—d2
V	poštev prihaja tudi 7. Sb5 ali 7. f4. 7............a7—a6
8.	f2—f4	c7—c5
9.	Sgl—f3	Sb8—c6
10.	g2—g3	b7—b5
11.	Sc3—e2	Sd7—b6
12.	b2—b3	Lc8—b7
13.	Lfl—h3	g7—g6 Med tem ko beli pripravlja prodor na
kraljevem krilu, ima črni izglede na proti igro na damskem krilu in se drži na drugi strani samo defenzive.
14.	o—o	Ta8—c8
15.	Tf 1—f2	Sb6—d7 ? Bolje je c4, pa na 16. c3, b4! S tem bi
si črni zasigural dobre proti izglede. Poteza v partiji pa je preveč pasivna.
16.	Tal—el	*	c5 : d4
17.	Sf3 : d4	Sd7—c5
18.	Lh3—g2	Sc6 : d4
19.	Se2 : d4	Sc5—e4? črni napačno presoja položaj, ko dopušča zamenjavo na e4. Res ima sedaj črni »prostega kmeta« in lovca na b7 pridobi nekaj na aktivnosti, toda na drugi strani je kmet na e4 slab. Kmalu se tudi izkaže, da lahko beli forsira končnico, v kateri je črni zaradi kmeta e4 zgubljen.
20.	Lg2 : e4	d5 : e4
21.	b3—b4!
Zelo važna poteza. Sicer bi igral črni b5—b4 in dobil nato s Tc3 dobro pozicijo. Tako pa grozi beli ob priliki Sd4—b3—c5. 21............Tc8—d8
22.	c2—c3	De7—c7
23.	Dd2—e3	h7—h5. črni se boji takoj rohirati. ker bi beli
ob priliki z g4 pričel z napadom. * 24. h2—h4 Tudi h3 in pozneje g4 prihaja v poštev. Po potezi v partiji se zdi, da sta poziciji za-barikadirani. Toda nadaljnji potek kmalu pokaže, da so belemu še na razpolago možnosti prodora.
24............o—o
25.	Kgl—h3	Kg8—g7 Bolje bi bilo Kh7. Na g7 je črni kralj
bolj izpostavljen možnostim napadov.
26.	Tel—fl	Td8—c8
27.	f4—f5!!
Odločilno. Žrtev kmeta je zelo točno preračunana.
27............Lb7—d5
če Dc3:, potem odloči 28. Dg5!, Dd4:, 29. fe6:, fe6: (sicer Tf7: + ali e7), 30. Tf6
in dobi. Na 27.....De5: pa gre 28. fe6:,
fe6:, 29. Tf8:, Tf8:, 30. Tf8:, Kf8:, 31. Dh6 + , Kf7, 32. Dh7+, Dg7, 33. Dg7, 33. Dg7: + , Kg7:, 34. Se6: + , Kf6, 35. Sc5, pa dobi beli kmeta e4 ali a6.
28.	De3—g5	Dc7—d8
S tem se črni sicer reši napada, izgubi pa po zamenjavi končnico.
29 f5 : e6!	Dd8 : g5
30.	h4 : g5	f7 : e6
Če igra črni Le6:, menja beli vse figure, nato pa s kraljem osvoji kmeta e4.
31.	Tf2 : f8	Tc8 : f8
32.	Tfl : f8	Kg7 : f8
33.	a2—a3
Končnica je za črnega brezupna. Nima nobene možnosti prodora, med tem ko beli lahko mirno pripravi napad na kmeta e4. 33. • ; i , g	e4—e3
še edina šansa.
34.	Kh2—gl
35.	Sd4—c2
36.	Kgl—f2
37.	Sc2—e3!
38.	Se3—g2
39.	Sg2—f4
Kf8—e7 e3—e2 Ld5—c4 Lc4—d3 Ld3—c4 Ke7—d7
Po Kf7 seveda beli mirno vzame na e2, pozneje pa pripravi kralju pot na d4 in event. celo c5.
40.	Sf4 : g6	Kd7—e8
41.	Sg6—f4	Ke8—f7
42.	Sf4 : h5	Kf7—g6
43.	Sh5—f4 +	Kg6 : g5
44.	Sf4 : e2	Kg5—f5
45.	Kf2—e3	Kf5 : e5
46.	Se2—f4	Ke5—f5
47.	Sf4—d3!	črni se vda. Kg4 zaradi 48. Se5-(- in nato Sc4: seveda
ne sme vleči. Na e5 pa igra beli 48. Sc5 in dobi vsaj še enega kmeta. Po Ld3:, 48. Kd3: je črni tudi izgubljen, na pr. 48 . . . Kg4, 49, Ke4, Kr3:, 50. Ke5, Kf3, 51. Ke6:, Ke3, 52. Kd6, Kd3, 53. Kc6. Kc3:, 54. Kb6, Kb3, 55. Ka6:, Ka3:, 56. Kb5.
Vasja Pire
A D I O
Nedelja, 16. junija
Ljubljana 8: Jutrnji pozdrav. — 8.15: Cimermanov kvartet. — 9: Napovedi in poročila. — 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve. — 9.45: Verski govor. — 10: Orgelski koncert (plošče). — 10.30: Nedeljski koncert radijskega orkestra. — 12: Virtuozi (plošče). — 12.30: Poročila in objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Veseli godci. — 14: Sodobni ritmi (plošče). — 17: Kmetijska ura (Organizira jmo kmetijsko knjigovodstvo!). — 17.30: Domači zvoki (radijski komorni zbor in radijski orkester). — 19: Napovedi in poročila. — 19.20: Nacionalna ura: 19.40: Objave. — 20: Operetni mojstri (plošče).
—	20.30: Klavirski koncert gospe Marte Osterc-Valjalove. — 21.15: Vesele pesmi.
—	22: Napovedi in poročila. — 22.15: Slovenski radostni napevi (radijski orkester).
Beograd 19.40: Narodne pesmi. — 20.40: Zabavni koncert velikega radijskega orkestra. — 22: Prenos glasbe iz kavarne.
—	22.50: Plesna glasba. — Zagreb 13: MIlan šepec poje operetne napeve. — 20: Koncert Antonija Janigra na cellu. — 20.45: Domače pesmi in plesi. — Sofija 18: Lahka in plesna glasba. — 19: Narodna glasba s plošč. — 20: Vokalni koncert.
—	20.30: Odlomki iz operet. — 21.55: Glasba za ples in zabavo. — Praga 20: Orkester in zbor. — 21.20: Lahka glasba. — London 19.25: Orkesterski koncert. — 21.20: Orkester in zbor. — 22.55: Komorna glasba. — Pariz program ni prispel. — Rim 17: Lahka in plesna glasba. — 21: Prenos opere iz rimskega gledališča. — 23.30: Plesna glasba. — Berlin 19.15: Razna glasba in petje. — 21.30: Lahka or-kesterska glasba. — 23: Nočni koncert.
Ponedeljek, 17. junija
Ljubljana 7: Jutrnji pozdrav. — 7.05: Napovedi in poročila. — 7.15: Pisan ven-ček veselih zvokov (plošče). — 12: Odmevi z dežele (plošče). — 12.30: Poročila in objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Opoldanski koncert slovanske glasbe (radijski orkester). — 14: Poročila. — 18.30: Zdravstvena ura. — 1820: Naši pevci (plošče).
—	18.40: Slovenski delež v tujih kulturah (predavanje). — 19: Napovedi in poročila. — 19.20: Nacionalna ura. — 19.40: Objave. — 20: Violinski in klavirski koncert (gg. Ivan in Anton Trost). — 20.45: Orkester P. Whietmana (plošče). — 21.15: Samospevi. — 22: Napovedi in poročila. — 22 15: V oddih igra radijski orkester.
Beograd 19.40: Narodne pesmi. — 22: Stare angleške in italijanske pesmi. — 22.30: Plesna glasba. — Zagreb 17.15: Koncert moškega vokalnega kvarteta. — 17.45: Koncert mandolinskega kvarteta »Morava«. — 20: Kompozicije Jakova Go-tovca (bariton in radijski orkester). — 20.30: Zagrebški komorni zbor. — Sofija 17: Lahka glasba s plošč. — 18: Narodna glasba. — 20: Simfonični koncert. — 21: Pesmi ob kitari. — 22: Plesna glasba. — Praga 19.25: Narodne pesmi in glasba. — 21.30: Lahka glasba. — 22: Orkester in solisti. — London 19.30: Orgelski koncert.
—	21.40: Simfonični koncert. — 23: Plesna glasba. — 23.40: Salonski trlo. — Pariz program ni prispel. — Rim 21.15: Simfonični koncert. — 22.20: Lahka glasba in pesmi. — 23.15: Plesna glasba. — Berlin 20.30: Lahka glasba. — 21.30: Koncert velikega orkestra. — 23: Razna glasba.
(NSERIRAJTE V „JVTRV"!
Novi orehi
Skrit pregovor
SAMOSTAN — SLADOLED — BRATRANEC — ZADOVOLJNOST — SMEHLJAJ — PREPROGA — ANATEMA — POLIGLOT — TREBUSNIK — NAJEMNIK — ASMODEJ — PLANJAVA.
Iz vsake besede vzemi tri zaporedne črke in sestavi iz njih času primeren pregovor.
Premikalnica
DOMOVINA PRODIRANJE VELIKOVEC PLESALKA BUMERANG
Premikaj te besede tako. da dooiš v treh zapore min navpičnih violah tri zemljepisna imena.
Isti ostanek
Od števila 379 odštej tolikokrat po 28, dokler ne dob'š istesa oslanka. kakor če cdšteješ od številke 1172 enakokrat po 89. Kateri ostanek je to?
Nekaj o toploti
Liter vode. ki ima 10° Celzija, ima lkrst 10. to jc deset toplotnih enot. Dva litra vode po 40° Celzija ima torej 80 toplotnih enot. Ce zmešamo vso to vodo. dobimo tako tri litre vode z 90 toplotnimi enot irni. Vsak liter vode ima potem 30 stopinj
Zdaj pa je treba 3 litre vodovodne vod? z 10° segreti tako. da bo im:la točno 70 stopinj Celzija. Toplomera nimamo na razpolago, pač pa ogenj, enolit s'<o in štirilitrsko posodo. Kako dobimo zažele-o temperaturo vode?
Rešitve je treba pos'at.j do prtka na uredništvo »Jutra«, oddelek za uganke. Reševalcem bo stric Matic naklonil nekaj lopih knjižnih nagrad.
Strti orahi
Bratovsko deljenfe: Karel je imel 13, Emil 7. Pavel pa 4 jabclka.
Čudno sorodstvo: Dama je bila Tonetova mati.
Račun s črkami: Število 23432 pomnožiš s 234.
Posetnica: Tiskarniški delavec.
Po žrebu je stric Malic podaril šestim reševalcem po eno knjigo revije »Živi enje in svet«. Srečni dobitniki so: Truda Ehar-tova, Ljubljana. Zeljarska 9. Ivo Lrban. Tolmin 97. Terezija Spindler. Hvar. hotel Park. Martin Peternelj. Ljubljana. Kav-škova 26. Vladim:r Šestan, Zagreb Ku-stošija. Aleksandrova 95 in Rudolf Pet-tauer, Ljubljana. Smartinska 21.
Uspeh nabiranja
za našo mejo
Slovenska sekcija Jugoslovenske ženske zveze nam je poslala:
Dne 1. in 2. t. je priredila ženska zveza nabiralni dan pod geslom »Za našo mejo«. Smatramo za svojo dolžnost, da našo javnost obvestimo o uspehu nabiranja prispekov, da pojasnimo namen nabiranja in da se zahvalimo vsem, ki so pokazali razumevanje.
Celotna zbirka znaša 12.535.50 din, s katero moramo biti kar zadovoljne spričo dejstva, da sta pobirali po ulicah isti dan še dve drugi skupini. Treba je priznati, da se ljudje niso preveč etepali in da so nekateri segli precej globoko v žep, saj se je zgodilo, da je neka gospa dala kar 100 dinarjev. Tistim, ki so godrnjali: j Oh, kar vsak teden!« naj odgovorimo, da en dinar na teden narodnega ali socialnega davka res ni preveč! Pa še to: koliko lažje je odriniti en dinar kakor stati po ves dan na cesti in moledovati mimoidoče! Naj nam take prilike zbujajo čut za skupnost, ki še davno ni preveč razvit
med nami! Treba pa je omeniti, da nabi-ralke vendarle doživijo marsikak izpod-bujajoč utrinek. Na primer: trije fantje iz Skoplja, slabo oblečeni in gotovo ne-
imoviti, se ustavijo pri nabiralki m jo vprašajo, za kaj nabirajo in kaj pomeni napis »Za našo mejo«. Ko jim razlože, so vsi trije takoj pripravljeni, češ: E, pa zato damo tudi mi, kajti vaša meja je tudi na.Ja meja.«
Tistim, ki bi radi vedeli, kam gre denar, je na razpolago cbiačun za vsako paro. Nakupile bomo takoj blaga :n čevljev, da do božiča, ko bo treba obdariti šolarje na meji, ne bo tieba morda še draže plačati. Ker se pa zavedamo, da so take obdaritve naposled vendarle miloščina, ki mora počasi demoralizirati ljudi, bomo skušale z našimi učiteljicami organizirati predvsem šivalne tečaje med obmejnim dekleti, kar bo imelo dvojno korist: nauč la se bodo dekleta šivanja in bodo pri pripravi božičnice soudeležena s svojim delom. Drugod borno z majhnimi zneski priskočile na pomoč za nakup materiala za izvrševanje demače obiti. Vemo, da je to le kaplja v morje in da so to le 03amijeni poizkusi, ki seveda ne morejo imeti polnega učinka., zakaj prav dobro se zavedamo, da je tre-ba naši meji d i liga č ne pomoči, če hčemo. da bo prebiva! tvo začutilo skupnost in povezanost s svojo zemljo. Treba je urediti njene socialne in gospo''rrske razmere, prometna sredstva, higiensko a sanacijo, zlasti pa preskrbo de'a in do tojnega zaslužka. Dokler belo pa ra primer regulacijo Mure obljubljali samo volTni agitatorji, a vodi pustili še nadalje prosto pet. oc>t1 e j vse prizadevanje pcedinih društev m poed'n-cev ne bo dosti zaleglo. Dokler vsega tega ni. storimo pač, Kar moremo. Zavedamo se. da je p~moč potrebna, in n:magani o na način, ki je nam mogoč.
SlovensMm fcipanom l
V blagajno Protitubcn;ulozne zveze prihajajo prvi tisočaki za sklad za zdravljenje jetičnih bolnikov. Ža! pa ie zveza prejela tudi že prva obvestila, da njeni prošnji poedine občinske uprave zaradi pomanjkanja sredstev ne morejo ustreči.
Zveza je prepričana, da bo odklonilnih sklepov zelo malo in samo od strani najbolj revnih kmetskih občin. Ogromna večina slovenskih občin pa bo pokazala, da njih uprave dobro razumejo, kaj pomeni za maii slovenski narod jetika. Slovenski župani bodo ponovno pokazali, da so oni res nosilci s'ovcnske socialne in kulturne vzajemnosti in resnični predstavniki na ;ega narodnega občestva, k; jc polno plenicmtih vrlin. Naš narodni ponos. na;a čast zahtevata, da prošnjam Protituberkulozne zveze slovenske občne v polnem obsegu ugode. Ne mislite, da prosi zve/a, prosijo upadli, bedni in revni bolniki, n;,h ubogi otroci in skrbne žene!
Zveza je poslala vsem slovenskim županom prosijo, naj prispevajo v breme občinskih proračunov za sklad za zdravljenje jetičnih bolnikov po 1000 din. z<ii pa sc, da mnogo občin teh prošenj ni razumelo tako kakor so bile napisane, ter jih niti niso vzele v pretres. Čas h'ri, potrebe so z vsakim dnem večje in ni izključeno, da jih br>-do sedanji resni časi podvojili, čc ne cclo potrojili. Zato prosi zveza vse župane, naj z ugodno rešitvijo teh prošenj nc odlaa jo. Ne smemo izgubiti vere, da bi nad 400 slovenskih občin ne bilo sposobnih za ustanovitev sklada, ki naj doseže že v doglednem času vsaj 500.000 din.
Zato se zveza ponovno in nujno obrača na vse slovenske župane in odbornike občinskih uprav s prošnio, naj se v pojmovanju zvezinih ciljev čim preje odzovejo njenim pismom
Protituberkulozna zveza v Ljubljani, dne 15. junija 1940 T^inik: dr France Debe-vec s. r. Predsednik, dr Ježa Bohinjec s. r.
Križanka št. 21
Vodoravno. 1. južnoevropsko pogorje, 7. stara pokrajina v Grčiji, 14. žensko kritno ime, 16. glagol, ki pcmeni Loviti ribe, 17. on v nemščini, 18. oziralni zaimek, 19. lesena posoda. 21. kiatica za nemške napadalne oddelke, 22. osebni zaimek, 23. moško ime, 25. plemič, 27. vrsta ptic, 29. obrtnik, 31. vrsta zemlje, 34. svetopisemska oseba, 35. napev. 37. č. P., 39. gol, 41. me3to v Italiji, 42. veznik, 43. irska organ:zacija, 45. vrsta zemlje, 47. nevarna bolezen, 48. sprehajališče, 50. velik kamen, 52. zidarsko orodje, 53. ograjen prostor, 55. banda, 57. plcskovna mera, 58. pripadnik izumrlega naroda, 59. gorenjska reka, 60. N. R., 62. svetopisemska oseba, 65. žensko krstno ime, 67. zemljevid, 68. gera na štajerskem, 69. vrv v srbohrvaščini.
Navpično: i. zadnja beseda očenaša, 2. mesto v Franciji, 3. on v nemščini, 4. strup. 5. klic voznika, 6. predlog, 8. ploskovna mera, 9. zver, 10. mesto v Italiji, 11. kazalni zaimek, 12. okraden, 13. žensko krstno ime, 15. rednica družine, 19. kazalni zaimek. 20. oblika glagola delati, 24. lik, 25. satan, 26. žen~ko ime, tudi začetek in konec dneva, 28. vročina, 30. muslimanski bog, 32. nadnaravno bitje, 33. oblika lune, 36. reka na štajerskem, 38. gozdna rastlina, 40. polet, 42. mesto v
Sremu, 44. predplačilo. 45. prvi letalec, 46. pijača starih Slovane v, 47. del živalskega telesa. 49. tatvina, 50. povabljenec pri poroki, 51. najmanjši de'ec. 52. rediko žensko krstno ime, 54. francoska časopisna agencija (fonetično), 56. ploskovna mera (stara), 57. turško ime, 61 hokej društvo, ki je večkrat gostovalo v Ljubljani, 63. dva enaka seglasnika, 64. polumer, 65. veznik.
Rešitev križance št. 20
Vodoravno: 1. Irska, 5 koso. 9. Atene, 14. kolo, 15. baiila, 17. opet, 18 oba, 19. bob, 20. dika, 21. Ira, 22. Noni. 24. Gerovo, 26. okop, 27. Atila, 29. lole, 30. B-ana, 31. ki-ha, 33. ri'!o, 35. rasa, 38. lopa. 40. padec, 43. Riga, 46. kanon, 49. Irec, 50. pagoda, 52. Nada, 53. Lot, 54. soba. 55. Ero 56» nec, 57. amen, 59. belilo, 61. lase, 62. Taiin, 63. cona (zona), 64. pesak.
Navpično: 1.ikona. 2 robot, 3. slanik, 4. ko, 5. kabel, 6. ol, 7. s idol. 8 Ohver, 10. to, 11. epika, 12. Neron, 13. etapa, 15. bog, 16. ako, 23. Ilirec. 25 rog, 26. oropan. 28. Ahac, 30. blok, 32. as, 34. "iI, 36. Arabec, 37. Igo, 39. ananas, 40. Pilat, 41. aroma, 42. detel, 44 Igalo, 45. Adela, 47. Odesa, 48. Nacek, 50. pob, 51. aro, 58. ni, 60. in, 61. le.
upokojenci iti sploh nižji sloji, pa Številna mladina vseh slojev tu že leta in leta preživlja svoj nedeljski oddih. Pešci in kolesarji, ki z zadovoljstvom gospodarijo vsak po svojem hodniku vzdolž ceste od Ljubljane do Ježice, se sleherno nedeljo kot roji mušic zgrinjajo nad Ježico. še zlasti poleti, ko jih vabi lepo urejeno savsko kopališče. Vsem tem tudi morda že prihodnja zima obeta novo razvedrilo: v gradnji je namreč novo drsališče, za katerega prerokujejo, da mu ga ne bo para daleč naokoli.
Toda Ježica ni samo to. kar smo našteli. Tudi važno izhodišče za druge, prav lepe izlete je. Kar težko se je odločiti, kam bi bilo kreniti. V katero koli stran, bliže ali dalje bi krenili, povsod bi se lahko oddahnili. Tudi sam lep razgled proti planinam, na obsavske vasi, proti šmarni gori. Črnučam in Domžalam bi nas nagradil s svojo lepoto. Ni menda gol slučaj, da je
ki daje naši mladini živo pobudo za iskanje uspehov v našem letalstvu.
Pa poglejmo še malo na napredek narodnega gibanja. V marcu letos je poteklo 20 let, odkar je ježensko občina spletla svoje sokolsko gnezdo. Začeli so s tridesetimi pripravniki. Prvih pet let je Sokol Ježica deloval pod okriljem Sokola I Tabor. Njegova prva telovadnica je bila mala soba pri Ruskem carju. Po petih letih se je Sokol že preselil v neko delavnico v Stožice. Narodno zavedne roke so to delavnico kmalu preuredile v Sokolski dom, ki je bil leta 1928 primerno opremljen in svečano otvorjen. še enkrat so sokolske roke poprijele leta 1934 in dom povečale.
Lepo napreduje tudi časopisje. »Jutro« se je v treh letih podvojilo, precej prirastka je dobil »Slovenski narod«, katerega radi berejo zlasti delavci in kmetje. Pl temu seveda mnogo pripomore tudi nizka naročnina.	Ivan Dobovšek.
Pero mi je potisnila v roke želja, dragi bralci, da bi spoznali Mežico in z njo del Mežiške doline, del naše koroške zemlje, ki je edina ostala v objemu jugoslovanske domovine. Lani je minilo 20 let, odkar so potihnili naši boji za Koroško. V teh letih je Mežiška dolin? zaznamovala lop napredek, a naj že kav skraja povemo, da s strani merooajnih faktorjev ni užila tiste zaslombe, ki bi jo bila po svojem izrednem značaju in položaju zaslužila.
Mežica ni posebno znana. Poznajo jo dobro v glavnem stari borci za Koroško in rudarji, Saj pa Judi nikdar ni silila v ospredje. Mežici, stisnjeni z gorsko kotlino pod sivo Peco. bi lahko rekli »mala vas«, kajti pred leti so jo s prekcma-aci-jo zmanjšali za celo katastrsko cbčino Podpeco tako, da je danes izp.ed cerkve videti domala celo obe in ko mejo. Vas šteje 2942 prebivalcev, od tega 15.G7 odstotka kmetov in bajtarjev. 15.84 odst:':ka trgovcev, obrtnikov in ura 'nikov ter 69.49 odstotka delavcev in drugih.
V Mežico vas iz obmejne postaje Preva-lje po 10 km dolgi peti zapoje udoben avtobus pod Peco tja, kjer se izpsd strme Oorne zlije potok šumeč v Mežo. Podjetni ■o tu nanizali svoje hiše. mline in žage. Ob tem potoku je nekdaj zrasla prva vas ; cerikivijo Sv. Jakoba, poseben značaj pa ;> JI dajale še pred nedavnimi leti fužin-
ske kovačnice z velikimi kladivi. Ta so po prevratu utihnila kakor jim je veleval razmah železarske industrije po svetu. V spomin so ostali le stari kovači-fužinarji, ki vedo povedati o lepih in vesel'h starih časih, ko so po fužinah odmevali udarci kladiv.
Kmetje pa so ostali raztreseni po bregovih in robovih koder za davščine in kuge dajatve sleherno leto radi ali neradi podirajo smreke in borovce. V tem i-ajde-jo svoj vsakdanji kruli tudi drvarji, ki po poleg rudarjev najmočneši pripadniki delavskega stanu v Mežici. Njim in pa lesnim industrijskim delavcem režejo kruh tudi obširna veleposestva grofa Thurn-Valsassina.
V glavnem pa je vendar mežiški rudn'k tisti, ki Mežici daje industrijski značaj. Vendar se kmetijstvo, gozdna produkcija in rudarstvo med seboj izpopolnjujejo tako, da se da reči, da naš kmet svojih pridelkov, še ni pod ceno prodajal. Razen lesa, ki je imel v času krize tak?no ecno ka-kaker bi ga predajali v konkurzni masi.
Kljub svojemu močno industrijskemu značaju pa Mežica ne utrpi na svoji pii-rodni slikovitosti. Krog nje šume pretežno smrekovi gozdovi, ki se širijo visoko pod Peco in Plešivec. Senčni gozdovi nudijo zlasti y poletju lejpe iaprehode, hladni po-
Danes W se morala vršiti proslava zlatega jubileja zagorskega Sokolskega društva, ki pa so jo zaradi izjemnih razmer preložili na nedoločen čas. Naj zato k temu zlatemu jubileju napišemo nekaj spominskih besed o neumornem delu in jekleni požrtvovalnosti, ki so jo sokolski bratje v tem razdobju v naši črni dolini izpričali v borbi s tujstvom.
Za Sokolom v Mozirju, ki je bil ustanovljen že 1880, so kratko pred ustanovi-vijo Sokola v Celju 1890 ustanovili »Telovadno društvo Sokol v Zagorju ob Savi«. Prav tu se je izkazala živa potreba po tem društvu, saj se je v Zagorju utrjevalo nemškutarstvo s podporo šulferajnske šole, Siidmarke ia Volksrata, ki so budno pazili, da bi udušili vsak poskus narodnega poki eta. Majhnemu številu narodno zavednih mož pa sta tedaj župnik Anton Berce iz š. Lambeita in član ljubljanskega Sokola Ivan Mrak dopovedala, da bi se dala razvijajoča se pot tujstva zajeziti z ustanovitvijo Sokola. Med ustanovitelji so bili bratje Joško Modic, Josip Zimerman, Fran Mandelj, Ivan Taufar, Pavel Wein-berger, Matija Medved, ki je postal tudi prvi starosta, nadalje Franc Poljšak, La-voslav Jerin in Jože Narod, ki je še edini mei živimi iz tega kroga. Odbor je bil izvoljen na občnem zboru 20. aprila 1890 in z zadovoljstvom je bilo že tedaj ugotovljeno. da je pristopilo že okrog 100 članov.
Sprva so telovadili kar pod "VVeinberger-jevim kozolcem, prirejali pa so pogoste izlete in sestanke. Ta propaganda je tako razburila odpadnike, da so začeli na razne načine odvračati ljudstvo od Sokola. Društvo si je kmalu nabavilo tudi zastavo, ki jo je poleg sokola, na predlog.župnika Berceta, krasila tudi podoba prvih slovanskih blagovestnikov. Razvitje ie bilo 17. maja 1891 in prisostvovalo mu je veliko število zaveanih zagorskih m okoliških družin. Poleg drugih je tudi pokojni dr. Ivan Tavčar imel krasen, navdušujoč govor. Narodna zavest je rasla in to se je pokazalo zlasti pri občinskih volitvah 1893, ko je bil izvoljen prvi slovenski župan. L. 1897. so se bratje Firnc, Jerin, Poljšak in V/einberger odločili, da zberejo sredstva za lastni dom. Gradbeni odsek je pod de-lav"-'m predsednikom br. Poljšakom leta 1909. zcčel z gra:njo doma, ko je bil vzidan temeljni kamen, že naslednje leto je bil slovesno otvorjen četrti sokolski dom na Slovenskem, v novem domu je oživelo nacionalno in kulturno delo. ki ga je članstvo razvijalo tudi na odru, z glasbo in petiem. S svetovno vojno je bilo 1. 1914. sokolsko delo prekinjeno, vsi nacionalni borci pa so bili na znane razne prebrisane načine preganjani, šele po zopetni vrnitvi miru je 8. decembra 1918 na občnem zboru tajnik L. Kolenc orisal težke razmere sokolstva med vojno. Tedaj je bil tudi izvoljen nov odbor s starosto Poljšakom, tajnikom Kolencem, načelnikom Križnikom in blagajnikom Ahčanom. Leta 1923. je tudi naraščaj dobil svoj prapor, katerega so zvezle sestre po načrtu sestre Jul-ke Pestcrjeve. V svobodni domovini se je društvo naglo razvijalo, kar je bilo zlasti čutiti v telovadnici. Na vsesokolskem zletu v Ljubljani je bil naraščajnik zagorskega Sokola v v**jem odd«ik» bc. Scečko
Sršen skupno z br. Sajevcem in Ltadner-jem prvi zmagovalec s 100% od dosegljivih točk. Leta 1924 so v srednjem oddelku bratje Mrnuh, Poljšak, Saks, Kuhar, Kovač in Sršen dosegli na takratnem sokolskem zletu v Zagrebu od 710 dosegljivih 613 točk in zasedli prvo mesto. V mednarodni tekmi L 1928. je sodeloval v Lyonu tudi Sršen.
Leta 1930. je bilo za 401etnico urejeno krasno letno telovadišče poleg Sokolskega doma. V dobi Petrove petletke se je društvo obvezalo podvojiti svoje delo in izvesti poleg rednega dela še pomnožitev članstva ter vzgojo po sokolskih načelih v dobre in zavedne državljane. Preurediti je
sklenilo telovadnico, da bo tudi v zdravstvenih pogledih popolnoma zadoščala. Nadalje se je društvo namenilo vzidati v domu spominsko ploščo Viteškemu kralju, razviti leta 1941 nov društveni prapor in zgraditi na Lokah nov sokolski dom za tamkajšnje članstvo. Mnogo od tega dela je članstvo iz sredstev nabiralne akcije, ki je bila izvedena med članstvom, že izvršilo. Ker je članstvo izrazilo željo po likovnem spomeniku, bi se bila imela ta želja izpolniti ob priliki nedeljske proslave. Izpolnitev te želje pa je prav tako kakor proslava zlatega jubileja preložena na nedoločen čas, kar naj javnost ljubeznivo in z razumevanjem vzame na znanje.
Sedem Itrtžev vnetega sokolskega delavca
Pred 70 leti 13. junija je zagledal v To-maju pri Sežani luč sveta g. Alojzij Ger-bec, poštni poduradnik v pokoju. Po od-služenju vojaškega roka je stopil v službo pri poštni direkciji v Trstu, kjer je služboval nepretrgano do zloma Avstrije in še nekaj let nato. Bil je vedno nacionalist in naprednjak, pa se je v leta 1921. z vso svojo obiteljo izselil v Jugoslavijo. Nato je služboval pri ljubljanski direkciji do
Zlata poroka
Ljubljana, 15. junij§, Zlato poroko bosta jutri praznovala bivši vratar tobačne tvornice Karol Lavren-čič hj njegova soproga Marija. Prav pred petdesetimi leti na ta dan sta se vzela oba mlada Štajerca, on u Rač, ona pa iz Studencev pri Mariboru, Jubilant je takoj pa
upokojitve l. 1928., od katerega časa mirno uživa zasluženi pokoj. Za svoje zvesto službovanje je bil tudi odlikovan. V Ko-rvtkovi ulici je postavil dom za sebe in
družino.
Kdor ga pozna, mu ne more prisoditi Se teh let, saj je še čisto mladeniško prožen. V nacionalnem duhu je vzgojil tudi gvo-je tri sinove, ki so že vsi preskrbljeni.
V vzhodnem delu Ljubljane ni nacional-ne prireditve, katere se ne bi udeležil jubilant s svojo družino. Med svoje najpred-nejše dela\'ce pa ga prišteva moščanski Sokol. Da ste ga le videli, kako je pred tremi leti pomagal graditi telovadišče. Izmed vsega članstva je brat Gerbec napravil največ ur prostovoljnega kuluka.
Na sliki ga vidimo z vnučkom Vladimirom, ki sta zdaj največja prijatelja. Gebeu m mnogpt 4ntf
vofaškt sfafM pri dregoneth, kjer je dosegel čtn stražmojstra-certifikatista, stopil v službo ljubljanske tobačne tvornice in to službo vestno opravljal polnih 45 let do svoje upokojitve L 1930. Posebno se ga bodo te dni spominjali tisoči nekdanjih delavk in delavcev, ki so bili zaposljeni v tvor niči. Kolikokrat jim je vratar Lavren-čič odprl že zaprta vrata, če so zamudili kakšne minute in jih tako neštetokrat obvaroval izgube zaslužka.
Dolga desetletja se je g. Lavrenčič udej-st\"oval kot gasilski organizator in je bila tvorniška gasilski četa, ki ji je. on načelo-val, med najvzornejšimi četami, mnogo let je bil tudi član načelstva gasilske župe.
V zakonu sta jubilanta vzgojila devet otrok, ki so vsi dobro preskrbljeni
Zlatoporočencema želimo, da zdrava in zadovoljna dočakata še dolgo vrsto let!
Kdor pristopi k narodno-obrambni kreditni zadrugi v Celju, pomaga očuvati našo posest in našo mejo!
Pogled na novi ln na stari sokolski dom ter na zagorsko pokrajino
Naša lepa in napredna vas
Koroška Bela je že mnogo doživela
Koroška Bela ima za seboj že burno preteklost. Nekoč je bila zasuta z zemeljskim plazom in razdejana od poplave. A 14. avgusta 1917 je ck^ivela lepa, idilična vas na naši severni meji znani siloviti bombni napad italianskih letal. Cerkev in 50 domačij je bilo popolnoma uničenih. Kot llletni deček sem doživel to srečanje z vojno usodo, občutil vso grozo in spoznal učinek tega zla. O, da bi tega nikdar več ne doživel!
že samo ime vam približno nakaže, da leži na vas v soseski naših severnih bratov. Okrog 150 domačij, v higienskem pogledu kaj naprednih, leži ob vznožju Karavank. Vas ima kanalizacijo, reguliran potok in vodovod, lepa pota, da bi jih skoraj imenovali ceste. In vse to je skoraj v celoti zasluga uvidevnega bivšega občinskega odbora. Pa tudi kmetje sami so zelo napredni: če te zanese mimo gospodarskih poslopij, boš videl in slišal brneti motorje, ki so zamenjali delavne, žuljave roke. Tudi v kulturnem pogledu je vas kar na višku. 1
Lepo šestrazredno šolo ima, a ker staro poslopje ni več ustrezalo sedanjim potrebam, gradijo novo. Vas ima tudi Sokolski dom in domače sokolsko društvo deluje tako pridno, da se je v župi uvrstilo po pridnosti na tretje mesto. Razen raznih nacionalnih in strokovnih organizacij ima vas tudi gasilsko društvo, katerega dom sicer ne dela vasi prevelike časti, pa ga vendarle imamo. V vasi stoji naposled tudi Prosvetni dom.
Tudi časopisje ima tu svojo besedo, va-ščani so pridni naročniki, zlasti »Jutra«, »Slovenskega naroda« in »Domovine«.
Okolica vasi je zelo slikovita, vas pa je na odličnem mestu kot izhodišče za lepe izletne točke: tako k Valvasorjevi koči, na Stol in Potoško planino, na Belščico, ki se diči z odličnimi smučarskimi tereni. Tu sta tudi še priljubljeni izletni točki Belska planina in Golica.
Taka je naša obmejna napredna vas, a če ne verjamete, pridite med nas!
P. M.
Razvoj Ježka pred vrati Ljubljane
Ali je mar težko uganiti, kdo obiskuje Ježico in njeno okolico? Takšen sprehod iz Ljubljane do Ježice, komaj 4 km poti, si privošči prej ali slej sleherni Ljubljančan. Seveda še najrajši tedaj, ko mu vihravo vreme prekriža večje načrte. Tudi tak, bolj zahteven izletnik nikakor ni prikrajšan na užitku in zvečer, ko lega spat, si misli, da ga vreme vendarle ni opeharilo za vse užitke tega sveta. Kajti Ježica in njena okolica sta kaj prijetno sprehajališče, gosto posejane gostilne pa prijetna počivališča in okrepčevalnice za nedeljske želodčke. Toda Ježica imaj tudi svoje stalne, zveste obiskovalce: vse tiste, ki v žepu varno n osijo suhljate denarnice. Razni
ta košček zemlje vzbudil pozornost našega slikarja Božidarja Jakca, da šteje ježen-ka občina med svoje občane drugega odličnega slikarja Franca Pavlovca in da ne ogreša niti književnika! Ježenski slavi so seveda pripomogli tudi športniki in drznost treh mladeničev pred desetimi leti.
Povrh vsega pa postaja Ježica tudi važno industrijsko središče, že zdaj ima dve tovarni, ki se lepo razvijata, tu je pred črnuškim mostom tudi transformator velenjske elektrarne, od koder na vse strani vodijo elektrovodi visoke napetosti, in da ne pozabimo: tu je tudi že s stroji opremljena delavnica jadralnih modelov, last izkušenega strokovnjaka g. Stanka Snoja,
letni večeri v zdravem mežiškem zraka pa so zadnja leta privabljali že številne letov iščarje. Mežica je tudi izhodišče m premnoge lepe izlete. Na primer na Peco, od koder je krasen razgled po Koroški, zlasti na Podjuno tja <io Celovca, dalje na Plešivec, Smrekovec, v Logarsko dolino. Domačini pa ljubijo krajše izlete k Rehtu ob državni meji in k Sv. Danijelu, kjer je nekoč pastiroval in pozneje pisal o »sončnem« Sv. Danijelu Fr. Ks. Meško.
Od L 1919, ko so odjeknili zadnji osvobodilni streli in so takoj začela z delom razna kulturna, gospoenrska, telovadna, humanitarna in druga društ-va, pa do danes, je naša obmejna vas doživela lep napredek. Občina je v tej dobi postavila veliko, moderno poslopje za osnovno in meščansko šolo, zgradila vodovod in stanovanjsko poslopje za učiteljstvo. Planinsko društvo je na Peci (2124) zgradilo prostorno planinsko kočo in kasneje uredilo še votlino s kipom kralja Matjaža, delom kiparja N. Pirnata. Na Peci je postavilo tudi kapelico v čast slovanskima blagove-stnikoma sv. Cirilu in Metodu. V Mežici sami je zgradilo moderno letno športno kopališče z velikim bazenom, ki je po legi edinstveno. Poldrugo desetletje z velikim uspehom deluje na humanitarnem polju Kolo jugoslovenskih sester, Protituber-kulozna liga in njen dispanzer sta s svojim delom pomagala, da za vratna morilka ni imela vidnejšega opravka po dolini. Tudi društvo za zatiranje raka ima številno članstvo in deli podporo. Medi kulturna društva je prišteti delavsko Vzajemnost, ki se izkazuje zlasti na dramatskem polju in je edino, ki ima svoj oder. Igram in tamburaškemu zboru pa je posvetilo svoje zanimanje tudi Kat. izobraževalno društvo »Peca«. Ne da bi navajali politična, strokovna in druga društva, naj le mimogrede omenimo, da je mlada podružnica NSZ v Mežici dosegla v Mežici že lepe
uspehe na st rokrrvnern ki kuJtoroetn polju. Prav koristne uspehe so nadiaJJe pokazala še razna društva, tako čebelarsko, sadjarsko in gasilsko. Ne manjka v tej, .ikoraj bi rekli, preobilici društev in krožkov tudi strelske družine, šahovskega kiu-ba, lovskega odseka in pa imenitne rudniške godibe, ki razveseljuje na vseh prireditvah raznih društev. Samo nekaj manjka Mežici — pevskega zbora, s katerimi se zlasti preko meje lahko postavijo. Pri tem navajanju pa nikakor ne gre prezreti mežiških gostinskih obratov, ki so se zadnji čas smotrno in okusno modernizirali, da zmorejo nuditi letoviščarjem vsa udobja višinskih letovišč. Sploh je gradbena delavnost zelo razvita, še mali ljudje si grade sicer skromne, a prijetne domove in menda ne bo dolgo, ko se bode dolgi vrsti društev priključilo še društvo hišnih posestnikov.
Na kraju naj bo še povedano, da je najtežavnejši, najtrši, pa zato najlepši pro-cvit doživelo sokolsko druStvo, ki je takoj
po prevrata *ače*o detovaC kot o1» k. a
SB je te mate tartaene peSSee v prav kratkem časa pneino vseJi fcesSarv m zasprek razvilo V močno edinioo s preko 100 člani in z nad 100 naraščaja ter. "dece. številne diplome za tekmovanja na. vseth mogočih zletih so bilo zaslužena nagrada za vsestransko delo. S telovadbo, sestanki, predavanji, s sokolskim tiskom, tekmami, zle-ti in raznimi nastopi vzgaja Sokol svoje članstvo za Sok ole-grami čar je, ki jim je nad vse obmejno narodno obrambno delo. Kmalu si bo postavilo nov dom s prvo večjo dvorano v Mežici, s čitalnico in gledališkim odrom, skratka z vsem, kar nru je potrebno. Ze sedaj pa je imelo v župi eno izmed največjih letnih tel ovadi šč z vsem potrebnim orodjem, oblačilnico in kopalnico s prho. Pred kratkim so okrog njega in stavbišča za novi dom zasadili lipovo drevje, ki naj se razraste v orjake na svobodnih rtarodnih. tleh pod svobodnim soncem v svobodni Mežici
S. V«
Zlati jubilej zagorskega Sokola
ŠPORT
Po nogometnih igriščih
Dve polfinalni tekmi dama, tri tekme v državni ligi
in še mnogo tega drugod
V območju domače nogometne zveze bosta danes dve odločilni tekmi za preostale štiri kandidate za ,lov nogometnega prvaka Slovenije. Odigrati je treba še obe povratni polfinalni tekmi, v katerih sta v prvem srečanju oba mariborska kluba že opravila pol poti do končne zmage, železničar je v prvi tekmi porazil moštvo Kranja, Maribor pa moštvo ČSK iz čakovca. Enajstorici, ki bosta zmagali v obeh tekmah skupno, bosta šli v finale v dnevih 23. in 30. t. m. Današnji spored je v ostalem precej daleč od nas, in sicer
v Mariboru: železničar : Kranj ob 16.30 na igrišču železničarja in v Čakovcu: ČSK : Maribor ob 16. na igrišču ČSK.
Drevi bomo torej vedeli za oba najmočnejša nogometna kluba Slovenije, med katerima bo treba čakati na bodočega prvaka ...
Ali Gradjanski
ali BSK?
Zadnje kolo v tekmah za drž. prvenstvo
Letošnje državno prvenstvo v nogometu je napeto do zadnjega kola, kakor že dolgo ni bilo. čudno naključje je naneslo, da sta prav v sedanjih novih razmerah prišla v ožjo izbiro, kdo bo letos zasedel nogometni prestol Jugoslavije, oba najmočnejša predstavnika hrvatskega in srbskega nogometnega — Gradjanski in BSK.
Situacija v tabeli je vsem dobro znana. Gradjanski, ki igra danes z Jugoslavijo v Beogradu, je za eno točko na boljšem od BSKa, ki igra tudi ta dan s Haškom na svojih tleh. To pomeni, da mora Jugoslavija izsiliti proti »purgerjem« vsaj neodločen izid, pa bo BSK, če dobi seveda obe točki proti Hašku, spravil ponosni naslov. Razumljivo je v teh okoliščinah za današnji dvojni spored v Beogradu ogromno zanimanje; zaradi trenutne situacije pa bo ves nogometni Beograd to pot združen v enem taboru — namreč za zmago Jugoslavije, kar bo še bolj dvignilo življenje okoli igrišča. Vse napovedi so take, da bo BSK prvak, ki — kakor pravijo — to tudi bolj zasluži od Gradjanskega.
Tretje mnogo manj pomembno srečanje bo med Slavijo in Hajdukom v Sarajevu. Sarajevčani so si svoje častno tretje mesto — saj so bili nekaj časa celo proti vsemu pričakovanju na prvem — osigurali že davno prej in jim danes Spličani ne morejo škodovati niti z najhujšim
Drevi torej bomo imeli novega prvaka, obenem pa bomo vedeli tudi, kje bosta igrala Ujpest in Venus, oba naša prva partnerja v tekmah za srednjeevropski pokal, ki čakata v Beogradu na odločitev, kdo bo naš prvi in kdo drugi ...
Pokali?! turnir Korotana
z udeležbo Marsa, -Jadrana, Grafike in prireditelja
Popoldne ob 15.30 se bo začel na igrišču Korotana pokalni turnir. Najprej nastopita Mars in Korotan, nato pa Jadran in Grafika, za tem igrata premaganca, nazadnje pa zmagovalca. Zmagovalec prejme v trajno last pokal, zmagovalec tola-zi<ne tekme pa nogometno žogo. Tekme bc lo zelo zanimive.
Mars je znan kot eden najboljših prvorazrednih klubov, Kor«tan pa se je po svojih nepričakovanih zmagah v pomladanskem prvenstvu, kjer ni izgubil niti ene točke, proti pričakovanju vseh povzpel skupaj z Grafiko v I. razred:. Korotan razpolaga zlasti z močnim napadom, pa tudi s svojim novim, Ljubljančanom dobi o znanim vratarjem bo ljubitelje lepe
. Jmetne igre presenetil. jadran in Grafika pa sta tudi znana kot zelo močna kluba. Zato vsi prijatelji nogometa popoldne na igrišče Korotana, do katerega imate iz rakovniškega tramvaja samo tri metre.
Ligalka enajstorica v Tr&ovljah
cb 16.30 — Amater in SK Ljubljana
Amater je izrabil današnji prosti termin in povabil v goste slovenskega ligaša. O i : čni igralski kakovosti moštva je odveč govoriti, kajti vsem je znano, da je moštvo Ljubljane eno najboljših v dravski banovini Moštvo Amaterja bo tokrat po dolgem nastopilo kompletno ter bo moralo Zaigrati z vsem svojim znanjem, če bo hotelo doseči vsaj časten rezultat, čujemo, da se Amater pripravlja na bodoče tekme z resnim treningom. Uspehi tega dela so bili že vidni pri zadnjem srečanju z Zagrebom. Današnja igra utegne biti nadvse zanimiva ter bo prav, da se je udeleži čimveč ljubiteljev nogometnega športa. Tekma se prične ob 16.30.
*
V Celju bosta danes dve prijateljski prireditvi, med katerima bo v eni igrala domača enajstorica SK Celja proti ljubljanskemu Hcrmesu, v drugi pa bo gostovala
ljubljanska Mladika proti domačemu Olimpu. Hermežani bodo nastopili na Glaziji popoldne ob 16.30, Olimpova prireditev pa bo na njegovem igrišču s pričetkom ob 15.15.
Razen tekem za državno prvenstvo bodo danes na nogometnem polju pokazali svoje znanje še v eni tekmi za dunavski pokal, in sicer Slavija in ŽAK v Osijeku, v kvalifikacijskih tekmah za vstop v srbsko ligo pa bodo igrali povratne tekme v čačku i Jedinstvo in Valjevski SK, v Skoplju SSK in železničar iz Niša, v Indjiji železničar in Jugoslavija iz Jabuke ter v Tivtu Ar-senal in Hajduk iz Sarajeva.
Na jutrišnji pravoslavni binkoštni ponedeljek bo v Beogradu prva tekma za mali srednjeevropski pokal, v Novem Sadu druga tekma z madžarskim Kispestom, v Subotici pa tekma za dunavski pokal med Bačko in Vojvodino.
Table-teniški troboj v Celju
Danes bo v Celju troboj v table-tenisu med SK Celjem, Mladiko in Korotanom.
Agilni SK Celje, ki si je nadel hvalevredno, a težavno nalogo, da propagira ta
NOVE TELEFONSKE ŠTEVILKE
30-21, 30-22, 30-23, 30-24 ima OD DANES dalje
Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani
Miklošičeva cesta 19, Masarj kova cesta 12 K A R I T A S kličite prav tako na gornje številke. Stari številki 25-21 in 25-22 nista več v veljavi.
lepi šport med celjsko mladino, je v ta namen povabil v goste dva ljubljanska kluba, Mladiko in Korotan. Med Ljubljančani bo nekaj igralcev, ki so v zadnjem času dosegli nekaj lepih rezultatov. Obeta se vsekakor zanimiva borba za zmagovalca tega troboja. Težko je v naprej reči, kakšen bo izid, ker so vsi trije klubi približno enako močni. Celje ima to prednost, da igra pred domačim občinstvom, zato pa je tudi dolžnost občinstva, da ga podpre z obilno udeležbo.
Tudi atleti in kolesarji...
Razen nogometašev se bodo danes sem in tja udejstvovali tudi atleti in kolesarji.
V Ljubljani se bo nadaljeval včeraj za četi izbirni atletski miting za sestavo državne reprezentance proti Madžarski, in sicer od 16. dalje na stadionu, v Mariboru pa bodo absolvirali drugi del atletskega tekmovanja za prvenstvo Maribora v de-setoboju. Ta prireditev bo popoldne od 17. dalje na stadionu železničarja.
Ker je ljubljanska podzvezna kolesarska prireditev odpovedana, bodo kolesarji danes nastopili samo v območju mariborske podzveze, in sicer v dirki za gorsko prvenstvo na 6 km dolgi progi od Hoč proti Pohorskemu domu. Začetek dirke je določen za 13.30.
Slavija bo imela proslavo
Ob petletnici bo priredila v nedeljo 23. t. m. pokalni turnir z udeležbo Mladike,
Litije in Jugoslavije iz Celja
V	proslavo 51etnice obstoja bo priredil naš najmlajši klub SK Slavija pokalni turnir pod pokroviteljstvom bana dravske banovine dir. Natlačena. Turnir bo v nedeljo dne 23. junija t. 1. dopoldne in popoldne na igrišču SK Mladike na Kodelje-vem.
V	turnirju bodo sodelovali poleg prireditelja še Mladika, Jugoslavija iz Celja in SK Litija iz Litije, že ta izbira klubov kaže, da bodo vse tekme turnirja borbene in zanimive. Mladika je med najboljšimi klubi II. razreda v Ljubljani, Jugoslavija je nedavno premagala prvaka H. Ijuibljan-skeg arazreda Grafiko z 2:1, Litija pa je dosegla prvo mesto v Zasavju ter se prišteva med močnejše klube n. razreda v ljubljanskem podsavezu. Pa tudi prireditelj ima vrsto dobrih uspehov za seboj. Tako je z isto Jugoslavijo, ki je premagala Grafiko, remiziral, kar je zanj nadvse časten uspeh.
Zmagovalec turnirja prejme pokal, ki sta ga darovala brata Gjurana, tolažilni pokal pa so darovali mladi klubovi člani sami.
Cene vstopnicam bodo 4 in 6 din. Celo-
dnevna vstopnica bo veljala 8 din ter bodo za obiskovalce turnirja s celodnevno vstopnico izžrebane tudi še lepe nagrade; tako bo prvi, ki ga bo določil žreb, deležen nagrade v obliki trajne ondulacije v brivskem salonu Nikola Kojiča. Poljanska cesta, drugi izžrebanec -bo dobil živega backa, tretji fotoaparat drogerije Gregorič iz Prešernove ul. itd.
Velik pokalni turnir v Guštanju
V nedeljo dne 30. junija t. 1. priredi Športni klub Slovan v Guštanju na lastnem igrišču velik nogometni pokalni turnir, v katerem bodo sodelovali razen domačega kluba še železničar iz Maribora, SK Hrastnik iz Hrastnika in Slavija s Pobrežja pri Mariboru.
Med zanimivimi tekmami, ki bodo trajale vso nedeljo dopoldne in popoldne, bo kratkočasila športno publiko znana jek-larniška godba iz Guštanja,
Točen spored tekem in ostalih dogodkov na igrišču bo še pravočasno objavljen.
v Mariboru
V prizadevanju, da med našo mladino dvigne zanimanje za. lepi in zdravi plavalni šport in ji nudi možnost za sistematičen pouk v športnem plavanju, je marljivi Mariborski plavalni klub za letošnjo sezono ustanovil posebno plavalno šolo.
Plavalna šola obsega dva tečaja, in sicer plavalni tečaj za. mladino od 8 do 12 let (neplavalci) in tečaj za športno plavanje za mladino do 14 leta, ki že obvlada osnovne pojme plavanja. Tečaji plavalne šole bodo v krasnem kopališču na Mariborskem otoku, kjer so pač idealni pogoji za to panogo. Pričetek obeh tečajev bo v ponedeljek dne 17. junija. Tečaji se bedo vršili dnevno med 14. in 17. Zbor tečajnikov bo vsak dan ob 14. pod skakalnim stolpom pri velikem bazenu kopališča na Mariborskem otoku. Oba tečaja bosta pod strogim vodstvom funkcionarjev 'Mariborskega plavalnega kluba. Udeleženci tečaja bodo zdravniško pregledani in bodo pozneje pod zdravniškim nadzorstvom. Program tečajev obsega poleg praktičnih vaj v plavanju tudi gimnastične vaje in predavanja o teoriji plavanja. Tema tečajema plavalne šole bo sledil še poseben reševalni tečaj, za katerega bodo podrobnosti pravočasno objavljene.
Podrobne informacije o plavalni šoli dajejo in prijave za oba tečaja sprejemajo dnevno med 14. in 17. pooblaščeni odborniki MPK pri skakalnem stolpu v kopališču na Mariborskem otoku. Ker je število udeležencev tečajev omejeno, naj bi se interesenti čim prej prijavili. — Toplo priporočamo staršem, ria nudijo svojim otrokom možnost udejstvovanja v lepem in koristnem plavalnem športu in jih vpišejo v tečaje plavalne šole MPK.
Jadran iz Ljubljane v Litiji. V letošnjem letu se v kroniki SK Litije zabeležujejo sami lepi uspehi. V nedeljski prijateljski tekmi SK Litija in SK Jadran so zmagali Litijani. Končni rezultat je bil 9:0 za Litijo, do odmora pa 2:0. Kakor povsod, se je tudi pri obisku tekme opazila naraščajoča draginja. Kriza prodira v vse sloje, ljudje se omejujejo povsod. SK Litija še ni nikdar pobral na vstopnini reci in piši le 96 din.
SK. Ljubljana. Igralci I. moštva naj bodo ob 13. na poataji. Postava v omarici pri Šport Kmetu.
SK Slavija. Juniorji danes ne igrajo temveč imajo samo trening ob 9. I. moštvo igra z Marsom oh 10. na Iliriji. Vsi točno in sigurno. Posebej žižinond. Načelnik.
Nazorni potik o zaičitni razstavi
Na pobudo Prvega društva hišnih posestnikov se je včeraj popoldne zbralo na ljubljanskem velesejmu okoli objektov, v katerih je prirejena zaščitna razstava, mnogo občinstva, med njim posebno mnogo hišnih posestnikov in hišnih upraviteljev. Obiska se je udeležil tudi župan dr. Adlešič z več višjimi magistratnimi uradniki. O posameznih panogah varnostne zaščite pred letalskimi napadi so v posameznih oddelkih razstave predavali razni referenti, organi mestnega zaščitnega urada, tako posebno o sanitetnem delu in o prvi pomoči pri letalskih napadih in o varstvu proti strupenim plinom, nadalje o gradnji različnih zaklonišč, ki so v rajnih sestavah nazorno postavljena na razstavi. Občinstvo je z velikim zanimanjem sledilo tem kratkim, a jedrnatim izvajanjem, podprtim z nazornimi demonstracijami.
Pokazalo se je, da je nazorni pouk mnogo izdatnejši kakor še toliko teorije in pisane propagande. Mestni zaščitni urad
bi moral ponovno dajati občinstvu priliko, da se udeleži takega nazornega pouka o tako važni zadevi in poskrbeti vsakikrat za obilen obisk. Posebno veliko zanimanje so kazali obiskovalci razstave za nazorne poskuse, ki jih je prirejal domači izumitelj tako zvanega antiogina, to je tekočina, ki je namenjena za prepleskanje strešnih konstrukcij. Kakor je s praktičnimi poskusi izumitelj pokazal, postane les. prepleskan s to tekočino, absolutno negorljiv. Vzdrži vročino do 2000 stopinj in šele pri tej vročini zogleni, ne zgori pa ne. Izum je že patentiran. Tekočina je poceni in zato lahko dostopna za vsakogar, ki hoče zavarovati svoje lesne konstrukcije. Nadalje so tudi mnogo zanimanja zbujali poskusi proizvodnje umetne megle.
Strela je zažgala kozolec
Mokronog, 15. junija
Te dni popoldne je zadela Mokronog in bližno okolico huda nevihta z gromom in bliskom. Med nevihto je treščilo v kozo-
lec g. Bulca, ki bil pri pri« ves ▼ ognjn.
Pod kozolcem so boli še štirje delavci, ki so baš izpraznjevali s senom naložen voz. K sreči se delavcem ni pripetilo nič hudega. le enega je menda malo oplazilo. Kozolec je kmalu pogorel do tal.
Na kraj požara so prihiteli domači gasilci. ki pa niso mogli ničesar več rešiti. V kozolcu je bila naložena komaj poJto-šena detelja tvorničarja g. Kalina, ki je vsa zgorela. Tvorničar trpi okoli 4000 dki škode. Skoda na kozolcu pa je krita z zavarovalnino. Huda ploha je na polju naredila precej škode.
Novi grobovi
V Ljubljani je umrl upokojeni kurjač državnih železnic g. Franc K o k a 1 j. Pogreb bo v torek ob 15. — V Ljubljani je preminil upokojeni poštni poduradnik g. J. S t e r-man. Pogreb bo danes ob 17. izpred zavetišča sv. Jožefa. — V 68. letu starosti je umrl v Ljubljani upokojeni poštni inšpektor g. Miroslav B r u m a t. Pogreb rajnkega bo danes ob 16. izpred mrliške veže, Stara pot 2. — Dalje je preminil v Ljubljani krojaški mojster g. Ivan K r e č. Pogreb bo danes ob pol 18. iz zavetišča sv. Jožefa. — Rodbini g. Milovana Zajca je umrl sinko edinec Milči. Pogreb bo danes ob 15. izpred splošne bolnišnice. — Rajnkim blag spomin, žalujočim naše so-žalje!
SOKOL
Sokol I, Ljubljana-Tabor poziva vse člane in članice, ki so že sporočili svoje podatke, naj takoj oddajo v društveni pisarni še članske legitimacije zaradi overitve, v kolikor tega še niso storili.
Koroški drobiž
Organizacija Hitlerjeve mladine ie pozvala svoje člane, naj se javijo za pomožno delo v kmetijstvu.
V celovškem okraju ie bilo 160.000 kv. m doslei neizrabljenih parcel oddanih v obdelovanje. Večja površina je bila dodeljena celovški jetnišnici.
Najstarejše jekleno orožje
Izum starih Mitancev
Jeklo nikakor ni novejši izum. Francoski raziskovalci so med razvalinami Ras-Samre v Siriji odkrili, da so ljudie že okroa 1500. pred našim štetjem znali izdelovati jekleno orožje. Dokaz za to je prava jeklena bojna sekira, ki so io našli med ruševinami.
Ljudstvo Mitancev. ki je takšne sekire uporabljalo in ki ie imelo v tedanji Mezopotamiji s svojo bojevitostio važno ulo-go. takšnih sekir ni izdelovalo iz jekla samega, temveč iz železa, ki so mu dajali pravo obliko, ga nato razžarili in shladili
z vodo. da se je spremenilo v ieklo. Sekira je bila na lesenem ročaju, in sicer ie biia pritrjena nani z bronastim okovom, ki so ga vročega napeli na sekiro in sa potem ohladili, da ie ni spustil več.
Ta bronasti okov je okrašen z dvema levjima in eno meriaščevo glavo. Mitanci so bili za svoj čas izumitelj: važnih novih orožij in bojrrih načinov. Sloveli so posebno po svojfli bojnih vozovih. Razvali-ne. med katerimi so našli sekiro kažejo, da je bilo tam celo skladišče takšnih voz.
f
Potrti neizmerne žalosti javljamo tužno vest. da nas je zapustil po dolgi bolezni naš nad vse ljubljeni mož, oče, stari oče, brat, tast. gospod
FRANC KOKALJ
KURJAČ DRŽ. ŽEL. V POKOJU
Pogreb nepozabnega pokojnika bo iz hiše žalosti, Ljubljanska ulica št. 35, k Sv. Križu v torek ob 15. uri. LJUBLJANA, dne 15. junija 1940.
Globoko žalujoči: FRANČIŠKA, žena; FANI, FRANC, ANICA. EDO, IVAN, JOŽE, IVANKA, otroci; REZI, sestra, ter sinahe; zetje, vnuki in vnukinje ter ostalo sorodstvo.

ZAHVALA
Za premnoge dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli ob nenadni izgubi ljubljenega očeta, brata, strica, gospoda
JAKOBA JURMANA
ZVAN. DRŽ. ŽEL. V POKOJU
se tem potom najiskrenejše zahvaljujemo.
Izrekamo globoko zahvalo g. dr. Crobathu iz Kranja, kateri nam je bil v najtežjem trenutku takoj na razpolago. Zahvaljujemo se vsem darovalcem krasnega cvetja, Sokolskemu društvu, Zg. šiška za počastitev s številnim spremstvom in poslovilnimi besedami, društvu Porezen in vsem, ki ste dragega nam rajnkega spremili k večnemu počitku.
Sv. maša zadušnica se bo darovala v ponedeljek, dne 17. junija 1940 ob 6. uri v cerkvi sv. Roka v Dravljah.
LJUBLJANA, dne 15. junija 1940.
ŽALUJOČI OSTALI
Mestni pogrebni zarod Občina Ljubljana
Brez posebnega obvestila.
Naznanjamo, da nas je po dolgi mučni bolezni za vedno zapustil
naš ljubljeni soprog, oče, stric in svak, gospod
iroslav Brumat
inšpektor pošte v pokoju
dne 14. t. m. v 68. letu starosti, previden s tolažili svete vere.
K zadnjemu počitku ga spremimo v nedeljo, dne 16. junija 1940 ob 4. uri popoldne izpred mrliške veže, šlajmerjeva cesta 2 (Stara pot 2) na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maša zadušnica se bo brala v ponedeljek ob 7. uri zjutraj v Frančiškanski cerkvi.
LJUBLJANA, CELJE, ŽUŽEMBERK, ZAGREB, ST. PETER pri GORICI, dne 15. junija 1940.
žalujoča rodbina BRUMAT

■H^g^^K^r-inVj*. v:** 'v;

Pariz, prestolnica Francije
Usoda In razvoj Pariza skozi stoletja
po-
sloviti pariški „Trocadero"
Vojna usoda Pariza se je nenadno odločila: namesto pričakovanega obleganja je presenetila svet novica o vkorakanju nemških čet v francosko prestolnico. Eno največjih in najlepših mest na svetu je zasedla tuja vojska. Prav pred sedemdesetimi leti so Pariz dolge mesce oblegale pruske čete (od 19. septembra 1870 do 28. januarja 1871). To je bilo v času. ko voj-skovalci še niso mogli napadati iz zraka in ko so tudi utrdbe kaj zalegle. Očitno je, da je hotelo francosko vojaško poveljstvo prihraniti prestolnici usodo Varšave in se ie uklonilo premoči... Po sedemdesetih letih je torej Pariz zopet v nemški oblasti.
Še pred nekaj dnevi...
Kako je bilo v Parizu, tem toplo utripajočem srcu Francije, v tistih dneh, ko so grmeli topovi ob Sommi in ko se je njih grmenje slišalo že v prestolnico Francije? O tem posnemamo iz francoskega lista nekaj vrstic, ki jih je spisal znani učenjak Paul Hazard:
»Tujci, ki imate tako radi Pariz, spomnite se njegovih podob, ki so vam postale domače, lepot, ki ste jih tolikaj ljubili, vrnite se na naše uiice, skušajte se v spominu znajti med nami. Ko ste se tako zopet znašli, se zberite v duhu in dopustite, da se pojavijo pred vami prividi novega življenja. Na tistih postajah, kjer ste izstopili ob koncu svoje poti v Pariz, tam, kjer ste klicali postrežčke. kjer ste se začeli uvajati v pariško življenje, vidite sedaj Parižane in Parižanke, ki sprejemajo Belgijce, Hoiandce in Francoze, pregnane iz njihovih vasi in mest in katerih vsak je še pc-d vtisom komaj preživelih vojnih grozot. Le poglejte ceste, k: ste jih spoznali sredi ubrano lepih pokrajin. takih, kakor da bi se bile samo v vaše ugodje tako sestavile in izoblikovale, krajin z mičnimi vodami, ljubkimi bregovi in zelenimi ravninami. Zdaj jih dolga vrsta majavih avtcmobilov, napolnjenih z žimnicami, pa vozov, ki jih vlečejo izmu-čenie konji, ročnih vozičkov, koles in pešcev polni z vso bedo. kar si je lahko mislimo. Poglejte naše junijsko nočno nebo: nenehno ga osvetljujejo žarometi, ki se obračajo zdaj sem zdaj tja, trga ga hrup detonacij, čuti se ogroženega in čaka nevarnosti. Na obalah Seine ni več zapoznelih pešcev, neskrbnih sprehajalcev, ki bi hodili za tem tekočim zrcalom vodovja; na Buljvarjih ni več ponočnjakov: Pariz je prazen in čm.«
Pariz in Francija.
Kdor ni bil v Parizu ali ne pozna Francozov vsaj iz njihove književnosti, si težko zamisli, kaj pomeni Francozom njih glavno mesto. Nobena druga država na svetu, do neke mere morda samo še Anglija, se s tolikimi čustvi in premnogimi
vezmi ne ofclepa svojega glavnega mesta. Rekli smo že. da je Pariz srce Francije, lahko pa bi tudi dostavili: njena glava. Tu se je v bleščečih podobah velemesta osredotočila ne samo francoska, marveč tudi vsa evropska civilizacija ki je skozi dolga stoletja dobivala prav iz Pariza toliko duhovnih izpodbud, idej in vzorov. Francija ima tudi druga značilna mesta, v katerih je način življenja manj mednaroden in bolj francoski nego v Parizu, toda vzlic vsemu svetovnemu značaju francoske prestolnice je tu toliko izrazito francoskega, v njem sta se tako tesno združili preteklost in sedanjost naroda, ki zavzema eno prvih mest v svetu, da se ne da s Parizom primerjati nič drugega v Franciji. A tudi med vsemi velemesti sveta je Pariz edinstven po svojem mestnem značaju, po ubrani lepoti svojih ulic in parkov, po dragocenih zbirkah v muzejih, po vsem utripu svojega bujnega življenja. V nekaterih mestih so še zna-menitejše starine in še razkošnejše stav-
Panteon, častni grob zaslužnih francoskih mož
be; življenje je — kakor v Londonu ali v New Yorku — še bolj razgibano in promet po njihovih ulicah mogočnejši, toda nobeno mesto ne zapušča v dojemljivem popotniku toliko toplih spominov in v nobenem ni zapadna civilizacija dosegla tako ubranih in vabljivih oblik, kakor prav v Parizu.
Zato je vsak Franooz v provinci hofeed videti vsaj enkrat v življenju Pariz in zato so skozi vekove prihajali vanj slavni in neslavni tujci, študirali na njegovih šolah, spozna vaji francosko kulturo in se obogačeni vračali v domovino, da bi tu razširili vzore, ki so se jih navzeli v Parizu. To so dejstva, ki jih ni moči zanikati.
j Sedaj so se okrog »mesta luči«, kakor so Francozi s ponosom imenovali svojo i bleščečo prestolnico, zgostili najtemnejši oblaki, kar jih pozna njegova zgodovina.
»Maje se, a Se ne potopi.«
To mesto ima dolgo in slavno preteklost. Na njegovem mestnem grbu ie zapisano: Fluctuat nec mergitur. Maje se kakor ladja, a se ne potopi. Dva tisočletna zgodovina Pariza potrjuje ta znameniti rek. Pariz se je razvil iz starega galsko-rimskega mesta Lutecia. Da je bilo to j mesto v rimski dobi že dokaj veliko in : polno umetnostnih spomenikov, pričajo j izkopanine in nekateri ostanki, ki jih še danes vidimo v mestu na levi obali Seine. tam, kjer se razprostira sloveča »latinska četrt«. Iz prvih stoletij krščanske ere ni ostalo nič spomenikov, samo imena mestnih četrti, cerkva in samostanov pričajo o začetkih krščanstva v Franciji. Tako je Montmartre, do nedavnega ena najvese-lejših četrti Pariza, dobil ime do mučen-
£qOZD, NASADI + UTROBA TRDNAVA >V\E5>TO	i c L £ l NIC.*
Zemljevid Pariza in okolice
--t 5 Km
Značilna slika iz pariških predvojnih dni: knjižni trg pred katedralo Notre Dame
c£h (Hrib mučencev). vrti sv. Genoveve, ki je zaščitnica Pariza pa pričuje o junaški ženi-svetnici, ki je rešila Pariz pred tujci in gladom. Na tem vrhu je danes Panteon. ki v njem počivajo najslavnejši možje Francije. Mesto je mnogo trpelo v času, ko so ga napadali Normani. Ze v srednjem veku je začelo rasti in procvi-tati, kakor se je začela vedno boli uveljavljati moč francoskih kraljev. Posebno se je razvilo pod Filipom Avgustom, ki ga je obdal z mogočnim mestnim obzidjem in tako bolj zavaroval pred možnimi napadalci. V tem času se je jela razvijati prav v severni Franciji gotska umetnost, ki je dala tudi Parizu več še danes vidnih spomenikov veličine in lepote. L. 1257. je dal kralj Ludvik #veti dovoljenje za ustanovitev univerze: to je bil začetek »latinske četrti«, ki je bila od srednjega veka tesno v naše dni ena najznamenitejših študijskih središč sveta. Tu stoje palače Sorbonne, Francoskega kolegija in drugi sloveči kulturni zavodi, ki imajo svetoven pomen.
14. in 15. stoletje je bilo v Parizu zelo burno; nastopilo je razdobje težkih notranjih bojev, v katerih se je šele oblikovala prava Francija. Pariz je začel zopet mogočno rasti pod kraljem Henrikom IV. in Ludvikom XIII. Medtem ko so prejšnji vladarji živeli le začasno v Parizu, drugače pa so se držali v svojih utrjenih gradovih, je zdaj Pariz postal zopet sedež trancoskih kraljev. Sloveči
Ludvik XIV. je sicer znova prekinil to tradicijo, ki je v tedanjih razmerah silno koristila razvoju mest, in si je zgradil dvor v Versaillesu, vendar poslej ni moglo nič več zadržati razvoja Pariza, ki je postajal od stoletja do stoletja mogočnejši in lepši.
L. 1789 se je začela v Parizu revolucija, ki je imela velik upliv na ves zapadni svet. sai ie uveljavila načela svobode in demokracije. Pod Napoleonom I. je Pariz dobil nov vzgon k rasti. V devetnajstem stoletju je silno zrasel in se razširil daleč v svojo okolico. Železniški promet, ki ga je zvezal na vse strani, je prisosval k temu velik deieJ. Pod drugim cesarstvom ie dal prefekt Haussmann izde'ati načrt, ki ie položil termlje modernemu, velemestnemu Pr rizu; v tem načrtu so se njegovi starinski deii srečno in ubrano prilagodili modernemu duhu. ne da bi ž--tvovali to. kar ie v njih sliko, it->ga in lepega; nastali so znameniti bulvarji, središča velemestnega prometa, rarkrgja in bleska, ki ie rpajal slehernega človeka.
saj je tu najbolj občutil mogočne uspehe
moderne civilizacije. Za temi širokimi ulicami, za zabavišči na Montmartru in na Montparnassu. pa so se razprostirale tihe ulice delavnega meščana; tu je bilo poleg skromnosti in mirne sreče mnogo bede, zločina in vsega drugega zla. ki se mu ne more izogniti nobeno velemesto.
Tudi po svetovni vojni je Pariz neug-nano rastel in se olepševal na vse na-| cine, ki jih omogoča sodobna tehnika.
j Izmed novih stavb je treba posebej ome-! niti »Cite universitaire«. vseučiliščno mesto. v katerem so zgradile mnoge države za svoje dijaštvo posebne paviljone. Velika svetovna razstava 1. 1937. je pokazala Pariz na višku njegovega razvoja in je izpričala v nepozabnih oblikah zmogljivost in veličino današnje civilizacije, ki so nanjo padale že tedaj sence težke krize. Z vojno, ki se je začela dve leti pozneje. so se odprli pred njo strašni prepadi. ' i 7 5	si?«* \ cr V>
\ ' - ti »'V'* * '■S .'-T. t' 11 i, a w ,Vj r-a' o.'S"i'Jiya J-t j	V v
/i ..
• • •
L. 1814 so čete združenih evropsikih vladarjev zasedle Pariz, v katerem so se Napoleonovi vojščaki hrabro branili. V drugi polovici 19. stoletja so ga Prusi oblegali več ko štiri mesece. Tudi takrat so se Parižani držali zelo hrabro. Ob tej priliki se je Gambetta v balonu dvignil v zrak in tako prvič v zgodovini po zraku zapustil oblegano mesto, da organizira pomoč pešaj oči m brambovcem in sestradanem prebivalstvo, ki je napnsled uživalo meso mačk in podgan. Toda preden je Gambetti uspelo vojaško rešiti prestolnico ie Pariz zaradi lakote podlegel Prusom. Med svetovno vojno je bil že evakuiran in pri pravi j en na najhujše, toda zgodil se je »čudež na Marni« in francoska vojska je pod vodstvom generala Joffra izbojevala zmago, s katero je bil Pariz rešen. Sedaj se čudež ni zgodil in Pariz doživlja isto usodo kakor L 1814 \n 1871.
V Ameriki neprestano telefonirajo
Vsako sekundo se oglasi po telefonu tisoč klicev, dočim jih pride v Evropi na človeka samo po 16 na leto
Njujorška telefonska družba je izdala zanimivo knjigo, ki podaja verno sliko o telefonskem in brzojavnem prometu na svetu.
Knjiga ugotavlja, da je na vsej zemlji 41 milijonov 90.347 telefonskih priključkov. Največ jih je seveda v Zedinjenih državah, in sicer več nego polovica ali 21 milijonov. Samo New Y«rk ima več telefonskih govorilnic nego vsa Francija skupaj in trikrat toliko, kolikor vsa Azija Ameriškega poslovnega življenja »i brez telefona sploh ni mogoče predstavljati, ▼ zasebnem življenju pa ga uporablja vssk Američan tako, da odpade na vsakega državljna Unije na leto povprečno 223 telefonskih klicev. Knjiga ugotavlja tudi to, da je telefoniranje v
Zedinjenih državah seveda zelo poceni, zato je umljivo, da je telefon tam tako razširjen. tako da se v njih vsako sekundo primeri 1000 telefonskih klicev, v enem dnevu pa 91 milijonov. Za primerjavo naj povemo samo to, da odpade v Evropi na človeka povprečno 16 telefonskih klicev — na leto.
V Ameriki odpade n<J človeka 4000 pecfi telefonskih kablov, na ostalih štirih celinah pa samo 200 podi. Skupna dolžina ameriških telefonskih prog znaša 92.850.000 milj. V Ameriki je tudi največ avtomatskih telefonov, namreč 9000. Medtem ko je v Evropi telefon v državnih rokah, je v Ameriki eden najdonosnejših virov dobička v zasebnih rokah.
Sanje po želji
Kaj meni o tem ruski dušeslovec Sergejev
Če si želfte obnoviti nekdanja lepa doživetja, vsaj v sanjah, tedaj storite kakor ruski duseslovec Sergejev. Mož velja v svoji domovini za zelo resnega znanstvenika, toda tudi prijetnosti življenja so mu všeč.
Pred časom je prebil dva brezskrbna tedna na Rivieri. Od tam je prinesel razen spominov ostanek nekega parfema in v Moskvi je svojemu služabniku naročil, naj nekoč ponoči, ko bo spal, zlije zadnje kaplje te dišave na njegovo blazino. Sergejev naj bi ne vedel, kdaj se bo to zgodilo. Služabnik je storil, kakor mu je bilo naročeno, in res, še v tisti noči se je mudil Sergejev vsaj v sanjah spet na Rivieri. Šetal je ob morskem bregu, vdihaval morski zrak in občudoval lepe ženske v kopalnih kostumih. Tako se je v tem poskusu združilo prijetno s koristnim in Sergejev je znova dokazal, da je mogoče z zunanjimi dražljaji, dišavami, zvoki itd., vplivati na sanje v določeno smer.
Angleški psiholog \Villiam Harvey je o
tem sveto prepričan. V nekem poročilu, ki ga .je objavil pred kratkim, navaja celo vrsto uspelih poskusov. Celo kombinirane sanje so mu spele tako. kakor je sam hotel. Harvev se razume mimogrede tudi na slikanje. Nekega večera je položil paleto z raznimi oljnimi barvami na nočno omarico, na odejo pa je kanil nekaj bencina. Ko je zaspal, se mu je sanjalo, tla je stal v svojem ateljeju pred izvrstno lastno podobo, ki jo je sam napravil In potem je po zaslugi bencinskega duha privozil avtomobil, iz njega je stopia mlada dama in Harveveva sanjska slika ji je na moč ugajala.
Drugokrat je angleški učenjak žvečil be-tel, ko je zaspal, a v sanjah, ki so sledile, so se mu oživele podobe na leta, ki jih je prebil v Indiji. Ogrevalna blafina na postelji pa je ob neki drugi priliki povzročila, da je v sanjah ponovno doživljal neznosno vročino, ki jo je čutil, ko je nekoč lezel v žrelo ognjenika Etne.
Živi mrtvec
Uganka Lassa Brands trupa iz Kodanja
V Kodanju živi neki Lars Brandstrup, ki se bori že mnogo let za svoje življenje, in sicer ne proti kakšni bolezni, temveč proti oblastem, ki so mu 1. 1926. to življenje odrekle. Zgodba se je začela tedaj, ko se je med vojaškimi obvezniki, ki so morali stopiti pred vojaške zdravnike, pojavil mož, ki je trdil, da se imenuje Lars Brandstrup in da se je rodil v malem norveškem mestu Hortemu.
Uradniki so nemalo presenečenemu rekru-tu sporočili, da je umrl že 1. 1926. Mladi mož je zahteval dokazov. Izročili so mu neko knjigo tehnične šole v Kodajiju, iz katere je bilo razvidno, da je 5. januarja
1926. zapustil to dolino solz. Dejstvo je, da se je Brandstrup rodil L 1910. kot sm danskih staršev na Norveškem. Krstili so ga in dali so mu dobro šolsko vzgojo Hoda pastor, ki ga. je zapisal v matično knjigo, je že davno umrl in cerkveno knjigo je uničil neki požar. Starše In sorodnike je Brandstrup izgubil še kot otrok. Kako so prišle oblasti do tega da so ga vpisale kot mrtvega, se do danes Se ni pojasnilo. Trenutno vodijo Brandstrupa v uradnih knjigah samo »provizorno«, vendar upajo, da bodo rešili uganke okrog njegove osebe.
Američani pred 25 tism leti
Novi izsledki moderne geologije
Po natančnem proučevanju najstarejših človeških naselbin v Novem svetu sta prišla profesorja Havardovega vseučilišča dr. Bryan in Ray do prepričanja, da je človek živel v Severni Ameriki že pred kakšnimi 25.000 leti. Raziskala sta Lindenmeierjevo dolino na severovzhodu Colorada, kjer so arheologi Smithsonovega zavoda odkrili veliko množino raznih človeških potrebščin poleg kosti izumrlih živali, šlo je za lovsko taborišče ameriških pradomačinov, ki so v poletjih zadnje ledne dobe lovili tu velike bizontove velblode in mamute. Geologi so ugotovili, da so ameriško ledno dobo prekinili vsaj trije daljši presledki, ko so bile podnebne prilike približno takšne kakor danes. Iste razmere so bile v Severni
Evropi, kjer pa so ugotovili štiri toplejSa meddobja.
Bryan in P^ay izjavljata, da se je napredovanje in nazadovanje ledovja v starem in novem svetu dogajalo istočasno ter Je imelo po vsej priliki tudi iste vzroke, M jih pa ne poznamo. Predzadnjič je koloradsko ozemlje pokrilo z ledom pred kakšnimi 25.000 leti, kar so izračunali po usedlinah v ozemljih, ki so se po nazadovanju leda spremenila v jezera Najdbe v Lindenmeierjevi dolini izvirajo bržkone iz dobe neposredno po. tej predzadnji ledeni dobi. še pred kratkim je znanost zavrai-čai a jiaziranje, da bi ljudje živeli v Ameriki že v ledni dobi
Zmago Švajger:
Tri matere
V našo vas se je naselila bolezen. »Nekdo«, ki še ni videl otroškega življenja takrat, ko se vlači po pesniških travnikih zimska megla, jo je prinesla v Anto-ličevo kočo.
Na podstenju svoje koče stoji v jutrnjem mraku mlada Antolička in kliče gospodinjam, gredočim od zornic: »Čujete, naš Vinček je betežen! Otroški ogenj ga kuha. Kako mu naj pomagam? Pridite ga pogledat!«
Nekatere prisluhnejo. Nekaj časa ski-mavajo, potem pa jih žene skrb za lastno deco proti domu. Le Juškova Nana, ki nima dece, stopi v kočo, pokriža malega bolnika in mu vošči dobro jutro. Potem tolaži Antoličko: »Veš. Liza. hudega ne bo nič. Vročina ga drži. Sira mi prinesi in hodnega platna od kakšne stare robače!«
Liza posluša in strmi proti postelji, v kateri leži njen triletni Vinček. Vinček iztegne ročice ter prosi vode. Liza se obrne k vratom, z levim rokavom jope si obriše oči, z desnico pa odpre vrata in vsa trudna začne klicati moža: »Vinc, Vinc!«
Na pragu se zasveti oljenka. Gospodar je prišel iz hleva. Liza nadaljuje: »Vinc, prinesi nam z dil dedekovo robačo! Nana bodo pomagali našemu betežniku«.
Cez malo časa je vse pripravljeno. Nana Odtrga robači rokav, dene	ska in
počaka, da se odcedi sirotka, potem pa ga ovije Vinčku okoli prsi. Ko pokrije otroka, se obrne k Lizi: »Liza, to mu bo pomagalo. Preden bo ovitek suh. bo vročina padla, in Vinček bo dober!«
Iz Naninih oči sije vera. v Lizinih pa pod solzami upanje. Nana ve. kaj dela! Zakaj ne bi? Nekaj otrok je žc ugrabila smrti. Ta Nana!
Nana odide. Liza gleda za njo v klanec. Čez čas se vsede poleg bolnika. Nanina vera ji daje upanje.. . Počasi zadremata oba. mali Vinček in mati...
Vetrič, ki tako rad zašklepeta z okenci v naših kočah, je potegnil mimo hiše in razgnal meglo. Nekaj žarkov je prodrlo skozi slivje. ki obdaja kočo. v sobo, prebudilo Vinčka. pobožalo spečo mater in šlo zopet dalje . ..
Pred hišo je prignal gospodar Vinc od napajanja kravi in teličko. Ko je špI mimo okna, je radovedno prisluhnil. Tišina! Nič glasu! Urno je privezal živinčeta k iaslim in skočil v sobo. Vinček je z ročico grebel po materinih laseh, na ustih ie imel pene. Gospodar je zatulil: »Liza, otrok umira!«
Liza se je prebudila. Razumeti ni mogla ničesar. Topo je buljila zdaj v moža. zdaj zopet v otroka. Ni hotela verjeti moževim besedam. Sele, ko ji je Vinc zakričal nekaj o krstni sveči in zbežal po staro Cvetkov-co. se je začela zavedati. Z napol blaznim pogledom je objela otroka, ga stresla za roko in ^bežala ts sobe.
Preden «e je vrnil s staro Cvetkovco. je bil Vinček že v os miren. Toliko, da sta mu prižgala svečo in strgala s prsi Nanin ovitek in že je zaspal za vedno. Stara Cvetkovca mu ie zatisnila oči. ga pokri-žala. pckleknila k postelji in začela moliti: »Oče naš...«
Vinc sam ni molp.. Skoraj surovo je zrl v otrokovo lice na katerem se je igral svit krstne sveče.
Cvetkovca ie» odmolila. Po nekaj trenutkih trnke ti.ine je plašno vprašala: »Kaj bo rekla Liza?«
Vinc se ie zdrznil Mirno je stopil k otroku. ga pokriža! i»i šel iskat svnjo ženo.
Cvetkovca je vse pripravila, kakor je t»eba. Vinc ic na skednju komaj našel Li-zo. Preko krvavih ustnic katere si jr reva zgrizla v blazni bolečini, je divje siknila: >Ste mu prižgali sveto?« Vinčev odgovor: »Smo. namesto tebe . jo je razdražil. Besno mu je zakričala v obraz: »Jaz sem ga rodila. drugi mu nai prižigajo sveče! Več ni zmogla. Vinc jo je razumel. Počasi jo je spcavil iz skednja nazaj k otroku.
Za opoldanskim zvonjenjem jo zapel navček. Vsi so vedeli: v vasi je umrl otrok'
Zvečer, ko ugašajo lučke irj, se koče po naših gričih pogrezajo v temo, delajo dekleta pri Antoličevih rože. Starejši sosedje molijo, le mati Liza molči. Okoli polnoči se razidejo. Vsi so trudni. Tudi domači. Pri Vinčku ostane stari moleč Draš, ki BOČasl drami je ob brleči sveči.
Drugo jutro ob zori vas zopet oživi. Vse je spet ko včeraj. Le na pragu pri Antoličevih ni Lize, ki bi klicala na pomaga-nje...
Ko je Vinčku poelednjič pel navček, so morali Lizo s silo vleči s pokopališča nazaj v pra7no kočo. Vaščani so se čudili: Takšna žalost!«
Da ni bila stara Cvetkovca še isti dan. kr> je pomagala Vinčku. pri svoji hčeri Peruniki na kolinah, bi se vas pogreznila v staro živi jeni e. Ljudje bi še govorili o Vinčkovi smrti in o nesrečni materi Lizi, dckler jim jovorica ne bi onemela ob skrbeh za v-akrianii kruh. Zdaj po Vinčkovi smrti pa je zboVl še Ferunikin otrok. Tudi njega ic cele Iri dni kuhal otroški ogenj. Četrti dan je šel na pragu svojega tretjega leta za Vinčkom.
Ko mu je pri fari zapel navček. so \TŠ«"ani stisnili glave in se čudili: »V enem lednu drugi otrok!« Matere pa so skrbne-ie začele zavijati svojo deco. jih gonile na peč in se bale otroškega ognja.
Stara Cvetkovca je bila vsa potrta. Vas je šepetala: »Cvetkovca je prinesla Feru-nikinemu otroku Vinčkovo bolezen«. Sin Tina, ki je živel še pri njej doma. jo je komaj spravil, da je šla kropit otroka svoje hčere. Zdelo se ji je, da jo vlečejo k sodbi. Vsa vas jo bo zevala.
Ni se motila. Komaj je pokrižala otroka, že je udarilo iz Ferunike: »Mati, vi nt» nam prinesli boleamk
Cvetkovca se je obrnila: »Nisem, Fe-runika!«
Ferunika stopi bliže in se vrže na kolena V očeh ji bliščijo solze. Čez razpokane ustnice pada sodba: »Nikoli niste marali, da sem se priženila k tej hiši. Mati, na svojih prstih ste prinesli smrt!«
Starka je ranjena. Če bi mogla, bi se branila z rokami in zobmi. Toda ne sme. Pri mrliču so. Oči so uprte vanjo. Starka se brani skromno, bolestno: »Ker sem rodila tebe. Ferunika zato nosim smrt«.
Ferunika zaplaka. Cvetkovca se obrne proti vsem.
»Ne veste več, kako sem pred leti rešila našega Tina. ko je umiral? Prav ti, Ferunika. si mu že tekla po svečo. Jaz pa sem zaklenila za teboj vrata, se vrgla pod Križanega in kričala: »Ne sveče? Bog, saj nisi tako mogočen, da bi mi vzel edinega sina...! Potem sem butnila opotekajoče se v Tinovo posteljo. Tina se je prebudil. Še tisto leto je šel k vojakom!«
Ljudje v sobi so vztrepetali. Starka je končala svojo zgodbo. Zunaj se je veče-rilo. Na vse je padal mrak.
Stara Cvetkovca je poslednjič pokropila vnuka in odšla brez besede. V sobi je zatulila Ferunika ...
V	kočah na gričih so spet zabrlele lučke...
V	našo vas je nekdo prinesel bolezen. Tri matere plakajo: dve ob mrtvem, stara Cvetkovca pa ob svojem živem otroku, j
CENE MALIM OGLASOM
Po 50 par za besedo, Din S,— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo ogiasa Din 12.—* Dopisi ta ženltve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo. Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši zneseh za enkratno objavo oglasa Din 20.—» Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.- za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din %
Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od
Oglasnega oddelka »Jutra« n«« * . .. _________«_
odgovor, priložite ^^ 5* v znamkah
Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana.
prjr	
	
Bescaa 1	din, davek i din.
23 Mro	ah daianie naslov
3 din.	Naimaniši znesek
	17 din.
Hišo za letoviščarja
ali upokojenca, prodam v mirnem svežem zraku, 5 sob, kuhima, z nekai zemljišča. z gospodarskim poslopjem ali brez. Via Raj-henburg. Naslov: Poštni predal 1885, Podsreda.
15145-38
Na Bledu
ali okolici iščem preko poletu dve opremlieni sobi s kuhinio v vili z vrtom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Letovišče«.
15157-38
Letoviško
stanovanje
čez poletje, 2 sobi, kuhinjo, oprem'jeno. iščem Ponudbe pod »Prilika za kopanje« na ogl. odd. Jutra.
15380-38
Gostilna
na novo urejena z iz-bornim vinom domača kuhinja, moderno keglji šče, balinišče, vrt, trafika se toplo priporoča Marica Senica, Streli ška ul. 22.	15506-18
Gostilna Poljšak
vabi vsako nedeljo ln praznik na veselo zabavo z godbo. Najmodernejše kegljišče. Vabljeni klubi.	15549-18
Mladinski penzionat
je otvorien v Preddvoru nad Kranjem, v najlepšem alpskem predelu Slovenije. Govori se nemško, na zahtevo tečaj aneleškega in francoskega jezika. Možne so vse panoge športa. Na željo se pošlje prospekt. — Piš te na naslov: Mary Gatti, Preddvor nad Kranj CJ3.
15250-38
Več sob
na Krki pri Stični oddam za poletno sezono Zaje Stična. 15315-38
Kdor si želi
miru, dobrega zraka in udobnega stanovanja po leg gozda na Gorenjskem. naj takoj sporoči Markošku, Ljubno. Pod nart.	15402-38
V mirni legi
tik Rogaško Slatine
oddam sobe. po želji tudi dobro domačo hrano. Natančno se poizve v slaščičarni Novotny.
15633-33
» t i w ■!• nr f • f 11
Beseda 1 din, davek 3 din,
za šifro ali daianje naslova 5 din. Najmaniši znesek 17 din.
Danes
kakor vsako nedeljo in praznik koncert v gostil ni »Univerza«, Židovska SFza 4.
Vse cenjene goste, ki s-- me obiskovali v gostilni »Lloyd«, vljudno vabim na izborna '-ina ter gorka in mrzla Jedila.
15490-18 Velkavrh Rezi
Beseda I din. davek i din; '.a šifro al: daianje naslova ' din. Najmanjši znesek 17 din.
Aranžer
za modno trgovino dobi takoi mesto. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod
»Zmožen«.
15367-1
Za danes se
priooroča
gostilna pri »PANJU«, Vegova ul. 10. Pridite, prepričajte se!
15615-18
Pri Putrichu
danes ples. Vsi vabljeni.
15585-18
I.epa mlada leta
ne bi užile sveta če na našo veselico ne pripelieš ljubljeno
družico.
Gostilna »pod gozdom«., Dolenjska cesta.
15524-18
Gostilna Martine,
Zgor. Šiška
Danes koncert! Ples! Dvo-rana! Vrt! Boljša vina! P.ška v papriki!
1549S-1S
Vrvarskega
pomočnika
zanesljivega spreimem takoi. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	15286-1
Fotografskega
pomoenika(co)
negativ retušerja spreimem takoj. Ponudbe na Foto • Japelj, Maribor. Oddam re-tušo tudi na dom.
15218-1
Pekovski pomočnik
mlajši, kateri bi razn3Šal strankam kruh, dobi takoj mesto. — Vrečer. pekarna, Podkoren, Kranjska gora.
15185-1
Koncipijenta
z najmanj eno etno pra kso sprejme za čas od 1. septembra t. 1. do 1. februarja 1941 odvetniška pisarna. Ponudbe do 1. julija na oglasni odd. Jutra pod »Advokatski koncipijent«.
14737 1
Dijak - plavač
za nadzorstvo kopališča naj se ponudi s sliko na hote! Žanier Sv. Pavel pri Preboldu. 15142-1
Samostojno
kuharico
sprejmem s I. VII. ki bi kuhala za 3 boljše osebe in za 10 poslov navadno kmečko hrano Prednost imajo one z gospodinjsko šolo Plača po dogovoru. Naslov v vseh posl. Jutra.
15144-1
Prikupno damo
mlajšo, solidno Iščem za kakih 6 tednov kot spremljevalko v Dalmaci jo. Prosta penzija in drugi stroški ter honorar. Ponudbe na ogl. od de ek Jutra pod »Družabna«	15284-1
Zanesljivemu
urarju
oddam stalno delo na dom Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Urar« 15248-1
Varčna ženska
preprosta, ki želi skupno življenje s 50 letnim ločencem naj javi naslov ogl. odd. Jutra pod »Skupnost«	15302-1
Šafarja
(oskrbnika), resnega. Izurjenega v vseh panogah gospodarstva, poseb no v hmelju, sprejmem. Prednost imajo tisti, ki imaio dobro prakso v hmelju. Ponudbe poslati z zahtevami na ogl. odd. Jutra pod »Hmelj« 15404-1
Lesnega
praktikants
ki Ima že nekaj prakse ter se spozna pri lesu sprejmem. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Praktlkant<.
15405_1
Šoferja — mehanika
dobrega vozača, sprejmem k tovornemu ln luksuznemu avtomobilu proti dobri plači. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vozač«.
15403 1
Brivskega
pomočnika
sprejmem takoj. Ivan Herlak, Sv. Petra c. 76.
15385.1
čevljarskega
pomočnik?
dobrega in hitrega, sprejmem v stalno služ bo. — Pere, čevljarstvo. Sevnica.	15416-1
Elektromonterja
z daljšo prakso v visoko in nizkonapetostnih napravah sprejme Elektrarna Fa'a, d. d. Maribor. Pismene ponudbe je nasloviti na prednji naslov.	15365-1
Prodajalko za
slaščičarne
mlaj&o moč, ki je v tej stroki vpeljana, sprejmem takoj. Naslov v vseh posloval. Jutra.
15363-1
Pošteno dekle
pridno, ki zna nekaj kuhati in ima vese.je do vrta. dobi takoj službo pri tričlanski družini. — Naslov v ogl. odd. Jutra.
15374-1
Tapetniškega
pomočnika
sprejmem takoj. Plešec Ivan, tapetnik. Zglasiti se je pri »Bor«, pohištvo Vižmarje-št. Vid nad Ljubljano.
15379-1
Frizer, pomočnico
sprejmem. Naslov v ogl. odd. Jutra.	15339 1
Ali ste rojeni med leti
1935?
čitalci »Jutra«, rojeni med leti 1859 do 3935, se naprošajo, da navedejo svoje ime in točen datum rojstva. F. T. KARMAH, grafolog, čigar znanstvena raziskavanja so splošno priznana in obsežno komentirana v vseh listih, se je odločil, da priredi čital-cem »Jutra« senzacionalne napovedbe, na čijih osnovi zamorejo generacije, rojene med leti 1859—1935 popraviti svoj življenjski položaj in doseči srečo v vsakem pogledu. Ta objava je velike važnosti in nudi čitalcem edinstveno priliko, da si izboljšajo življenjsko srečo. Nepogrešljiva jasnovidnost grafologije vam bo pojasnila:
1.	Vaš značaj, njegove hibe, njegove kvalitete;
2.	vaše poglede v ljubezni:
3.	vaše izglede v špekulacijah, trgovini;
4.	vaše izglede glede potomstva;
5.	dolgost vašega življenja;
6.	vaše prijatelje, vaše protektorje;
7.	vaše neprijatelje, krivične obdolžitve; žit ve;
8.	potovanja, spremembe bivališča;
S. rodbinske neprilike;
10. vse, kar hočete vedeti o loterijskih uspehih.
Stavite nekoliko važnejših vprašanj, ki vas najbolj zanimajo, in točne rojstne podatke. Vse zgoraj omenjeno dobite POPOLNOMA BREZPLAČNO, ako kupite od pisca njegovo najnovejšo knjigo »NAŠ ŽIVOT I OKULTNE TAJNE«. Cena knjigi samo 30 din. .Denar naj se pošlje naprej na čekovni račun št. 17455 na točen naslov: JF. T. Karmah, Žalec.
Modistko
prejmem. Naslov v ogl. odd. Jutra.
15421-1
Frizerko
sprejmem takoj v stalno službo. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Dobra ondulerka«.
15412-1
Dekle
od 25 do 30 let, ki se razume na gospodinjstvo sprejmem. Gostilna Ravbar. Bežigrad, Stani-čeva ulica 2
15492-1
Krojaškega
pomočnika
samo z dežele sprejme takoj Tomšič Josip Notranje gorice p. Brezovica pri Ljubljani.
15455-1
Vzgojiteljico
k 2 in pol letnemu deč ku z znanjem nemškega in srbskega jezika — iščem. Ponudbe s sliko na Rudolf Gutmann — Novi Sad Petra ZrlnJ-skog 14.	15251-1
Računovodja in
korespondent
Veleposestvo na Dolenjskem Išče računovodje in korespondenta, vešče ga slovenskega in nem škega jezika v govoru in pisavi. Uren strojepi sec ter mora obv'adati perfektno nemško ln slovensko stenografijo.— Ponudbe na ogl. odd •Tutra pod »Računovod Ja«	15296-1
Nujno potrebujem
gostilniške kuharice, pri vatne služkinje, natakarice in izvežbano bla-gajničarko. Posredovalnica Oerinc LJubljana. Aleksandrova cesta 7 'II.
15458-1
2 samostojna ključ.
pomočnika
elektro- ln avtogeno varilca, sprejme takoj — Kunstelj, Bled.
15406 1
Mehanika
za centriranje in montažo ko'es sprejmem takoj. Ponudbe ped »Spodoben« na oglasni odd Jutra.	15409-1
Sposobnega šoferja
in vestnega sprejmemo v službo za tovorni avtomobil z generatorjem na lesno oglje. Točnejše informacije daje: Rudarska združba Bohemi ja, Ljubljana, Miklošičeva c. 15 ali ravnatelj stvo rudnika Pečovnik pri Celju.	15553-1
Mehanika šoferja
za kolesa sprejme takoj Franc Kristan, mehanič na delavnica Tyr'^?va c. 54.	15559-1
Šiviljske pomočnice
samo prvovrstne sprejme takoj modni salon Rozman Jelka Cesta 29 okt. 23.	15562-1
Kuharica
poštena in zanesljiva do bi takoj mesto pri manj ši rodbini na deželi. Ponudbe na podr. Jutra v Celju pod »Nastop takoj« -15692-1
Urarskega
pomočnika
dobrega z dobro plačo sprejme za stalno Jakob Mulavec, Maribor Kralja Petra trg. 15658-1
Prodajalka
izurjena za delo ki Ima veselje do mesarije ln delikatese prikupljlva — dobi takoj mesto. Franc Ocvirk mesar Povšetova 38, Ljubljana. 15680-1
Delniška pivovarna Sarajevo
potrebuie Za takoj izkušenega pivarja (pivarskega pomočnika. Prednost imajo neoženjeni in kateri so že delali v pivovamiških pod-ietiih in poznaio delo v vseh oddelkih. Ponudbe z opisom dosedanjega dela in zahtevo plače poslati na Pivovarno, Sarajevo.
15588-1
Perico
sprejmem na dom. Borštnikov trg št. 2, gostilna.
15528-1
Dva pleskarska
pomočnika
sprejme Genussi, Gregorčičeva 17.
15534-1
Brivskega
pomočnika
spreime takoi salon Merlak Sv. Petra cesta 76. Stalna služba.
15512-1
Gospodična
lzvežbana v iesni stroki z znanjem državnega ln nemškega jezika ste nografije, strojepisja, — knjigovodstva in korespondence Išče premešče nja. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Les«
15227-2
Absolventka
srednje šok
z malo maturo ki ima dvo-etno pisarniško prak so Je dobra ra:unarica in strojepiska Išče mesta pri večjem podjetju Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalno me. sto«	15231-2
Dekle
vajeno vseh hišnih del želi zaposlitve kjerkoli Naslov v vseh posl. Ju tra.	15240-2
Mlinarski mojster
in pomočnik išče službo poslovodje. Vzame tudi mlin v najem. Naslov v vseh posloval Jutra.
15362-2
16 letno dekle
podeželsko, išče s'u?be v gostilni ali pri privatnih ljudeh, kjer bi se Izuči la kuhanja in pospravljanja. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod »Maribor«.
15364-2
Komorni sluga
in šofei
marljiv 8 prvovrstnimi spričevali, govori več jezikov, Išče službe. Po_ nudbe pod »Zanesljiv sluga« na ogl. odd. Jutra.	15371-2
Kmečke dekle
oopolnoma vešča kuhe. gre k boljši družini za kuharico ali pa v dobro tdočo gostilno za natakarico. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zelo marljiva«.
15373-2
Gospodično
izučeno prodajalko ali začetnico s trgovskim tečajem pošteno in zelo razgovorno sprejmemo takoj. Plača 900 din. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
15638-1
Vezilje in učenko
prvovrstne, spreimem. Atelje za perilo Tea Čep, Maribor, Tyrševa 6.
15659-1
Šofer
vsestransko izurjen, zanesljiv in trezen, po možnosti samec, dobi takoj službo. Ponudbe s prepisi spričeval na podružnico Jutra v Celju pod značko »Šofer«.
15664-1
Vrtnar
dober, trezen, ki bi opravljal tudi vsa hišna dela dobi takoj stalno službo, ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Vesten.
15504-1
Kamnoseškega
pomočnika
in brusača za granit sprejmem. Franjo Ku-novar kamnoseštvo Ljub ljana, Sv. Križ.
15520-1
Krojaškega
pomočnika
prvovrstnega za velike koma de proti dobri plači sprejme nujno modni atelje »Cheva-lier«, Ljubi). Tavčarieva 4.
15670-1
-Jeseda 50 Dat. davek 3 din. -er * din u lifro nl< daia lie naslova — Nmirjami' tnesek daj t).
Postrežnico
ki bi tudi rrala, iščem k manjši družini na Brinju. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
15618-1
Frizerko
dobro izurjeno vseh v stroko spadaiočih del, išče za takoi Rozka Schneider, Dcmžait.
15613-1
Snažilko
za ponočno delo išče go stilna Figovec. Sposobna starejša ženska naj se osebno oglasi.
15610-1 Natakarico
pridno in pošteno, ki bi prevzela na račun potrebujemo za takoj. Po nudbe s sliko na restavracijo Ballen, Kranj ska gora.	15611-1
Sobarico
za vsa hišna dela. spreimem Nastop 1. julija. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
15656-1
Mesar in
prekajevalec
popolnoma samostojen v to stroko spadaiočih del, vojaščine popolnoma prost, želi premeniti službo, najraiši v Savinjsko dolino, bodisi v mesto ali na deželo. Ponudbe na: Dakskobler Avgust. Komenskega št. 17 Celje.	15331-2
Absolvent srednje kmetijske šole
išče primernega mesta. Je specializiran v sadjarstvu in vinogradništvu. Nastop takoj. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Vesten in marljiv«.
15299-2
Dobro delo
t>i rada nudila trgovski pisarni ali podjetju pridna absolventka trgovskega tečaja, iz dobre skromne družine. Stroiepis in stenografijo obvlada dobro. Kdor bi ji mogel nuditi skromen zaslužek, je naprošen, da sporoči to pod šifro »Dobro delo« na ogl. odd. Jutra.
15236-2
Sobarica
srednjih let z dolgoletn. spričevali Išče mesta pri boljši družini izven — Ljubljane. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sobarica.«	15237-2
čevljarski
pomočnik
samski, star 33 let, z obrtnim listom, zmožen vsakega dela, tudi izdelovanja gornjih delov, želi stalne "zaposlitve. — Ponudbe podruž. Maribor pod »čevljar«.
15358-2
Natakarica
solidna, dobra moč i.Ve primerne stalne takojšnje namestitve v bolj. šem lokalu. Ponudbe na podr. Jutra v Celju ood »Izurjena«	15276-2
Natakarica
poštena in simpatična želi premeniti mesto v kako dobro idočo gostil no. Naslove Marica šket Laško.	15277-2
Gospa
išče službe v bufetu, trafiki ali kot blagajni-čarka. Naslov v vseh posloval. Jutra.
15389-2
Šivilja
zmožna tudi nemščine, absolventka gospodinjske šole. Išče službe kot sobarica ali negovalka otrok. Ponudbe na podružnico Jutra v Ptuju pod »Marljiva«.
15399-2
Sobarica
mlada, dobra moč. Išče mesta v boljšem hotelu. Ponudbe pod »Večletna oraksa« na ogas odd. Jutra.	15422-2
2 plačilni
natakarici
z večletno prakso iš*eta mesta samo v boljšem lokalu v LJubljani ali izven. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kavcije zmožni«.
15448-2
Bivši samostojni
obrtnik
valen ob^evanla z llud-mi. zanesljiv ln simpatičen, inteligenten, abstinent. vdovec, sigurne ca nn-stona želi n?mest! tve kot skladiščnik ali sl1'-m. Oferte prosi pod »V korist vam bom« na ogl. odd. Jutra.
15461-2
Pekovski pomočnik
zmo*en vsega dela Išče službo za takoj M. Pavlin Jeranova 2. I.lub ljana.	15453-2
Frizerski pomočnik
izučen trgovine mešane ea ba^-a želi dobiti me sto kjerkoli. Vojaščine prost. Naslov v vseh po slov. Jutra.	15471-2
Kletar, sodnr
dobi mesto takoi. Ponudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Trezen in zanesljiv«	15459-1 15362-2
Absolventka
dvoletne gosp. šole želi službo kot pomožna ku harica v hotelu aH restavraciji. Naslov v vseh posl. Jutra. 15304-2
Kuharica
dobra nrospodinja gre k orožnikom a l samostoj nemu gospodu. Naslov v vseh posl Jutra
15320-2
K otrokom
Iščem zaposlitve. Govorim samo nem:ko. Ponudbe na ogl. odd. Ju tra pod »25« 15601-2
Žagar
prvovrsten na venecian ki zna vsa popravila na stopi lahko takoj. Ponudbe s podatki na ogl. odd. Jutra pod »Žagar« 15293-2
Trgovski pomočnili
me:ane stroke vojaščine pro^t vešč slovenskega, nemškega jezika bi vsto pil v trgovino v mestu na deželi v skladišču ali sično Lahko s kavcijo do 10 tisoč din. — S'avko Klemenčič p Ro gatec.	15290-2
Natakarica
191etna. dobro verzirana. obojestransko strogo poštena. želi službo v boljši gostilni ali restavraciji. Ponudbe pod »Simpatična in zmožna« na ogl. odd. Jutra.
15479-2
Gospodična
stara 20 let simpatičnega nastopa, želt zaposlitve kot prodaia'ka v slaščičarni aH mlekarni. Nastop 15. julija. Naslov v ogl. odd. Jutra.
15430-2
Vajenca
zdravega, poštenega, s primerno šolsko izobrazbo iz Liubljane ali okolice, spreime R. Mlakar, Ljubljana VII, Jernejeva 35.
15698-44
Zaslužek
Beseda I din, davek 3 din; za šifro ali daianje naslova s din. Najmaniši znesek 17 din.
Vsako prepisovanje na stroj
prevzamem na dom. Naslov pustiti v oglasnem oddelku Jutra.	15200-3
Zaslužek
V vsakem kraju sprejmemo zaupnike ter nudimo dober zaslužek. — Prljjoročljlvo za upokojence. Lahko in uspešno delo. Hitre pcnuobe ra oglasni odd. Jutra pod »Takoj denar«.
15489 3
Mlado dekle
zmožno samostojnega vodstva išče nameščen j a v mlekarni s'aščičarni trafiki ali slično. Grem tudi kot postrežnica k maločlanski družini. Po nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vestna in marljiva«	1556C-2
Perfektna kuharica
specialistka za sendviče išče službe za takoj. Po nudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Perfektna kuharica«	15564-2
Natakarica
išče namestitve v boljšem lokalu kjerkoli. Po nudbe na podr. Jutra Celje pod »Takoj«
15689-2
Natakarica
26 let stara želi preme niti službo. Gre tudi lz ven LJubljane. Ponudbe na o^l. odd. Jutra pod »Poštena natakarica«
15683-2
Sobarica
vajena tudi kuhe, išče mesto kjerkoli. Ponudbe na oel. odd. Jutra pod šifro »Dobra, vestna moč«.
15501-2
Brivski pomočnik
želi premeniti službo. Na stop takoj. Kodrič Stanko, Novo mesto, Šuklietova 9.
15532-2
Upokojenec
finančne stroke, razmeroma mlad, zmožen kavcije, želi službo skladiščnika, inka-santa, portirja. oskrbnika hiš. posestva, gre tudi na dež»!o. Zahtevki nizki. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zmožen zanesljiv«.
15516-2
500 do 1000 din
nagrade
dobi, kdor mi preskrbi stalno službo. N-.«lov v vseh poslovalnicah Jutra.
15660-2 Kot gospodinja
grem k družini ali zasebniku. Znam šivati, vaiena vseh gosrodiniskih del. Naslov v vseh poslovalnicah lutra.
15662-2
Vajenci (ke)
Vajenca
s primerno šolsko izobrazbo, močnega. 14 do 15 let starega, poštenih staršev, — spieimerr. takoi v trgovino. I. A.iciašič. Kram.
15294 44
Mehaniškcga
vajcnca
sprejmem. Naslov v poslov. Jutra. 15194-44
Vajenko
sprejmem v trgovino z rr.eš. blagom, pridno po šter.o z dobrim šolskim spričevalom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Industrijski kra!«
15150-44
Brivskega vajcnca
sprejme takoj Miro Trt-nik, Ambrožev trs 9.
15375 44
Pekovskega vajenca
'•prejme A Pretnar, pekarna, Vodnikova c. 69 15410-44
Mesarskega vajenes
T!očneJ*ega sorejme Lo »rk Jakob mesar Oplot niča.	15267-44
Vajenca
sprejme drogerija Hermes, Miklošičeva c. 30 15605-44
Vajenca
za čevljarsko obrt sprej mem. Naslov v veh po slov. Jutra. 15626-44
Vajenca
starega, od 14—15 let sprej mem v uk. Ključavničarstvo Ljubljana, Wolfova 10.
15500-44
Frizersko vajenko
spreimem takoi. — Stane Bradač, Medvedova 22. — Ljubljana VII.
15499-44
Vajenca
poštenega, spreimem ▼ Špecerijsko trgovino. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pošten vajenec«.
15)11-44
Potnim
Beseda 1 din, davek 3 din: za šifro ali daiani*- naslova 5 din. Naimaniši znesek 17 din
Sladkornobolni!
Irram več stek eničlc In. su ina Rave. ki ga prodam po nizki ceni. — Naslov v ogl. odd. Jutra.	154S8-6
Briljant
bel, krasnega sinja, solitaire
ugodno prodam. Cena izredno nizka. Din 16.000. Pojasnila d.»je iz prijaznosti zlatar Jazbec, Miklošičeva itev. 12.	15619-6
rieseda 1 din, davek i din. u tiirc tli daianie naslova 5 din Naimaniši znesek 17 din.
Otroški voziček
dobro ohranjen, prodam Naslov v vseh poslovilni cah Jutra.
15614-6
Otroški voziček
moderni športni prodam Gbtzl, Stari trg 2-IiI. Ogied od 10. do 12.
15603-6
Naprodaj
otroška postelja skoro nova In salonsko ogledalo. Poljska pot 31. Mo ste.	15607-6
Kiajevne
zastopnike
sposobne in agilne spreime zavarovalnica »SAVA«. — Ljubljana, Sv. Petra cesta 2.
14539-5
Agilncga potnika
za prodajo okenskih rolojev in ža uzi.1 sprej mem. Jo=ip Bardorfer. Stožice 157.
15414-5
Prodam*
Resed- 1 din. davek * din za šifro tli daianie n«ln»* 5 din Nai-raniš' znesek 17 din.
Otroške vozičke
igrače in kolesa kupujte na vogalu Miklošičeve in Tavčarievr pri tvrdki
ST. REBOLJ.
113-6
V nedeljo 16. t. m.
se bo prodala košnia sena in otave na Perdanovih travnikih v bližini dolenjskega kolodvora. Reflektanti naj se zglasijo ob pol 4. uri popoldan v gostilni pri Marenčctu, Dolenjska cesta.
15348-6
Trgovske stelaže
in pulte skoraj nove po ceni prodam. Pojasnila daje PodržaJ Ivan Višnja gora.	15117-6
Koža belega
medveda
izreden komed poceni naorodaj. Dorotheum — Miklošičeva 12. 15238 6
Venecijanko
naprodaj. Franc Ogrin Kv. Petra c. 49.
15306-6
Za manjše zgradbe
razna okna, okviri, vrata, 2 ledenici za gostilne itd. zaradi izpraznit ve skladišča prodam. Vse dobro ohranjeno. Matko Seršen, Ljutomer.
15401 6
Rabljeni biljard
ugodno prodam. Zabjek št. 6, gostilna.
15475-6
Otroški vozičok
globok, moderen, krem barve, skoro nov, ugodno naprodaj. Herber-steinova ulica 9 I. za Stadionom.	15468-6
Jermen
usnjen, dvojno šivan, okoli 30 cm širok, 20 m dolg. prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Jermen«.	15469-6
Ročni voziček
z dirco nosilnost 600 k<j prodam za 680 din. Ma rlbo-.ska 19 Ljubljana.
152976
Otroški voziček
v zelo dobrem stanju prodam. Stupica Jesen-kova 2.	15625-6
Košlrun. jagnje
kozliček
se dobi vsak dan po naj
nižji ceni Se priporoča Stanič Lojze prej Fra-nja Ocvirk, mesarija — Šolski drevored.
15552 43
2 novi pisalni mizi
prodam. »Julijana«, Fian-čiškanska 3.
15 95 6
Kolesarji, motoristi avtomobilisti!
Varna vožnja brez nevarnosti za pnevmatiko pri uporabi originalne ameriške tekočine »Gumiprotector«, katera zajamčeno takoi avtomatsko oditrani vsako poškodbo. Istočasno poveča trpežnost gume. Dobavlja JUGO-PATENT. D.orako-va 8.	155P9 6
15589-6
Radi odpotovanja
oddam kompl. pisarno za gospode, črn hrast, dobro ohranjeno kot novo, za primerno ceno. — Poizve se: BorStnikov trg 2, gostilna.
15529-6
Branjarijo
oddam. Sušnik Ana, Emon-ska cesta 10.
15M9-6
Lep športni voziček
in stajro, prodam. Salon Mary, Tyrševa 51.
15518-5
Železen štedilnik
in mizo. prodam. Povšetova S3. Kodcljevo.
15640-6
Štedilnik
pripraven za gostilno, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
15637-f
Prodam
zajčio štalro, 4 oddelki, razno kuhinjsko orodie, močne posode za več'e rastline, posteljnino, karnse, krasne store, police za sadje Kocenova 6/1.
15668-6
Kolo
dobro ohranjeno, kupim takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Kolo«.
15341-11
Moško kolo
dobro ohranjeno, malo
voženo lahko kupim ta koj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Športno«	15264-11
Prijetna in sigurne
je vožnja z dvokolesom, katerega kupite pri ške-tu na Vranskem.
15438-11
Kolo
novo, moderno, ugodno prodam. I. Kavčič. Ger bičeva ulica 10, Trnovo.
15432-11
Najboljša kolesa
res po stari lanski cen! kupite pri S k e t u na Vranskem.
15435 11 Mo^ko kolo
Austro-Daimlcr še popolno, ma novo. prodam za 11^0 dinariev. Hedv;ka Gojznikar \X'olfova ul. 12.
15621-11
Moško in
domsko kolr
ma'o rabljeni poceni prodam. Ciril Kregar— Richarjeva ul. 17.
15602-11
Damsko in
moško kclr
popoln-imn. novo naibolj še znamke ln športno kolo novo najfin<:j~.e ita lijsnrke znamke za zelo nizko ceno naprodaj. Beethovnova 14 II vrata 21.	15679-11
Otroški voziček
globok, posteljna fkoširico) in caibico, prodam. Ogleda se lahko vsak dan od 10. do 3- 'Jre. B!e wcisova cesta 20/11. Guzclj.
15644-6
Polnojarmenik
65 cm premera v dobrem stanju še v obratu kom pleten z žfigami prodalo za 16 tisoč din »Zora« Črnomelj. 15292-6
ValiJni aparat
Avtomafk za 1000 jajc cena 6G00 din ln Ideal za 300 ja'c 2000 din na prodaj. Izvrst3n pripomoček za brezmesno eo sno-iarstvo. — Jože Lad-stetter Domžale, B^trl-5ka u!. 11.	15283 6
Radi pomanjkanja
prostora
prodam več gostilniških stolov, kredenco, divan, navadno in zložljivo posteljo in drugo. Gostilna »Univerza«, 2:idovska steza 4.
15491-6
Rezkalni stroj
ffre«mašino) za železo, plini stroj, industrijska okna. železna 180x260 nože za stru*en'e železa. orodje za ključavnl-čarje ln ko'-a*e. ključe za razne velikosti mnttc vse dimenzije v veliki količini ugodno proda ALPINA. LJubljana, T\r-ševa cesta 12.
15484-6
Zdravniško omaro
stekleno, zn Instrumente uradno proda Alpinn. Ljubljana, Tjrševa c 1?
15484-6
-»eseds l din, davek 3 din. •» iifrr ili iaunc naslova ' Jin Natfnaniii tnesek 17 IJO.
Železno blagajno
veliko, dobro ohranjeno — kupimo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tvornica«.
15322-7
Žgano apno
kupim vsako Količino (va-gonskt pošiitke). Ponudbe na »Tara«, trgovina gradie-vinskega materiala, Beograd Radnička 70	15110-7.
Stol
prevozni, sedeči za starega človeka kupim. — Naslov naj se ptistl v 02'a.snem cdd. Jutra pod vStol«.	15334/7
Leico, Exacto
ali enakovreden aparat kupim. Fonudbe z opi_ som ln ceno pod »Kvali teta« na ogl. odd. Jutra 15301-7
Drobilec za kamen
dobro ohranjen, za eltk-trični pogon, po možnosti z motorjem, kupimo. Ponudbe z opisom stroja in ceno na ogl. odd. Jutra pod »Drobilec«
15395-7
Srebrno lisico
pristno tn dobro ohranjeno kupim. Naslov v vseh posl. Jutra.
15576-7
Stare moške obleke
čevlje perilo pohištvo itd. kupujem Drame Al. LJubljanu. Gallusovo na brežje 29.	15566-7
Tehtnico
decimalko do 200 kg. dobro ohrsnieno, kupi »Papirocel« Ljubljana, Lepodvorska 23.
15584-7
150 kino stolov
(Klapsessel) dobro ohranje-mh. kupim. — Ponudbe s (eno: kino Risnjak, Deln;ce 15666-7
Motorji - kolesa
radi velike zaloge po ve! ko znižanih cenah. — Remec Oskar, Dolenjska 5.
15^91-11
Moško kolo
popolnoma novo, znamke »Diirkopp« prodam. Scnčar Lado, Tavčarjeva 3 I.
15535-11
Dvokolo
moško znamke Patr!a skoraj popolnoma novo poceni prodam. Jelene Adolf Ljubljana Coiov-ška 49	155 0S-11
Kolesa
vsakovrstna najnovejše izdelave v krasnih barvah po nizkih cenah pri Triglav, Resi jeva 16 3 5547-11
Mi
beseda 1 din. dnvek * din rt š^fre jli da'ame naslova din Natmamš' znesek 17 din
Malo rabljene
trgovske opreme
ledilnlce spalnice nove šperane spa:nlce ln razno drugo pohištvo po zelo ugodni ceni naprodaj Ogleda se pri tv Ivan Mathian Ljub Har-a. Tyrševa 12 dvorišče.	17-11 12
Pohištvo
Za stanovama, trgovske opreme in hotele dobite na-hitreie v največji zalogi pohištva Scalnice masivne.
politične in ple«kar.e Spalnice že od din 260f Omare ..... 55C
Postelie.....22C
Kuhimske oprave . 90C Kuhmiske kredence . s25 Otroške postciie . 320 Žični vložki	. . IOC
Modroci .... 26C Spreiemamo naročila pc predložc-nih načrtih Sprei memo tudi v račun smrekov in bukov les event ga tudi kupimo Se priporočamo!
»SAVA« mizarstvo Prediamska 32 trgovina po tiištva. Mikloščeva c. na Sproti sodišča.
15639-12
Mreže
za postelje, dobite naiceneje v Komenskega ul. 34. I	15573-12
Dragocenosti
Beseda ! din, davek i din. za šifro ali da'anie naslov« J din. Naimaniši znesek 17 din.
\ sakovrsino zlato kupuje no najvišjih cenah CERNt. - ravelir Ljubljana. \\'r Hova ulica
		
	tofnfi	m
Beseda ;	1 din. davek	3 dm;
za šifro	al: daianje	naslova
5 din.	Naimaniši	znesek
	17 din.	
Avto
1 in pol tonski prodam. Poizve se od 2.—3. ure. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	15329 10
Motorno kolo
do 150 ccm dobro ohra-njeno takoj kup: Umek Tržič.	15230 10
Avto Eifel
(Ford), limuzina z dvoJ_ no rezeri-o, vožen 16 000 km, je po ugedni ceni naprodaj — Oskrbništvo veiep-*e.-tva Langental, p. Pesnica.
15359-10
Pozor dirkači!
Motorno kolo Super-fiport znamke »Velo cette« 350 C iKoniggi wel e) v zelo dobrem stanju, se ugodno proda. Naslov v vseh posloval. Jutra.
15366-10
Motorno kolo
kupim. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Noveišl tip=	15247 10
Dva večja
avtomobila
pripravna za taksi a'l
preureditev v rešilni aH dobavni voz. znamke Buick in Austro-Daim-ler. z brezhibno pnevmatiko, zadostno do^e-iit". ijo bencina, proda po likvidacijskih cenah DKW zastoostvo A. LOV5E. Celov i-a P3.
15384-10
Tovorni avto
za priložnostno vožnjo za okoli 800 kg Ljubljana—Fianina pri Scv-r.ici potrebujem. Ponudbe na oglns odd. Jutra pod »Tovorni«.
15487-10
DKvV
350 ccm, v brezhibnem stanju, prodam ali zamenjam za mačjega. — Vrtača 3	15426-10
Poceni prodam:
dobro ohranjen enoton-ski avto. Jenič, Ljubljana Poljanska c. 69.
15432-10
DKW luksus kabrio
vožen 13 000 km v br*-z hibnem stanju prodan. Naslov v vseh posl. Ju tra.	15598-10
Automobile
tovorne od 1 do 6 ton, z
D-esel in bencinskimi nr>-torji in razne osebne avt<v mobile proda po ugodnh cenah zastopstvo Krupp O.
Ljjbliar.a, Tavčarjeva ulica 11.
15497-10
Beseda 1 din. davek 3 din. za šitre ali daianie naslova 5 din Naimaniši znesek 17 din.
Drva za kurjavo
vagonske pošiljke, kupujemo. Ponudbe z navedbo množine vrste, nakladalne postaje ln zadnje cene takoj na Biro Bela, Sorr.bor
14739-15
Hrastove deske
suhe proda Zanler Sv. Pavel pri Preboldu Savinjska doiina
151P3.15
200 kub. m
tesanega lesa
prodam najboljšemu po nudniku Naslov v vseh posl. Jutra. 15193-15
Prvovrsten avto
dvosedežon ali majhen 4sedsžen zadnji model odliino ohranjen absolutno brezhiben največ od drugega la-tnika. ku pim in p ačam takoi. | Ponudbe na ogl. odd. ! Jutra pod »Pošten na-; kup«	15558-10
Kupimo
avto in motorno kolo. Strojna delavnica Sv. Petra c. 85. 15S78-10
Poltovorni avto
zelo dober za vsako ceno nap-o?s»j. Strojna delavnica Sv. Petra c. 85.	15677-10
DKW poltovorni
avto
kombiniran s 4 sedeži, pro-| damri. »Julijana«, Frančiš-; kanska 3.
15594-10
Mali avto
Adler Tun:or kabriolimuzJ-
na, v brezhibnem stanju — ugodno naprodai. Vrenko, Aleksandrova 7, II.
15522-10
Tovorni avto Ford
tona in pol. dobro ohri-r,:en. r-od-.m po nizki ceni. P ,; . 'be na ogl. odd. Jutra pod šifro »Ford«.
15530-10
IJaricy Davidson
motor s prikolico 750 ccm ugodno naprodaj. Naslov ▼ vseh poslovalnicah Jutra.
15514-10
Kupim DKW avto
»Luxus«, 4 sedežen, rablien. P.mudbe na osi. odd. Jutra pod »Luxus DKW«.
15649-10
Za svojo oddam
14 mescev staro punčko, epo in zdravo Na-lov v . vseh posloval. Jutra. | si
15357-14 jutra.
Motor DKVV 350
in 200 ccm prodam. —-Krušič, restavracija Keršič, šiška.	15646-10
DKW avto
tovarniško novo štirisedežno limuz no prodam takoj. Na-vseh poslovalnicah 15667-10
Vozni red
LJUBLJANA — BLOKE — PREZID — SUŠAK
Odhod			Prihod
5.40 15.40	Ljubljana, Krekov trg	7.30	18.45
6.33 16.33	Turjak	6.37	17.52
6.50 16.50	Vel. Lašče	6.20	17.35
7.28 17.02	Novavas — Bloke	5.42	16.57
7.47 18.00	Stari trg	5.10	16.38
3.15 18.30	Prezid	4.40	16.10
3.30 —	Prezid	—	16.05
8.44 —	Parg — Čabar	—	15.50
9.25 —	Gerovo	—	15.10
11.35 —	Sušak	—	13.00
Cena vožnji Ljubljana—Sušak 90 din — retur vozovnica 150 din. — Predprodaja vozovnic in rezerviranje sedežev pri Zvezi za tujski promet »PUTNIK« v Ljubljani in Sušaku.
Avtopodjefje PEČNIKAR ANTON Ljubijana, Telefon 49-28.
I Stavbne parcele
lepe v Savinjski dol»ii naprodaj. Ponudbe na oglas, oddelek Jutra pod »Dobro naložen denar«.
15141-20
Bled
Stavbne in druge parcele naprodaj. — Pojasnila daje Olga Kavčič, Beograd, Ka-radjordjeva 71. Parcele pokaže g. Janez Rogač - Dolenc, posestnik. Bled. Cankarjeva cest2.
15109-20
Ugodna naložba
denarja
Na periferiji Novega me sta v prav Idilični legi poceni prodam zemljišče v izmeri okoli 13.000 m2 zemlja prvorazredna uporabna za vrtnarja kokošjo farmo, parcelaci jo itd. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Izredna priložnost«	15563-20
Naprodaj imam I Enosob. stanovanje I Sobo s kabinetom
<sffclro In	nvan 1. ! nrtrfam inlldni strank 1 ali oaAIa baVia a Inihlnli
Novo hišo
Videm Krško vrt vod_ njak prodam. Več ust-meno. Naslov Germek Jakob, tesar delavska baraka Knafljeva Ljblj.
15186-20
Ariel motor
250 ccm z elektr. lučjo v dobrem stanju ugodno naprodaj. Anderie. LJubljana, Poljanska 12 15503-10
Avto DKW
zaprt poceni naprodaj. Naslov v vseh pesi. Ju tra	15545-10
Beseda 1 din, davek } din ; la šifro ali daianje naslova 5 din. Najmanjši znesek 17 din.
Ureditev
premoženja
Poravnave. Konkurzne B&deve. odkup ln lnkaso terjatev (tudi kmečkih) nabavo posojil in družbenikov dobičkanosno i varno naložitev kapitala, ureditev uprave in knjigovodstva. bilance, kalkulacije, upravo nepremičnin. nadzorovanje soudeležb, sploh vse trgovsko obrtne zadeve zaupno poverite strokovni pisarni
Lojze Zaje Ljubljana, Gledališka ul.
16-16
Trgovine-
z mešanim blagom v le toviškeni kraju na Gorenjskem prodam s hišo zalogo in inventarjem. Ev. oddam tudi v najem Naslov v vseh posl. Jutra	15104-19
Zagfebško mesnice
v najstrožjem središču, popolnoma urejeno, iz vrstno idočo prodamo s e'okupno oprara, telefonom, zagotovljenimi odjemalci za 35.000 din. Prvorazredna pozicija.— Poslovalnica pavlekovič, Zagreb, Ilica 144.
15428-19
Lokal
irimerpn za vsako obrt ali skladišče se takoj u_ kocino odda. Poizve se pri Mavriču, Bežigrad 1.
15323-19
Kupim
hranilno knjižico Ljud-ske posojilnice v Ljubljani z vlogo do 250.COO din. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plaelji vo takoj«	15316_16
Solidnega
kompanjona
iščem v vpeljano proto kolirano trgovino z vinom na štajerskem. So delovanje zaželjeno. Dru žabni delež 100 tisoč — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kompanjon« 15289-16
Knjižico
Ljubljanske kreditne banke eca din 80.000 prodam po t ugodni ceni. Rudolf Zore, i Ljubljana, Gledališka ul. 12 J 15620-16
Brezplačno oskrbo
ln stanovanje dam osebi, ki posedi 15.000 din Ponudbe pod »Mir« na ogl odd. Jutra. 15555 16
Hranilne knjižice
vrednostne papirje
kupujemo
Italno in po najvišjih cenah io takojšnjemu plačilu
RUDOLF ZORE
Ljubljana, Gledališka ul. 12
15579-16
Vloge
Kmečkega hran. in po-soj. doma v Ljubljani večje ali manjše zneske imam naprodaj po ugod ni ceni. Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka — 12	15580-16
Akademik
prosi dobrosrčno damo za manjše posojilo Pisa ti na ogl. odd. Jutra pod »Vse je moeoče«
15548-16
Vložne knjižice
Prve hrv. štedionice za lastno porabo vsako tudi milijonsko vsoto kupuje ln plača dobro takoj v gotovini. Mihelin Zagreb Zerjavičeva 9.
15527-16
Hranilne knjižice
in vrednostne papirje naln-
rodneje prodate pri Bančno om. zavodu Maribor Alek sandrora 40.	154-16
Pekarska stroka!
Kdo bi stopil v korespondenco z menoj glede pekarskega obrata? Sem podjeten strokovnjak, stopim tudi v primerno službo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	15687-16
Trgovina
stara, dobro vpeljana, na naj prometne jš: točki v Ceju se odda. Dopisi na podruž. Jutra v Celju pod »Zlata jama*.
15351-19
Lokal
v Studencih pri Mariboru, prostoren, svetel, na prometni točki, upo-raven tudi kot pisarna, event. s stanovanjem, takoj oddam. Ponudbe na podruž. Jutra Maribor t>od »50«.
15354_19
Zagrebško mešč.
gostilne
dobroldočo, renomirano, v bltžini gledališča z ugodnimi prostori, hlad nim vrtom, idealno pivnico prodamo z opremo za 55.000 Poslovalnica Pavlekovič, Zagreb, r.ica br. 144.	15429-19
Buffet
v središču Zagreba, dobro uveden, stalni gosti, nizka me?e?na najemnina. v bližini državnih uradov takoj prodam za radi roclb. razmer za 30 tisoč din z vsem inventarjem. Ponudbe poslati na: r*>!di Peskar, Zagreb Vlaška ulica 95. bufet.
15420-19
Skladišče
s šupami. ograjeno, o-koli 800 kv. m v Celju, Krekova cesta 26, primerno za trgovino s kurivom in za druge namene takoj oddam v zakup. — Vorašati na naslov: Postni predal 4. Sv. Peter v Savinjski dolini.	14598-19
Beseda t din, davek 3 din. Za Šifro ali dajanje naslova 3 din. Najmanjši znesek 17 dio.
Skladišče
Poslopje, pripravno za vskla diščenje blaga ali za manjšo industrijo dam v najem za več let. Poslopie sc nahaja V mznjšem mestu v Srbiji cca 150 km oddaljeno od Beograda, na glavni progi. Vprašanja z oznako, v kal:e svrbe bi se poslopje uporabljalo pod »Šumadija« na oglasni zavod »Publicitas«, Beograd, pošt. fah 60.
15295-19
Poslovni lokali
v pritličju hiše štev. 11 na Aleksandrovi cestf v Ljubljani, primerni za pisarno, zdravnike, odvetnike, se oddajo v najem za takoj ali za 1. avgust. Pojasnila daje hišnica.
15260-19
Skladišče
▼ yfoltovi ulici 12, lepo suho, oddam. Informacije Be dobe pri hišniku 14875-19
Lokal
s stanovanjem, vpeljan za treovino z mešanim blagom takoj oddam s 1. avgustom v Ljub-Ijani-Bežigrad. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra trgovina«.
15439-19
Zagrebško
parno pekarne
veliko proizvodnjo kru ha in malega peciva, renomirano. izvrstno ido-čoprodamo s celokupnim inventarjem, zagotovljenimi odjemalci za 35.000 din. Pos'ovalnica Pavlekovič, Zagreb, Ilica 144.
15427-19
Lokal
s sobo (vpeliana mlekarna) se odda. Tyrše-va cesta 37.
15450-19
Trgovino in
gostilne
z vso zalogo in lnven_ tariom na prometni toč ki tik cerkve prodam ra d', družinskih razmer. — Obstoj absolutno zasi-euran Naslov v vseh po slov. Jutra. 15288-19
Trgovine. industrije
hotele, trafike, restavracije. bufete, gostilne, krčme, pnrfurr.erije. dro-gerije, lekarne, mline, žage. mesnice, pekarne prodajamo in posredujemo nakup strogo solidno: Poslovalnica Pavlekovič. Zagreb, Ilica 144
15424-19
Prvovrstni zagrebški bufei
izvrstno idofii. najdonos-liivejše gostiteljsko podjetje v Zagrebu z ga-rantiranim mesečnim prometom 75.000 dinarjev prodamo z blagom rpc- za 165.00'! ("in. — Posovalnica Pavlekovič, Zagreb, Ilica 144.
15425-19
FJegantno Zagrebško parfumciije
izvrstno idočo, v naj-preretnejši središčni po ziciji, z najboljšimi odjema'« p-odamo z od-dličnim inventarjem in ''elfko zalogo blavi za 145.000 d'n Poslovalnic^ Pavlekovič, Zagreb, Ilica br. 144.	15426-19
Trgovino s sadjem
in zelenjavo v centru ugodno prodam. Kregat Igriška 3 za dramo.
15609-19
Pekarna
v Industrijskem mestu se odda. Ponudbe na podr. Jutra Celje pod »Celje 40.	15686-19
Lokal za trgovino
oddam v najem na trgu v Si/-arinem pri Litiji. Ponud-b- na Gruden, Šmartno pii Litiji.	15551-19
Pisarniške prostore
obstoječe iz dveh do treh sob, iščemo, po možnosti v centru mesta. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Pisarna«.
15651-19
Pekarno
z dnevnim prometom 500 do 600 dinarjev, obstoječo iz 3 sob, lokala, kuhinje, skladišča, kleti in vrta, kjer se lahko redi tudi žvino z vsem inventarjem, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
15665-19
Brivsko-frizerski
salon
rentabilen v Ljubljani ugodno prodam. Ponud be na ogl. odd. Jutra pod »Prilika« 15539-19
Gostilno
na prometnem kraju v Ljubljani ali v okolici, vzamem v najem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gostilno«.
15696-19
Beseda 1 d m, davek 3 din, za šifro ali daianje aaslova J din. Najmaniši znesek 17 din.
Košnjo
sena in otave s travnikov Oražnove dijaške ustanove pod dolenjskim kolodvorom in nad »Zelenim hribom« oddamo. Pogoji so na vpogled pri hišniku v Wol-fovi ulici 12 in na Do lenjski cesti 23.
14876-17
deseda 1 din, davek i din. ia šifro ali dajanje naslova 5 din. Najmanjši znesek 17 dia
POZOR!
Imejte zdrave noge! Brez bolečin in brez krvavenja odstranim pokvarjene nohte in kurja očesa. Dolgoletna inozemska strokovna praksa. Konec bo Vašega trpljenja, samo v kopališče hotela Slon Vam je treba priti k strokovnjaku Dekaniču.
10394-30
Radio
Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali daianje naslova din. Najmanjši znesek 17 din.
Prodam radio
znamke Radion. Vodnikova cesta 17, Šiška. Nov po ugodni ceni.
15695-9
Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali dajanje naslov* din. Najmaniši znesek 17 din.
»Posest«
realitetna pisarna Ljubljana. Miklošičeva
cesta 4/H izdaja lastne glasilo »Po sest«, ki izhaja vsakega 1. v mesecu.
V njem Je na ponudbo veliko število hiš. vil ter parcel v mestu ln na deželi, fcmetsklh in ve-leposestev s točnimi opisi in cenami
Kdor kupuje ali pro daja nepremičnine, naj list naroči na gornji naslov. Zadostuje dopisnica.	94-20
Parcele
naprodaj v Št. Vidu in Viž-marjih. Ob parcelah vodovod in elektrika. Vižmarje 78 .nasproti »Mizarske zadruge«.	15187-20
Hišo ali vilo
kupim. Bežigrad, Šiška. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nova hiša«.
15168-20
Takoj naprodaj
kavarna »Promenada« v Ma riboru, Tomšičev drevored 20, izredno dobro zgrajena vila z gospodarskim poslopjem in krasnim vrtom in livarna in ključavničarska delavnica na meji Maribora z modernimi strcjji na električni pogon. Pojasnila daje pisarna dr. Senkoviča Zdenka v Mariboru, Prešernova ulica lili.
15087-20
Trgovska hiša
na prometnem kraju — brez konkurence zaradi anemoglosti naprodaj. Trgovina z inventarjem več stanovanj, klet, gospodarsko poslopje sadni in zelenjadni vrt. — Ogled pri Antonu Žagar ju Besnica 25. p. Do-brunje.	15241-20
Naprodaj gostilna
z vrtom in celim inven_ tarjem na dobri in pro metni točki radi odpotovali j a. Lastnik Vidjak Peter, gostilničar. Zagreb Klaičeva u-. 28.
15244-20
Hišo
petstanovanjoko. enonad stropno, novo zidano, z velikim vrtom, radi bo-ezni ugodno prodam. Zafošnik. Pobrežje Maribor, Cvetlična ulica 2 15355-20
TVIaribor.
Priložnostni nakup!
Hnonadstropna hiša, lepi lokali, stanovanja, gotovine potrebno 320.000. — Trgovska hiša z gostilno, več stanovanj, vrt 275.000 Novozgradba 5 stanovanj, vrt 240.000. Lepo posestvo predmestje z vilo 165.000 Grad z dobičkanosnim posestvom 750.000. — Znam ko za odgovor 3 din. Posredovalnica »Rapid« Maribor, Gosposka 28
15663-20
Trgovska hiša
z dobroidočo trgovino m bufetom, zasedena strankami, letni dohodek 76.000 din, v Ljubljani na prometni cesti kakor tudi Posestvo Celju, parcelirano za stavbne parcele, rentabilno, prodam. Informacije: Klrbiš, Celje.
15398-20
Hiša
primerna trudi za trgovino, v prav dobrem stanju, z zemljiščem, v Mostecu pri Brežicah je po zelo ugodni ceni na-prodaj. — Poizve se pri tvrd. Prane Matheis na slednika, Brežice.
15388_20
Kupim
donosno hiše
izplačam takoj 500 do 600 tisoč din ali pristopim s takim zneskom kot družabnik sodelavec k trgovini aii podjetju Ponudbe na oglas. odd. Jutra v Mariboru pod »Natančneje osebno«.
15394-20
4 stanovanjsko hiše
novo, moderno urejeno, prodam v bližini kolo. dvora LJubljana. Cena 650.000 din. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Brez posredovalca«.
14953-20
Donosne hiše
vile trgovske in gostil niške hiše, parcele ter posestva kupite ozir. prodaste najhitreje potom priznano solidne realitetne pisarne P. Pristavec. Ljubljana, — Gosposvetska c. 3. telef 23-81	15538-20
Prodam posestvo
pri Brežicah. 20 minut od postaje. Poizve se: čatet Andrej, Brežice, kolodvor.
15641-20
Hiša
dvostanovanjska, 2 minuti od tramvaja, 10 minut od splošne bolnice, poceni naprodaj. — Naslov gostilna Brezovšek, Komenskega ul. Ljubljana.
15645-20
Vilo
enodružinsko, novo, s pritiklinami in vrtom, oddam z majem za dobo do petih let. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Trebnje«.
15642-20
Opekarno
v bližini Ljubljane, novo, enonadstronno hišo z vsem zemljiščem ugodno prodam. Ponudbe na ogl. >-dd. Jutra pod -Opekarna«
15303-20
Stavbišče
v izmeri 1300 m2 sredi mesta Celja prodam. — Več: Josipina Ahtik — šmarjeta, p. Celje.
15275-20
Dvostanovanjsko
hiše
enonadstropno novo pod kleteno hišo na gričku 4 km od Celja in 5 mi nut nad državno cesto z 12.000 m2 gozda (parka) ln polja prodam. Več: Josipina Ahtik — šmarjeta 37 p. Celje
15274-20
800 kv. m trave
za Bežigradom prodam. Naslov v vseh posl. Ju tra.	15314-20
Vilo na Bledu
v mirnem in prijaznem kraju z velikim vrtom popolnoma opremljeno oddam v najem Ponudbe pod »Prijazen dom« 15317-20
Prodam posestvo
za 10 glav živine pri No vem mestu. Pojasnila pri Florjančku na Ježici 15305-20
Hiša
primerna tudi za trgovino, v prav dobrem sta nju. z zemljiščem, v črešnjicah pri Krškem je po zelo ugodni ceni naprodaj. Poizve se pri tvrd. Franc Matheis naslednika. Brežice.
15387-20
Stanovanje
aH posestvo oddam v najem. Juvanc, Trebnje. Dolenjsko.	15386-20
Dvonadstropno
palače
v Varaždimj, gtevni trg, lokali in stanovanja s komfortom, nese 70.000 din čistega na leto, se proda zaradi delitve za 970.000 din. Več pove: Inž. Gorjan. Dalmatinska ulica 6, Zagreb.
15397-20
Vinograd
prodam na Trški gori z zidanico in vodnjakom. Lepa solnčna lega. Informacije: Lukman, Novo mesto.
15531-20
Kmetsko posestvo
manjše v bližini Ljubljane kupim. Ponudbe na ogl qdd. Jutra pod »Okolica Ljubljane«
15578-20
Krasno posestvo
v bližini Kranja zelo ugodno naprodaj. Brez posredovalca. Naslov v vsehposloval. Jutra.
15444-20
Stavbne parcele
večje in manjše naprodaj. Poizve se: Vižmarje 48, pod Klancem.
15443-20
»REALITETA«
posredovalnica nepremičnin (za tuše, vile, parcele, gozdove, posestva itd.) je samo v Prešernovi ulici št. 54/1 nasproti glavne pošte. Telefon 44-20. Posluje hitro ln solidno. Vse informacije so brez. plačne! Prepričajte se!
15477-20
Kupim hišico
ali manjše posestvo v LJubljani, Kranju ali pri Celju zg, ceno do 60.000 din. Naslov v ogl. odd. Jutra.
15463-20
Hišo
3—4 stanovanjsko iščem v najem. Ponudbe pod »1002« na ogL odd. Jutra.	15477-20
Delež
kompletno ln moderno urejene najbolje vpelja ne kovinske tovarne s 1100 m2 zemljišča s hipoteko cca 6 minut od glavnega kolodvora radi družinskih razmer naprodaj zelo ugodno. Po_ trebno 700 tisoč din. Ja vijo naj se samo resni interesenti. Posredovalci izključeni. — Prane Kranjc, Maribor, poštni predal 91.	15287-20
Posestvo
prodam radi družinskih razmer blizu CerkelJ na Dolenjskem. Hiša s 3 sobami in kuhinjo 2 kleti živinski hlev in svinjaki s šupo. Vse je v dobrem stanju zidano in z opeko krito. 4 dobre njive ln pašnik z gozdom, vinograd pri — Gadovi peči, gozd za po trebno kolje. Vinograd na najlepši sončni legi s pridelkom ob ugodni letini 50 do 60 hI vina V hiši trgovina. Cena po dogovoru. Interesenti do be naslov v vseh posl. Jutra.	15291-20
Majhno hišico
v Ljubljani ali bližnji okolici kupim za ceno do sto tisoč dinarjev ali parcelo v bližini mesta. Ponudbe na oglas. odd. Jutra pod »Denar takoj«	15418-20
trgovske ln stanovanj ske hiše vile, hišice z zfc. nl j iščem ter krasno parcelo v centru mesta za 3 nadstropno hišo,— Pojasnila Jančar Sv. Pe tra c. 29.	15565-20
oddam solidni stranki. ! Rožna dolina. Cesta VI št. 4.	15478-21
Dvosob. stanovanje
[ v I. nadstropju s pri
tiklinaml, blizu tram , „ . . , — .. . vaja, poceni oddamo 10 minut Od Celja l. julijem. — Pavlin, prodam enonadstropno Smartinska cesta (pot hišo z dobro idočo go- za šmartinsko šolo) 11 stilno in več stanovanji |	15495-21
Dalje enonadstr. hišo s 6500
cel is to tako tik mesta Celja. Pojasnila daje — Rustja Celje, Dečkov trg 4.	15700-20
m2 stavbnih par- VOVoureienn
5totako tik mesta -™vuurejeno
Stavbne parcele
naprodaj blizu nove cerkve ugodno. Naslov v vseh posl. Jutra.
15693-20
stanovanje
v sredini mesta, v dvoriščni zgradbi, z razgledom na vrh, obstoječe iz sobe, sobice in pri tiklin. oddam takoj mir ni stranki. Vse parketi rano, pod enim ključem Naslov v ogl. odd. Jutra.	15478-21
poceni TnSam"parcelo I Enosob. stanovanje
1300 m2 z novo weekend hišioo (soba kuhinja ln pritikline) masivno zidano in pripravno tudi za bivanje čez zimo, — krasna, sončna lega. 15 minut od centra. Informacije Frohlich, Celje Samostanska 8.
parketirano, event. s posebnim kabinetom oddam s 1. julijem za bežigrajsko šolo gimnazijo Svetosavska ulica 6-1.
15457-21
Zemljišče
Sobo in kuhinjo
itcaA ->o i 5ddam gospodični. Zalo 15684-20 kar Jeva ulica 14.
15411-21
za parcelacijo 6000 m2 3-sobno stanovanje
prodam nasproti Stadio
s centralno kurjavo od
na Edinstvena naložba dam	avgusta. Naslov v
denarja. Ponudbe na ogl ^n	posl, jutra. odd. Jutra pod » »Din 15604-21 32 m2« 15681-20 1
Parcela
na ljubljanskem polju blizu	^
Tyrševe ceste naprodaj. — 1 slov."JutraT Naslov v vseh poslovalni cah Jutra.
15590-20
Dvosob. stanovanje
s pritiklinami oddam za julij. Naslov v vseh po-15568-21
Stanovanje
dvosobno s pritiklinami Enonadstropno hišo I vrt?Jn o*«*"? z
_ H . , jem aH avgustom Tyr-z velikim vrtom prodam ob ševa 211.	15582-21
Tyrsevi cesti. — Poizve se Stožice 78, Kovač.	■	.
15592-20 | Dve>sob. stanovanje
predsoba oddam blizu nove cerkve. Naslov v vseh posl. Jutra.
15694-21
Lepo stavbno
parcelo
v izmeri 700 kv. m t Ger-bičevi ulici, ugodno pro
Enosob. stanovanje
fe 'tfssrt.8	oddam v pritličju. Glince,
s p r o ti d r ame. ^ '' ^ I Cesta DC. "št. 14.
15597-20
15583-21
Trisobno stanovanje
oddam takoj. Velik vrt, balkon, Vodovodna cesta.
15575-21
Kmečko posestvo
na Dolenjskem,- s pekarno poljem, travniki, stelniki in I , voaovoana gozdovi, prodam. Naslov v j Kunstel, čevljar, vseh poslovalnicah Jutra.
15587-20 ,
Enosob. stanovanje 'osestvo V Ljubljani Oddam dvem ali trem ose trgovskimi, gostilniškimi bam 230 din tik tram-prostori in ^eč sUnovanji,	P°sta'e- Trzf,k* "T
s kompletnim gospodarskim 'sta 60-	1552J-21
poslopjem ter vrtom, pro- .	.
dam. Naslov v vseh pošlo- Dvosob. stanovanje valnicah Jutra.	I parketirano, oddam na Po-
15586-20 | ljanah pri št. Vidu blizu tovarne Pajk in Božič,
15515-21
dvostanovanjsko
hišo z vrtom
prodam. Ljubljana, Brinje, Funtkova ul. 27
Kmečko posestvo
kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Sle-povran«.
Stanovanje
z balkonom, obstoječe iz 15576 20 I osi;b, kopalnice in ku-' hinje oddam mirni stranki dveh oseb za 15. VII. Vprašati: Portir, hotel Slon.
15631-21
Stavbno parcelo
720 kv. m prodam poleg Mariianišča, v Ljubljani. — Ponudbe na podružnico Ju-v Novem mestu pod »Parcela T20«.
. 5-sobno stanovanje
1?526"2° I takoj oddam. Cesta v Rožno dolino 14.
15648-21
Stanovanja
15533-20 | Beseda 1 din. davek 3 din: i za šifro ali dajanje naslova Stavbno parcelo I5 din- Najmanjši znesek
683 kv. m prodam. Rožna dolina, Cesta XXI. Strakl Alojz, Merčnikova, Vič.
17 din.
Dvosob. stanovanje
15632-20 I jšče mirna stranka za juli| 1 ali avgust. Ponudbe na ogl. I odd. JuUa pod »Tri osebe«.
15198-21a
a .... . .... , Lepo stanovanje
Beseda 1 din, davek 5 din; | j„„c„v„„	„,
šifro ali. daianie naslova	„f ™ »
Stanovanje
din.
Najmanjši znesek 17 din.
Ponudbe na Vari Krista, Šiška, Drenikova 35.
15167-21a
Trisobno stanovanje Dvosob. stanovanje
s kopalnico v novi vili 1 oddam za 1. julij. —
Istotam se odda enosobno stanovanje zakonskemu paru, ki bi opravljal nekaj hišnih poslov. — Naslov v ogl. odd. Jutra.
15381-21
| z vsem komfortom išče ta za november gospodični uradnici. Periferija nezaželjena. Ponud be na ogl. odd. Jutra pod »November«
15197-21a
Dvosob. stanovanje
lahko tudi na periferiji Ljubljane za julij ali avgust išče starejši zakonski par brez otrok.
Bulat Ljubomir
Zagreb. Zrinjski trg 2,
telefon 24-236 posredovalnica za nakup in prodajo vseh vrst nepremičnin ima največjo izbiro palač, hi,š, vil. gradov, posestev. veleposestev, industrij, gozdov, rudnikov po raznih cenah In u-godnih plačilnih pogojih, zato gg. kupci, preden se odločite za kak nakup, se obrnite na mojo poslovalnico. Informacije brezplačno, poslovanje strokovno in vestno.	15434-20
V Šaleku
pri Velenju oddam takoj za več let v najem hišo z zemljo. Hiša je na novo očiščena, v lepi sončni legi. pripravna tudi za boljšo osebo. Vprašati: Llubljana, Vrtača št. 4, hišnik.
15474-20
Hiša
trgovska, dvonadstropna, v centru Ljubljane, donosna, — Cena 490.000. Brezplačne ir.foimacije daie Realitetna pisarna ADAMIČ, Ljubljana Gosposvetska 7. Telefon 4S-79-
15624-2C
Posestvo
v obsegu 100 Johov v do brem stanju gospodarsko poslopje 13okenski kozolec, redi se lahko 20 glav goveje živine.— Gozd smrekov, hrastov in bukov dobro zaraščen prodam skupno ali posamezno Cena po do govoru. Poizve se pri — Antonu Perko Cerkno 8 Sv. Križ pri Litiji. Dolenjsko.	15599-20
V Mariboru
oddam štirisobno sončno stanovanje ob parku.
rr^iT	I M^n in^točen" plačnik
Naslov pove ali sprejme [ ponudbe tvrdka »Umetnost« Kolodvorska 30.
15207-21a
tra Maribor pod »50«.
15353-21
2-sobno stanovanje
kabinet, kopalnica parketirano v novi vili od I Dvosob. stanovanje
Čf^™ Stfau" ^PO čisto iščem za 1. t™ V avgust ali vzamem v na ^iSi I jem enodružinsko hišico ev. jo tudi takoj kupim . Naslov v vseh posl. Ju 4-sobno stanovanje | tra. I53i3-2ia komfortno v vili na Erjavčevi cesti oddam. Po I 2_3sobno
nudbe na ogl odd. Jutra pod »Lepo stanovanje«	15318-21
Stanovanje
dvosobno, s pritiklinami, vse pod enim ključem, podpritličje, oddam s 1. avgusta, Podmilšča-kova ulica 19. manjši družini odraslih oseb za 450 din. Vprašati vsak
stanovanje
b kopalnico išče tričlanska družina za takoj ali 1. avgust. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Navedite ceno« 15465-21a
ali večjo sobo s kuhinjo in pritiklinami po mož nosti e kopalnico Išče družina odraslih oseb v mestu za avgust. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Točna plačnica«	15673-21a
Štirisobno
stanovanje
event. trisobno s kabinetom ves komfort, v novi hiši iščem za mesec september v centru. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »3 člani«.
15513-2TJ
Dvosob. stanovanje
po možnosti s kopalnico v mestu ali bližini iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mirna in točna stranka«
15521-21a
Zakonca
brez otrok
iščeta lepo parketirano eno ali dvosobno stanovanje za julij ali avgust. Naslov useh posl. Jutra
15682-21a
Sobo odda
Beseda I din, davek 3 din. t* iifro ali daianie naslova din. Najmamii cnesek 17 dia.
Lepo solnčno sobo
oddam boljšemu gospodu Maistrova 14.
15340-23
Opremljeno sobo
na mirnem solčnem kraju v mestu, s posebnim vhodom, oddam za stalno. Poizve se v ogl. odi. Jutra.
15138-23
Krasno sobo
sončno z uporabo ko_ palnice v novi hiši praz no ali opremljeno takoj oddam. Istotam kabinet Ugodno. Naslov v vseh posl. Jutra. 15184-23
Gospodom
xldam sončno sobo s posebnim vhodom takoj sredini mesta. Cesta 29. oktobra 2/III, vr. 20.
15324/23
Solnčno sobo
souporabo kopalnice in s centralno kurjavo oddam s 1. Julijem. — Naslov v oglas. odd. Jutra.	1534623
Sobo v Celju
s poseb. vhodom, hrano in vso oskrbo takoj po ceni oddam. Vprašati" Celje. Obrežna cesta 7.
15352-23
Sobo
separatno sončno z upo rabo kopalnice oddam dvema ali eni osebi. Na željo tudi prazno. Naslov v vseh posl. Jutra 15300-23
Opremljeno sobo
posebnim vhodom, par ketlrano, event. s so_ uporabo kuhinje oddam v Razpotni ul. 8, Trnovo 15396-23
Opremljeno sobo
oddam, Samova ulica 11 nadstr., levo.
15407-23
2 lepi sobi
opremljeni, s posebnim hodom, sončni, mirni, vili oddam. Naslov v ,gl. odd. Jutra.
Opremljeno sobo
oddam takoj. Pleteršnikova štev. 3, pritličje.
15654-23
Sobo
opremljeno, solnčno, oddam dvema gospodičnama z vso oskrbo ali brez. Lahko tudi s kabinetom. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
15697-23
Sončno sobo
oddam gospodu ali gospodični Cena nizka. — Kastelic Rimska c. 2
15671-23
Sobico
z vso oskrbo in kopalnico oddam. Naslov v vseh posl. Jutra
15672-23
Sobo s štedilnikom
oddam. »Julijana«, Rožna dolina. Cesta 8, štev. 23.
15596-23
Veliko prazno sobo
solnčno, oddam. Kenk. krz-narstvo, Jurčičev trg 3/II.
15593-23
Sobo
moderno opremljeno, mirno solnčno, s kopalnico, oddam takoj boljšemu gospodu. Ilirska ul. 12/1., levo.
15574-23
Opremljeno sobo
oddam dvema osebama (tudi zakonskemu paru). Gregorčičeva ul. 5, vrata 42 15550-23
Elegantno sobo
novoopremlieno. solnčno. v strogem centru, s souporabo kopalnice, oddam takoj
Sobo
za eno ali dve osebi ta koj oddam. Strellčka 22 15507-23
Prazno sobo
s kopalnico poleg gorenjskega kolodvora oddam. Naslov v vseh po-s.oval. Jutra.
15447-23
Gospodična in
dijakinja
ki bi želele priučiU se nekoliko šivanja za last ne potrebe, za izdelovanje lastne garderobe, se sprejmejo. Za eno tudi stanovanje na razpolago. Petek Ivana, Ulica Stare pravde 5, II. nad.
15442-23
Dve sobi
elegantno opremljeni, ▼ centru mesta oddam. — Ogled od 12. do 16. NasL v ogl. odd. Jutra.
15441-23
Dve sobi
lepo opremljeni s štirimi posteljami v centru. oddam. Ogled od 11.—15 Naslov v oelas. odd. Jutra. 15440-23
Opremljeno sobo
s souporabo kopalnice, ▼ bližini glavnega kolodvora oddam. Naslov v vseh posloval. Jutra.
15451-23
Sobo
oddam dvema gospodi6-boljšemu stalnemu gospodu ! nama ali zakonskemu Cena 600. Naslov v vseh Paru- Študentovska uli-poslovalnicah Jutra.	ca U. pritličje, desno.
15517-23
Lepo zračno sobo
čisti, oddam eni ali dvema
15496-23
Opremljeno sobo
lepo, popolnoma separi-
boljšima osebama. Kopal- J rano poceni oddam. — niča, Strossmaverjeva 4/1., I Naslov v ogl. odd. Ju-desno. Nasproti poljanske tra.	15460-23
gimnazije.
15510-23
Sobo
lepo opremljeno, v strogem centru, oddam za takoj ali 1. julija. Beethovnova 15, m., levo.	15634-23
Opremljeno sobo
sredini mesta, poseben
vhod. oddam, ulica 5/1.
Križevniška 15635-23
Prazno sobo
J souporabo kopalnice, oddam takoi. Cesta v Rožno dolino 9/II.
1*636-23
Sobo
lepo opremljeno oddam solidni osebi 1. julija, s hrano ali brez ter z uporabo kopalnice. — Malgajeva 8, Erjavec.
15653-23
Sobo
prazno ali opremljeno, v centru, oddam takoj ali 1. julija. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
15650-23
Opremljeno sobo
oddam v strogem centru s posebnim vhodom in souporabo kopalnice. Na slov v vseh posl. Jutra 15536-23
Mala sobica
'epa kopalnica se odda Cicaletova 3-II. desno 15454-23
Opremljeno sobo
z uporabo kopalnice od dam. Dvorakova 6
15456-23
Solnčno sobo
lepo. s souporabo ko-nalnice oddam solidnemu gospodu. Pri voz 14.
15483-23
Sobo
onremljeno. lepo, zračno, čisto, s posebnim vbodom oddam eni ali dvema osebama. Stari trg 24, I.. levo.
15617-23
Solnčno sobo
separirano s tekočo vodo in kopalnico oddam takoj ali kasneje eni ali dvema osebama v vili pri Tivoliju, ev. samo za oddih. Naslov v vseh posl. Jutra. 15540-23
Eno ali dve osebi
nteligentni, vzamem z vso oskrbo ali samo na stanovanje. Rimska cesta 18/1, levo.	15643-23
Opremljen kabinet
z vs.0 oskrbo, tudi Za ča« počitnic oddam. Ciril Metodova ul. 1J1, pritličje, desno, od 11. do 1. ure.
15516-2J
Opremljeno sobo
v	vili, s parkom, z vso oskr. bo oddam 1. julija. Ponudbe pod »Solnčna« na ogl. odd. Jutra.
15627-2»
Opremljeno sobo
za i ali 2 osebi, oddat« takoj ali 1. iulija. Bezrukov, Mestni trg št. 17/111., levo, 15612-2S
Prazno sobo
popolnoma separirano, solnčno, mirno, oddan* uradnici. Križevniška ul. 14
15628-2J
Opremljeno sobo
lepo za 2 osebi z upor rabo kopalnice in vso oskrbo v strogem centru oddam. Vprašati ReslJ®
vi	12-11. levo. 15600-2J
NOVA HIŠA
za 4?l00a0£0 dmarfev
V samem centru Beograda, posebno ugodna prilika za investiranj« kapitala. Poslopje bogato zidano z razkošnim komfortom, stanovanja, vse pritikline v pločicah, v kopalnicah zidane kadi, umivalnice, in ostali soiitarni objekti. Hiša aonaša letno rento 400.000 din. Ponavljamo gospodom kupcem, da je to izredno ugodna priložnost, ker stoji hiša takorekoč v strogem centru Beograda, na vogalu, i več trgovinami in stanovanji, ima lift, osebni in tovorni, in vsa, kar je potrebno za boljše stanovalce. Plačljivo po dogovoru. — Prodaja izključno
BOVAN,
BEOGRAD — Knez Mihajlova 5, teL 27978 — palača »TA-TA«.
IZJAVA
Stanovanje
enosobno, po možnosti s kabinetom, samo v delavnik od 2. do 4. isto I mestu, išče čista stran-
tam v I. nadstr.
15391-21
Enosob. stanovanje
oddam. Samova ulica 1, Ljubljana VII.
1541321
Stanovanje
2 sobi in kuhinja, poceni oddam (v bližini mesta). Poizve se pri: Koder, Tyrševa ces. 6HI 15408 21
Enosob. stanovanje
podpritličje, cddam za 1. julij v vili Costova ulica 16.
15419-21
ka brez otrok. Ponudbe | na ogl. odd. Jutra pod »Takoj ali pozneje 940«.
15417-21a
Enosob. stanovanje
komfortno, aH garsonjero blizu centra Išče za avgust državna upokojenka. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod T»očna plačnica ln stalna«.
15433-21 a
2—3 sobno
stanovanje
v moderni vUi iščem.— Ponudbe pod »33« na ogl. odd. Jutra
15561-21a
Trisob. stanovanje I Eno ali dvosobno
s kopalnico in pritlkli- Istarovanje išče mirna stran-nami, vse pod 1 kiju- I za za 1. avgust. Ponudb« čem. oddam s 1. av- I z navedbo cene na oglasni gustom Šiška, Oblrska I odd. Jutra pod »Solidna«, ulica 24.	15446-21 |	1552;-21a
Dvosob. stanovanje I Trisobno stanovanje
lepo, suho oddam takoj s kopalnico v bližini pošteni in mirni stranki. — I centra iščem za 1. av-Din 550. Podmilščakova 49. I gust. Ponudbe na ogl. Ogled dopoldan.	odd. Jutra pod »Soli-
19502-21 1 den reden plačnik«
Podpisana KROŠL ANTONIJA priznam, da sem dne 16. aprila 1940 brez vsakega povoda obrekovala gosp. šafar Antona, trgovca na Pobrežju s tem, da sem mu očitala nepoštena dejanja.
Obžalujem gornje žalitve ln obdolžitve, Jih tem potom preklicujem kot popolnoma neresnične in izmišljene ter se zahvaljujem gosp. šafarju, da je odstopil od kazenskega pregona zoper mene. Hkrati izjavljam, da so danes vsi medsebojni spori med menoj in njegovo družino popolnoma poravnani.
V Mariboru, dne 20. aprila 1940.
ANTONIJA KROŠL L r.
f
Občina LJubljana Mestni pogrebni zavod
Umrl nam je naš dragi oče, brat in stric, gospod
5TERMAN JOSIP
POSTNI URADNIK V POKOJU Dragega pokojnika spremimo na zadnji poti v nedeljo, dne 16. t. m. ob 5. uri pop. izpred mrliške veže Zavetišča sv. Jožefa (Vidovdanska cesta 9) na pokopališče k Sv. Križu.
LJUBLJANA, dne 15. junija 1940.
Žalujoči otroci in ostalo sorodstvo.
UTRO« St. 139.
19
Tšečtstje^ 16. TT. WBV. <
Vsem posestnikom se naznanja, da sem prevzel samoprodajo sploino znanih „TURFAN" mlinov ln wCONZM elektromotorjev.
Napredni gospodarji!
S »TURFAN« mlinom morete mleti doma vse vaše s trudom pridelano žito v poljubno fino moko, zdrob, ješprenj in kašo Obenem lahko z njim čistite žito.
Za pogon vseh kmečkih strojev si nabavite »CONZ« elektromotorje, ki so najnovejši model in so zaščiteni proti prahu in vodi, imajo že vdelano stikalo. Vse te stroje dobite po nizkih cenah pri
Jelene AdolS S Tomažin
Ljubljana, Celovška 49
Pohitite z naročili, ker cena materialu je vsak dan višja.
(Mehanika stroj, ključavničarja
samostojnega, ki Je vajen raznih strojev ter jih zna samostojno popravljati, sprejmemo. — Prednost imajo oni, ki se razumejo tudi na električne naprave in so kot stroj, ključavničarji ali mehaniki že delali v kakšnem večjem obratu. — Starost do 30 let. — Pismene ponudbe z navedbo dosedanje zaposlitve na ogl. odd. »Jutra« pod »Samostojen mehanik«.
Za VVEEKEND
kupite najceneje zložljive vrtne fotelje, rožaste kreton m klot odeje, primerne zavese v raznih vzorcih pri: SEVER — MARIJIN TRG št. 2. V popravilo vzamemo tudi stare odeje.
RADI VELIKE IZBIRE NIZKE CENEJ
Najnovejši otroški in igračni vozički. dvokolesa šivalni stroji, prevozni tricikli, pnevmatike. — Ceniki f ran ko!
TRIBUNA F. B. L. Ljubljana, Karlovška 4
MARIBOR — ALEKSANDROVA C. ST. 26
ZAHTEVAJTE ŽIM0 SAM0 Z IASClTNO PLOMBO
^sterilizirano!
A

ZADRUŽNA TOVARNA ZIME D.D.
NflŠfl ŽIMfl JE HIGIJENSkO OČIŠČENA IN STERILIZIRANA NR PARI 115°C,NE DIŠI, JE BREZ MAŠČOBE IN FERMENTOV, PO CEN!.
Sobo
z ločenim vhodom oddam gospodu Gradišče 14 pritličje levo.
15608-23
Opremljeno sobo
b posebnim vhodom od dam gospodu ali gospodični. tudi z vso oskrbo. Gruberjevo nabrežje 16	15006-23
Sobo
za eno aii dve osebi oddam. Vhod s stopnišča Jurčičev trg 2-III.
15572-23
44 letna gospa
sprejme gospoda v vso oskrbo. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »800 din* 15571-23
Krasno solnčno sobo
z uporabo kopalnice od dam takoj ali pozneje Mirje. Marmontova ul. 35.	15570-23
Sobo
lepo opremljeno s posebnim vhodom takoj oddam. Sternad Rožna ulica 41-11, levo.
15569-23
Ura zapestnica
se je našla na travniku Cesta XVII Rožna do lina II.-40-1. 15309-28
Lepo sobo
dve osebi s kopalnico in vso oskrbo oddam. Borštnikov trg 1-IT zs dramo.	15623-23
Dve prazni sobi
sončni v strogem centru souporaba kopalnice po samezno ali skupaj od-dnm r. avgustom. Spre j r "n sostanovalko k do ma'i hčerki. Naslov v vseh posl. Jutra.
15622-23
Prazno sobo
oddam takoj. Kralja Pe tra trg 8-1. 15676-23
Glasbi la
Beseda l din, davek 3 din; 7a Šifro al: daianje naslova 5 din. Najrnaniši znesek 17 din.
Kratek klavir
skoro nov. krasen glas, zaradi selitve za 5000 din naprodaj. Maribor, Aleksandrova cesta 47, gostilna.	15360-26
Klubska harmonika
mala diat-onična, poceni naprodaj. Naslov v ogl. odd. Jutra.	15338-26
Črn klavir
'. prodam ali zamenum £a dober motor do 3">0 ccm. N.islov v vseh poslovalnicah Jutra.
15647-26
Zelo dober klavir
prodam zaradi pomanjkanja prostora 22 din 1.800. Ana Mohor, Celje, Prešernova 12 15690-26
Beseda ) din davek 5 din, za š:fro ali daian;c aaslova 5 din. Najrnaniši znesek 17 din.
Motor na
vpojni plin
200 KS, kupimo. Ponudbe
pod »200« »Universal - Re-kl.im«. Novi Sad, Željez-nička 36.
15170-29
Ali imate
Ako da ...
velike zahteve?
# **
Sadiki
KOZMETIČNI IZDELKI
Veliko lepo sobo
opremljeno ali prazno c-ddnm s 1. julijem — Ogled od 11. do 3. Tyr-Jeva 15-11 desno sionnl-5ce JakšiO.	15674-23
VSV".
Beseda 50 par. davek 3 din. tei < din z« Šifro ali dan nje aaslova — Naimaniš: znesek dm 15.
vam jih lahko izpolnijo.
»SALVA« krema v lončku ali tubi, katere prednost vas naglo prepriča o popolni negi Vaše lepote z ozirom na svoje izbrane, blage in žlahtne sestavine. »SALVA« krema in »SALVA« GOLD HORMON krema s svojimi specialnimi sestavinami se naglo vpijajo v pore in obnavljajo v kožnem tkivu že zamrle celice. Z nego »SALVA« kreme postane koža bolj sveža in odporna, obraz dobiva mladosten izraz in ugajajočo lepoto. v/EGETABILNA PARNA KOPEL za pranje obraza, »SALVA« SHAMPOO ter ostali izdelki Vam bodo popolnili dovršeno nego.
»SALVA« LABORATORIJ Glavno skladišče: Zagreb, Varšavska 3 Dobiva se v vseh strokovnih trgovinah.
Majhno sobico
v bližin! Tvrševe ceste iščsm. Ponudbe .na ogl. odd. Jutra pod »52«.
15452 23a
Sobico
diskretno, išče gospod z dežele za nekaj ur tedensko. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Odpo-čitek v centru*.
1549>-23a
Prazno sobo
išče-r za 1 julij. Ponudbe na oglas. odd. Jutra
pod »čista«.
15464-23a
Sobo
s popolno oskrbo ev. kot sostanova ka grem k dobri družini s 1. julijem Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mirna okolica«	15556-23a
Sobo
lepo opremlieno ali garso-niero. vramem za 1. 'ulij. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Trgovec«.
15655-23a
52?'.
Beseda 1 din. davek 3 din; za šifro ali daianje naslova 5 din. Najm.mjši znesek 17 din.
Filatelija
Prodam sortirane Pcrto-pretisk 1933. Kupujem znamko 100 kom. 1 din. Piff. Domžale, Sfobov ske	15342-39
Beseda 1 din. davek 3 din; za šifro ali daianje naslova 5 din. Naimaniši znesek 17 din.
Preklic
Za račune ali dolgove
trgovskega potnika Pran ca (Bojana) Kosa ml. lz Ljubljane niso niti b.ižnji svojci niti ostali sorodniki plačniki ali veljavni žiranti. ker Je njegov delež že preko določene meje izčrpan — Starši.	15467-31
Beseda I din. davek 3 din. zj <ifre ali da'an:e oasio»a S din Naimaniši znesek 17 din.
Izgubljena
Na poti od Belevueja do Poljanske ceste sem Izgubil zlat urni obesek. Najdite j naj ga proti nagradi 300 din odda v ogl. odd. Jutra.
15481-28
Dva bencinska
motorja
v dobrem stanju, prodam po ugodni ceni. — Anton Vindiš, Breg pri Ptuju.	14767-29
•Javva motor
250 ccm skoraj nov pro dam. Vaca Rudolf, brivec Ježica.	14829-29
Prodam stružnico:
razdalja konic 600 mm, višina konic 100 mm. ■išina konic v pregibu 170 ran.. Unitas, Ljubljana, Celovška c. 90a.
15493-29
Tovorni diesel
6 tonski ali na plin v dobrem stanju ali samo motor in kolesa kupi Unitas Ljubljana Celovška c.	15472-29
Diesel motor
ali plinski motor cca 40 do 50 ks in generator 30 Kw za 380 voltov ku p i Unitas Ljubljana Ce lovska c.	15473-29
2 velika
pisalna stroja
Un<Jerv.'ood in 1 stroj v kovčegu ugodno proda Torpedo, Miklošičeva c. 18,	15554-29
Pisalni in
šivalni stroj
ugodno prodam. Gruden Rožna dolina c. XT-19
15581-29
Škripec
' Flaschenzug) 2 do 5-ton=ki proda Franc Kristan. mehanična delavnica Tyrševa c. 54
15557-29
Anker šivalni stroji
za gospodinje šivilje ln krojače tudi za entla-nje z dvema iglama ma lo rabljene krojaške — čevljarske in z dolgim čolničkom od 300 din na prej Triglav Rer-ljeva 16 15546-29
Star pisalni
in računski stro' kupim. — Ponudbe pod »Dobro ohra-niena« na ogl. odd. Jutra.
1*669-29
	
m	Hvali \
rt«seda ! u šifre 5 din	i din, davek 3 dm. ali daianje naslova Naimaniši znesek 17 din.

Vjaka beseda 2 din; davek din Za daianje naslova din. Najmanjši znesek 20 din.
Uradnici
srednjih let iz province želita poznanstva z aka demsko naobraženima gospodoma. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Zdrami se, ako si poštenjaki	15220_24
Želim znanja
z gospodom čez 60 let z malo pokojnino. Dopise :.h ogl. odd. Jutra pod sSkromna«. 15343_24
Samo dame
učim vozit kolo. Bicl_ kelj na razpolago. Jamčim za uspeh. Naslov v vseh posl. Jutra.
15266-24
Poznanstva želim
z mlajšo osamljeno damo za skupne Izlete ln dopisovanje. — ponudbe po možnosti s sliko na oglasni odd. Jutra pod »Harmonija 423«
15423-24
Ležeče pismo
pod »Vdova« dvignite v ponedeljek v podružnici Jutra v Celju.
15688-24
Lepa
temperamentna brinet-ka Izobražena upokojena uradnica, tujka moč nejša, starejša želi iskre nega dobrega čednega 1z obraženca 45 do 50 let primernih dohodkov. Tr govskl krogi prednost.— Naselitev Ljubljana ali Zagreb. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Amat-a« 15675-24
Vaše osebne
zaupne zadeve
dopisovanje itd. Vam uredim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vestno in strogo zaupno«.
15630-24
»K. S.«
Sprejmem! Pišite.
15629-24
Gospod iz okolice
srednjih let. večkrat v Ljubljani, želi poznanstva z gospodično ali mlado vdovo. Ponudbe s sliko na ogl. oddelek Jutra pod »Zabava in izleti«	15654-24
Gospodično
privatno nameščeno, siroto brez doma, želi spoznati državni nameščenec s 3 letnim sir.om in stanovanjem. V svrho skupnega gospodinjstva. Ženitev pozneje. Zaupano sliko vrnem. Popolne ponudbe na og!. odd. Jutra pod »Brezdomci«.
15699 24
Pridelki
Beseda 1 din, davek 3 din; za šifro ali daianje naslova 5 din. Najmanjši znesek 17 din.
Vrtne jagode
na višku sezone pri Jan harju, 2eje prt Medvodah	15311-33
Ljutomerčana
lastni pridelek. Nunska graba, 1 do l1*. vagona, izvrsten jabolčnik. pri_ ložnostnl nakup. Mat k o Seršen, Ljutomer.
15400-33
V »aka Jtsed! i din . 3a»e* 3 din Za daianie aaslova 5 din Naimunii: enesek K din.
34 letni gospod
z dolgoletno hotelsko prakso znanjem svetovnih Jezikov precejšnjim kapitalom založenim se daj v dobro uspevajočo trgovino bi se poročil z gospodično prijetne zunanjosti dobrega srca hotelsko aii trgovsko iz obraženo. Z nekaj dote Imajo prednost. Pcnud be ca ogl. odd. Jutra s sliko ki se vrne pod šifro »Sijajna bodočnost«
15130-25
Inteligent
-rednjih let z lastno hišo. ležeren želi skupne ga gospodinjstva z gospodično ali gospo s stal nlmi dohodki Ponudbe na ogl. odd Jutra pod >.Na Dolenjsko«
15140 25
48 let star trgovec
želi zaradi ženitve nevesto s kapitalom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sreča«.
15372.25
Vdova
srednjih let. brez otrok, išče moža, solidnega, v stalni službi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Srečen zakon«.
15345-25 > ■ ■ i ■ i
Zobozdravnik
48 let star, želi znanja v svrho ženitve z gospodično ali vdovo. Starost 30 do 40 let s premoženjem. Dopisi le s polnim naslovom ln s sliko pridejo v poštev na podruž. Jutra Maribor pod »Srečat.	1535525
Gospodično
dobro vzgojeno lz boljše hiše želi spoznati 371et-ni dobro situiranl pod_ jetnik. Diskrecija častna zri/leva. Samo resne po nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Fant«
15280-25
Vdovec
33 let z 1 otrokom, sa_ mostojen gospodar s stalno službo, želi poznanstva z resno gospodično ali m ajšo vdovo v svrho ženitve. Ločenke izključene. Prednost pridna gospodinja, poštena ln zdrava, obče valni jezik in vera ne igra vloge. Ponudbe s s iko, ki se vrne. pod >33« na podruž. Jutra Maribor.	15361-25
Gospod
30 let. vojaščine prost, srednjevisok. z 200.000 din gotovine ln srednješolsko izobrazbo, neodvisen, dobrega značaja, želi poznanstva z mlajšo, Inteligentno in vedro gospodično, denar nI pogoj, pač pa Izobrazba (vsaj nižjesrednješolska) Glasbena kultura zaželena. Ponudbe na ogl. odd. pod »Dober mož«.
15392-25
Dobra obrtnica
želi resnega znanja radi ženitve z boljšim drž. uslužbencem ali samostojnim obrtnikom nad 40 'et. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod i>7,aže-ljena sreča« 15577-25
Gospa
srednjih let. s krasnim pohištvom, želi spoznati go sp-nda, simpatičnega, dobrosrčnega, z enim otrokom ni izključen. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod »Simpatična«.
15661-25
Obrtnik
s posestvom vrednim 180 ti soč poroči gospodično ali vdovo z nekaj gotovine. Po nudbe na podr. Jutra Mari bor pod »Varan 36«
15657-25
JUGOGRAFIKA
_UilVi
rteseca i dm, davek J dm, za šifro ali daianje naslova 5 din. Najmanj znesek 17 din.
OKAMA MAZILO
Iz zdravilnih zelišč — Čudovit uspeh pri ranah opeklinah, ožuljenjih — volku — turih ln vnetjih Itd. za nego doienč kov pri kožnem vnetju, izpuščajih ln hrastah na temenu, za razpokane prsne bradavice. Dob! se v vseh lekarnah ln dro-gerijah.
Novi naslov} frančiškanska al. 8.
ŽELEZNIŠKE TRAČNICE
Gospoda
situirana. Selita spozna_ ti boljši dami. Dopise na podruž. Jutra, Jesenice pod »Harmonija«.
15390-24
Mlajšo damo
s svojim stanovanjem bi de oma podpiral. Po-niidbe s sliko, ki se vr_ ne, na ogl. odd. Jutra pod »1895«. Tajnost zajamčena.	15431-24
Znanja
želim z gospodično ali vdovo v svrho skupnega gospodinjstva. Dopisi na oglasni odd. Jutra pod > Dobrosrčen«.
15415-24
Na izletih
se lahko seznanite, ako imate lepo dvokolo, z lepimi kolesarkami. Kupite ga poceni pri šketu na Vranskem.
15436-24
Damo,
dobro sit\iirano, željno razvedrila želim spozna ti. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Najlepši čas« 15462-24
Damo
lepo mado za razvedri lo želim spoznati; pod piral bi denarno. Ponudbe s sliko in opisom na ogl. odd. Jutra pod »Res«	15279-24
RABLJENE 30 KG A METER TEŽKE. V DOBREM STANJU, ZA INDUSTRIJSKI TIR. KUPI VELIKO INDUSTRIJSKO PODJETJE. — PONUDBE NA PUBLICITAS, D. D., ZAGREB. ILICA 9 — POD BR. 56317.
IHCadenie
trgovsko naobražen, star 28 let, prikupne zunanjosti, lepega vedenja ter zelo treznega značaja. Posedujem nekaj gotovine, ki v življenju nikdar nisem bil srečen. Bridka usoda me je gnala širom naše domovine in v druge države. Moj duh je velik, gospodarsko ustvarjajoč, a sem bil tolikokrat v življenju ponižan in v ljubezni prevaran. V letih krize sem se boril za obstanek ln tudi svoj poklic večkrat menjal a vedno sem bil tako popolnoma sam in moral prenesti toliko gorjd. Večkrat v življenju ml je prišlo do obupa, a ker ljubim delo in naravo sem se vedno še premagal. Hotel bi ljubiti samo eno ženo in ž njo biti srečen. — Poročim mladenko ali vdovo do 32 let, ki pravilno pojmuje življenje, ki ji je obljuba, odkritosrčnost in zakon častna stvar. Ako poseduje kaj gotovine ali premoženja je dobro, ker s tem je bodočnost lažja, ako ne, vseeno dobro. Glavno je odkritosrčnost, dobra gospodinja in ljubeča žena. Velikokrat sem v življenju že padel, a vedno sem si zopet opomogel in nimam strahu do bodočega življenja. Samo, da bi imel notranji mir in ljubečo ženo, ki bi ji njeno ljubav tudi najzvesteje vračal. Moj prvi pogled je po zunanjosti kot vsakega, a drugi je v notranjosti duše in ta je odločilnejši, ker lepota je minljiva, a drugo ostaja.
Velikokrat sem v življenju že padel, a vedno sem si zopet opomogel, a danes mi moči pojemajo. Samo da bi imel notranji mir, da ne bi bii popolnoma sam, da bi imel ljubečo ženo, tedaj nimam strahu do bodočega življenja. A ženi bi njeno ljubav naj-zvestejše vračal toda nikdar ne bi hotel biti suženj svoje žene. Samo ona. ki v resnici čuti z mano in ki bi hotela biti ob strani svojega moža srečna, naj mi javi svoj naslov pod »Prinašam Ti srečo« na podružnico »Jutra« v Celju.
Psa
kratkodlakega tičarja rjave barve, nedresira-nega. ugodno prodam. Naslov v vseh posloval. Jutra.	15480-27
Psa volčjaka
od pol do 1 in po! leta starosti, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »C*uvaj«.
15505-27
Kobilo
7 let staro, zdravo, za vprego in ježo. prodam. Več: Josipina Ahtik, Smarieta 37. p. Celje.	15691-27
ZAHVALA
Za mnoge dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli ob bridki izgubi naše drage tete, gospodične
EVGENIJE ENDLICHER
PREDSTOJNICE POŠTNEGA URADA V POK.
se najtopleje zahvaljujemo. Globoko zahvalo smo dolžni banovinskemu zdravniku gosp. dr. Ivanu Oražmu za njegovo požrtvovalno pomoč v bolezni, preč. gospodu dekanu za tolažilne posete. Hvala vsem za poklonjeno cvetje in častno spremstvo na zadnji poti.
Sv. maša zadušnice se bodo brale v več cerkvah.
Ribnica, Ljubljana, dne 15. junija 1940.
Žalujoča nečaka in nečakinje
Žalostnega srca naznanjam, da mi je umrl moj ljubljeni mož, oče, stric, brat, svak, stari oče. gospod
IVAN KREČ
KROJAŠKI MOJSTER
Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, dne 16. junija ob pol 6. uri iz Zavetišča sv. Jožefa, Vidovdanska cesta 9, na pokopališče k Sv. Križu.
LJUBLJANA, dne 15. junija 1940.
ŽALUJOČI OSTALI
Brezplačen oouK r igronjirt
nEinEL'HEROLDr
MARIBOR s- ,01
Od Vaa
odvisno, da Imate obleko vedno ! kot nov« zato Jo pustite redno kemično ftlBtltl aH barv ati v tovarni
JOS. REICH
Ljubljana Poljanski nasip 4-6 |
PralnJai — Sr«tofik»lak»
ZA VSAKO PRILIKO
'lajboljša m aaj-cenejša oblačila 31 nabavite pri
Preskerju,
XV 1'KTHA C. 14
iVilpfcfl
D 01C N J J K A

KlISEJE
ENO VEČBARVNE
JUGOGfcAHKA HKTUA NASIP B
SREBRO, DltAGli KAMNE ln vsakovrstnn
ZLATO
Kupuje po najvišjih cenaP JOS. EBERLE,
Ljubljana, TjTševa i. nalač.a notela »Slon«
Gospodinjska in kmečko nadaljevalna šola iz kočevske Reke na obisku v Ljubljani
Ze nekaj tednov pred 2. junijem, ki je bil določen za naš izlet v Ljubljano smo se pripravljali na ta. za nas kočevske Slovence iz Kočevske Reke izredni dogodek Mi nismo šli v Ljubljano le ogledovat si mesto, ampak smo tudi nastopili v rad.u, kjer smo odpeli nekaj domačih pesmi. Pod vodstvom našega marljivega upravitelja Marjana Tratarja ie nastopil naš mali £bor, iti je znan kot cerkveni pevski zbor podružnice Družbe sv. Ciri-a in Metoda v Kočevski Reki. To je sploh prvi slovenji zbor izven mesta Kočevje na Kočevskem. Za kritje stroškov smo prosili podpore vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. Mi sami smo revni kmetje in delavci ter nimamo potrebnih sredstev za vožnjo, kaj šele za prehrano in prenočišče Družba pa je našo prošnjo usli.sala in poskrbela za našo prehrano in prenočišča kakor za vse ostalo. Ostali ji bomo hvaležni za vse dobrote. Podporo pa nam ie naklonil tudi kmetijski oddelek kraljevske ban>ke uprave. ki mu izrekamo zahvalo.
V nedeljo, 2. junija, smo prispeli v belo Ljubljano s prvim julrnjim vlakom. Ne bom popisoval sprejema in podrofcHiosti. Povem le. da smo obiskali muzej in druge prosvetne ustanove. Pomudili smo se tuai pri akademikih, ki so pri nas taborili. Zvečer smo pred našo kukavico nastopili. Po uvodnem predavanju našega voditelja Tratarja, smo odpeli himno kočevskih Slovencev. Vemo, da nismo odlični peva, zato pa imamo dobro voljo, da širimo slovensko pesem tam, kjer jo je tujec svoj čas zatrl. V ponedeljek pa smo najprej šli v gospodinjsko šolo dr. Kretea nato pa v narodno galerijo. Popoldne smo bili na pokopališču, kjer smo obiskali grob našega Silva Mehore. Bil je med nami le dob. o leto, pa smo ga vsi vzljubili. Njegov zgled, da bodimo vedno pripravljeni v delu za narod nas bodri še vedno. S pokopališča smo odšli na letališče, kjer smo si ogledali jeklene ptice. Za nas je bilo vse novo. Prijazni g. dr. Rape nam je razkazal in pojasnil vse zanimivosti. Veliko potniško letalo iz Zagreba nas je najbolj zanimalo. Dekleta so bila vsa navdušena. Le škoda, da je bila močna burja, sicer bi nekateri doživeli zračni krst. Oče Lavrič bi se pa lahko potem pobahal, da se je vozil v samofrču. Tako pa je le posedel ▼ mirujočem letalu. Nazadnje pa so nas še slikali.
Ne morem vsega popisati, kar smo občutili, ko smo videli toliko lepih stvari, ki so nas zanimale. Rečem pa, da tak izlet prinaša velike koristi udeležencem. Vsi smo bili zadovoljni in še danes, ko je minulo že skoraj dva tedna, se le o tem menimo, kalio je bilo. Zadovoljni pa so tudi doma, da smo dobro peti, kajti poslušali so nas kar v skupinah v posameznih vaseh. Dali pa smo poguma še drugim, ki pravijo, da bodo drugo leto naredili tak izlet pa tudi pri kukavici bodo poizkusih.
Le redki iz naših krajev imajo toliko denarja, da sami lahko gredo tako daleč. Zato je prav koristno, da včasih pridemo iz naših gozdov med svet. Radi si ogledamo vtvenje v mestu, čeprav ne hrepenimo po njem. Zanima nas le napredek. Saj so bili med nami celo taki, ki so se prvič vozili z vlakom Zato pa se v imena ^seh še enkrat zahvalim vodstvu Ciril-Meto-dove družbe za vso pomoč in prosim, da nam bo še drugič pomagala prirediti tak res poučen izlet.	Kočevskorečaa
^rmJlcbdSe StccCi. ČUVAJTE SVOJE ZDRAVJE
NkNAJSIGURNE!SA - ZAŠČITA
AMERIŠKA GUM.SPECIAUTETA ^CITAJ O-KE)
Vrtne
sončnike
Izdeluje
počenši od Din 108
Bela Fettmann,
ZAGREB, Masarykova 9.
Barvarski Inženjer
jugoslovanski državljan, star 28 do 35 let, se išče za večje podjetje. — Ponudbe pod »Barvarski inženjer« na »Inserta« reklamni zavod, Zagreb, Jelačičev trg 3.
Dobro vpeljana
špecerijska trgovina
na prometnem prostoru Maribora se radi družinskih razmer ugodno proda. Ponudbe pod »Ugodna prilika« na podružnico »Jutra« Maribor.
MOŠKI!
Pri spolni nesposobnosti, pri spolni slabosti poskusit« hormonske pUule »HORMO-SEKS« Dobivajo se t vseh lekarnah. 30 pUul 84 din, 100 pilul 217 din, 30« pUul 560 din. Zahtevajte same prave ln originalne HORMO-SEKS pilule! Po pošti diskretno razpošilja
Lekarna Bahovec, Ljubljana. Glavno skladišče: Farm. fcem. laboratorij »VIS-VISIT« Zagreb. Langov trg 3. Ogl. reg S. br. 5646-3h
(poCeti nosite samo Cafi&o obutev
Udobni čevlji iz močnega platna z gumastimi podplati in petami.
8337—2603
Gospodom se dobro podajo k novi obleki ti čevlji iz sivega platna z usnjenimi podplati.
Krapinske
Trstfe la strope
parkete, bakulo, strešno lepenko. Oitumenjuto, bitumen, lesni cement. Katran, karbolinej, JUGOLIT-plošOt za predelne stene in izolacijo — in razna sredstva za tzoliranje dobite najceneje pri
Jos»R.Piih,
Ljubljana
ZALOGA PARKETOV. Gradaška ulica 22 Telefon 2513
5981—44800
Praktične otroške sandalice iz usnja, z močnimi usnjenimi podplati. Nemirni deci za igre in sprehode.
od št. 23 do 26 . . Din 35.— od št. 27 do 30 . . Din 45.— od št. 30.5 do 34 . . Din 49.— od št. 34.5 do 38 . . Din 59.—
3985-13121
Okusno izrezani čeveljčki iz finega belega usnja, z usnjenimi podplati in nizkimi petami. Idealni za poletne dneve.
8767—04630
Zelo udobne moške upogljive sandale mehkega usnja, z usnjenimi podplatL
iz
zdravijo z gotovim uspehom revmo, pro-tin, Ishias, ženske bolezni itd. Odprto od srede aprila do srede oktobra. Za časa pred- in posezone znatni popusti! Nizke cene in pavšalne kure. železniška postaja Zabok-Krapinske Toplice; odtod zveza z avtobusom. Informacije in prospekti na zahtevo preko uprave kopališča in vseh potniških uradov.
NAJ POPOLNE JS E- H AR M ON l«E SV. E TA
mm a
GENERALNO ZASTOPSTVO
ZAHTEVAJTE BRESPtACNI CENIK
Električne štedilnike
hladilne naprave, motorje in vse ostale električne naprave dobavlja s skladišča
JugosJ. elektr. d. d. BROWN BOVERI
Telefon 24-42	LJUBLJANA	Tyrševa cesta 12
KLlUJE
ENO VECBABVNE
lUGOGUANKA WETi>ANASIP/3
8262—4S804 Najnovejša izdelava!
Otroške sandale iz usnja, z	neraztrgljivimi gumastimi podplati. Za deeo, ki mnogo leta in skače.
od št. 27 do 30 . .	Din 45.—
od št. 30.5 do 34 . .	Din 49.—
od št. 34.5 do 38 . .	Din 59.—
3965—55154
Okusne ženske sandale za poletne dneve, z usnjenimi podplati in nizkimi petami.
8327—24684
Čevlji za gospode Iz sivega ali rjavega miša ali usnja, okrašeni z luknjicami.
so
361—13841
Divne otroške sandalice iz finega belega usnja, z močnimi usnjenimi podplati. Trpežne. a vendar zelo poceni.
od št. 23 do 26 . . Din 49.— cd št. 27 do 30 . . Din 59.— od št. 30.5 do 34 . . Din 69.— od št. 34.5 do 38 . . Din 79.—
RU2A
Trpežne in močne bombažaste nogavice. Za delo in dom.
DRAGAN
Solidne moške bombažaste nogavice v raznih desenih.
Zložljiva postelja
9
Postelja se v hipu sklene v ročno prtljago in je porabna za vse slučaje: v stanovanju, za vrtove, terase, kopališča, lovske in turistične koče, weekend hiše, vojattvo, bolnice ln zaklonišča. Konstrukcija prenese 400 do 500 kg obtežbe. Velikost 195 X 80, tehta 9VS kg, cena din 360.—. Velikost 185 X 75, tehta kg, cena din 350.—. Postelje si za časa lahko ogledate na protiletalski razstavi v prostorih Ljubljanskega vele-sejma. — Izdeluje in dobavlja izključno samo lastnik patenta
FRANC KRELJ — KRANJ
ZRAKOPEOVNA POŠTA ZA JUŽNU AMERIKU
Ravljen. Klabund Ravljen.
TThompson
Broširana knjiga: din 10.-Vezana knjiga: din 15.—
ZALOŽB
Majerjeva.	balad
-a
L J U R L J A A A
K NA F LJE V A ULICA Z
V
Vsak četrtek odhod Iz Rima v Ric
de Janeiro s priključkom v Briziliji v vse južne in severne ameriške države, katero posle opravlja CONDOP. in PAN AMERICAN AIRWAYS-Linee Aeree Tianscontincntali Italiane S. A., Rim.
ZAHVALA
Vsem, ki ste z nami sočustvovali in nas tolažili ob nenadomestljivi izgubi našega ljubljenega moža, očeta, sina, strica in svaka, gospoda
Krašovca Alojzija
posestnika in gostilničarja
ga obsuli s cvetjem ter počastili na katerikoli način njegov spomin, in vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti — naša naj-iskrenejša zahvala.
Posebno se zahvaljujemo čč. duhovščini, g. zdravniku dr. Hribarju Mirku za pomoč, strežništvu ter pevcem za žalno petje.
Sveta maša zadušnica se bo brala v ponedeljek, dne 17. junija 1940 ob 7. uri v cerkvi sv. Petra.
LJUBLJANA — KORITNO pri BLEDU, dne 16. junija 1940.
Žalujoči: METKA, roj. BERNARD — žena; ALOJZIJ, LJERO — sinova; rodbine KRAŠOVEC, OPREŠNIK, BERNARD, in ostalo sorodstvo.
ICICHEL ZfiVAOO:
Don
140
UOMAN.
Lubin je bil sin trgovca z obleko, ki je imel svojo prodajalno poleg »Vedeževalke«; kadar je bila ža-vota v gostilni, se ni ganil iz njene bližine in je porabil vsako priliko, da ji je potihoma govoril vse lepe reči, ki same od sebe uhajajo iz srca na jezik.
Žavota in Lubin sta bila zaročena.
Dogovorjeno je bilo, da bodi prihodnji mesec njuna svatba.
Corentin je položil mošnjo na mizo, rekoč:
»Evo vam deset tisoč liber, gospod. Ostalih trideset tisoč sem zaklenil v skrinjo ...«
Deset tisoč liber ... trideset tisoč liber ... Peri-larica je pri teh besedah radovedno dvignila glavo, in prostodušne oči so ji za trenutek obstale na mošnji. Nalahno je vzdihnila in se znova lotila dela.
Jakomin ni videl ne Žavote ne Lubina. Oči so mu željno obvisele na steklenkah, ki sta stali pred do-nom Juanom, nato pa so preskočile na krožnik.
»Gospod,« je dejal, »ta damjak je še nedavno tega veselo in srečno skakal po gozdu. Čudno je, da se ljudje ne znajo preživljati drugače kakor z ubijanjem in ropom. Da živiš, moraš ubijati. Ta zločin je, če prav premislim ..
»Molči,« je rekel don Juan; »mar pojdi v kuhinjo gledat, ali ne najdeš tam še kakega damjaka, srnjaka ali piščanca, da si z njim privežeš dušo, čeprav je takšnih ljubkih živalic škoda za tvojo nenasitno požrešnost.«
»2e tečem, gospod, že tečem!...«
In Corentin je zdirjal iz izbe.
»Verjemite mi, prelepa Žavota,« je nadaljeval don
Juan, »srcc, ki vam ga ponujam, ni nikoli doslej okusilo prave ljubezni, i-i.eic odkar gledam vas, teli nekaj minut. . .«
»Ali, vaša svetlost, koliko čara že delam v tej izbi za gospo Gregorjevo!«
»Saj to sem hotel reči; najbrže .sem vas opazil tudi kje zunaj, na ulici ali v kaki drugi hiši....
>. Morda pri gospe Jeromi Dimanchevi?;
Don Juan je perilarico napeto pogledal in videl, da ne misli nič hudega.
»Da, da,« je vzkliknil. Spominjam se celo. dn sem prav od te častite gospe zvedel vaše drago ime, ki mi od tistih dob neprenehoma sili na ustnice. Ali je na svetu še kakšno ime lepše od vašega, Žavota? Sicer pa: vse, kar jc vašega, me grabi za srce in me navdaja s čudno ganjenostjo, ki si je ne morem razložiti. Oh, žavota, mila Žavota: ko bi se moral zdajle odreči radosti, da vas vidim, bi umrl!
»Ali, visokost, kaj niste prejle dejali, da je šele nekaj minut, kar ste me opazili. . .«
»Jaz, mnogo dni je tega, sem rekel! Nekaj mesecev! Oh, neusmiljena Žavota, kaj vam je, da me tako mučite? Torej hočete, da izdihnem tu, pred vašimi očmi?«
»Ubogi fant!« je zamrmrala Žavota sama pri sobi.
»Žavota! Žavota!« je z drhtečim glasom rekel Lubin, »domov bo treba. Tvoj čas je minil.«
»Naprej pojdi,« je dejala Žavota. »Takoj pridem za teboj.«
»To srce,« je mrmral don Juan, »to srce utripi ie samo za vas; sprejmite ga v dar, ko ne more živeti za nikogar drugega več na svetu. Poglejte moje solzne oči, Žavota. Poglejte moje drhteče ustnice in povejte mi, odkod prihaja ta sladki nemir, ki mu še nisem občutil enakega ...«
Pobesila je glavico. Lica so ji bila vsa rdeča od zadovoljstva. Sama pri sebi je pomislila, da ni nikoli
nikjer slišala tako mamljivega glasu in tako mehkih, prijetnih besed.
^Kako naj vem?« je odgovorila.
»Jaz vem, odkod. Po vsem, kar sem slišal, skle-
■	pa m, da je tega kriva ljubezen ... Da, bogme, tako
: mi vseli angelov in svetnikov, ljubezen je___Ljubim
! va.s in umri bom, če mi ne nameravate vrniti ljubezni ; za ljubezen ...«
Žavota! je zaprosil Lubin. »Ali ne vidiš, da je i čas ?*
»Takoj, takoj!« je rekla Žavota.
»Tako zali ste,« je zamrmral don Juan s še tišjim, ! še bolj vročim glasom, »tako lepi ste s svojimi očmi, ! podobne zvezdam, in svojo lilijasto, rožnato poltjo! j Gh. lišpal vas bom ka/.or princeso. Vašim drobnim prstkom je treba prstanov, na vaša nežna zapestja
■	se spodobijo zlati obročici. Lepota, kakršna je vaša, : bi sc smela kazati očem samo v svili in žametu. Jaz, . Žavota, jaz edini vas morem izpremeniti v pisanega i metulja, za kakršnega ste ustvarjeni...«
Don Juan je kakor po nerodnosti sunil z roko v mošnjo, da jc padla na tla. Zlatniki so zažvenketali, i in Žavota je naglo vrgla oči na mošnjo, ko jo je • don Juan položil nazaj na mizo. Nato je vzdihnila:
Kaj pomaga vse to! Zaročena sem z Lubinom...«
Zaročeni ste? Torej bodite odsihdob moja zaro-| čenka, moja nevesta, moja ljubljena žena. še to uro : hočem govoriti z vašo spoštovano mamico___«
»Joj meni!« je rekla Žavota. »Sirota sem in živim sama, brez očeta in matere.«
Dona Juana je izpreletelo.
»Nu,« je dejal, »torej moram govoriti nocoj 7. vami samimi. Treba je. Zvedeli boste, kdo sem, koli-kanj vas ljubim in kaj mislim storiti za vas; in ako me uslišite, ako čutite zame le trohico ljubezni, ki gori v mojem srcu, se skupaj dogovoriva, kdaj bodi najina poroka.«
T
»Žavota! Ali greš, Žavota, ali ne greš?« Je zamolklo rekel Lubin.
»Grem!« je rekla Žavota in vstala. »Če gre za poroko,« je naglo zanjrmrala, »tedaj pač ne morem drugega kakor poslušati vas.«
»Drevi pridem!« je šepnil don Juan. »Vem, kje stanujete! — «
»O!« je pomislila uboga Žavota. »Ve, kje stanujem. To je pač dokaz, da me že dolgo sledi, ne da bi kaj slutila, in da me ima rad!«
Odšla je; Lubin jo je spremljal, nekoliko zadaj pa je stopal za njima don Juan, ki je bil v naglici pozabil svojo mošnjo s pištolami na mizL Mojster Gregor je opazil mošnjo in poklical ženo. Ko sta jo pretehtala, otipala in presenetljivo točno ocenila, koliko je v nji, sta se gostilničar in njegova družica spogledala.
»Saj sem ti rekla.« je dejala gospa Gregorjeva, »da je treba temu plemiču prav tako zaupati kakor samemu kralju!«
»Da,« je menil mojster Gregor, »in kadar bo spet vprašal za svoj račun, mu ga kratko in malo od-bijem.«
Nato je gospa Gregorjeva odnesla mošnjo k Jako-minu Corentinu, med tem ko je mojster Gregor jezno nadrl nekega šolarja, ki je tisti mah stopil v gostilno:
»Ven se spravi! Po beri se, razen če imaš denar, da plačaš, kar si dolžan... Zaradi tebe ne bom hodil beračit!«
Šolar je skremžil obraz, pobesil glavo in odšeL
»Kaj bi bilo,« je nadaljeval mojster Gregor, »ko bi dajal na upanje! Nihče ne dobi nič, ne šolar ne vojvoda ne knez. Takšno je pravilo pri .Vedeževalki'!«
Po ulici svetega Dioniza sta žavota in Lubin brea naglice stopala vštric.
Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno (*■ d. kot uskamarja Fran Jeran — Za inaergftu del je odgovoren Alojz Novak. — Val v Ljubljani,