št. 44 (1023) Leto XX NOVO MESTO, četrtek, 30. oktobra 'W ^ 1969 Odlikovanci za občinski praznik Na slovesni seji občinske skupščine v Brežicah, so 28. oktobra 'podelili 9 odlikovanj predsednika Tita. Red brat* stva in enotnosti s srebrnim vencem sta prejela Janez Gramc in Martin Pešec, red dela z zlatim vencem Stane Rebernik, red zasluge za narod Miloš Kovačič in red dela s srebrnim vencem Edo Božiček, Franc Cizelj, Minka Mišič, Franc Mohar in Alojz Zaletel. Veljko Milatović v Kostanjevici Predsednik zvezne konference SZDL Jugoslavije Veljko Milatovič je v nedeljo dopoldne obiskal Kostanjevico na Krki. Ogledal si je razstavo grafike jugoslovsinskih otrok, ki so^jo prejšnji teden odprli v Lamutovem likovnem salonu. Obiskal je tudi razstavo sodobne plastike Formo vivo v kostanjeviškem gradu, kjer se je hkrati zanimal, kako potekajo obnovitvena dela ko-stanjeviškega gradu in stare cerkve v njem Z nič manjšim zanimanjem je šel skozi zbirko Gtorjupove galerije v šoli, tako da se je seznanil s celotnim razgibanim kulturnim življenjem »dolenjskih Benetk«. 'g . S. ^ 'a s« » ^ «.S ^ Spet bodo na grobovih zamigljale lučke, ki so vse leto svetile v srcih za naše drage, in spet bodo šepetale v jesensko meglo: »Brez mrtvih grl šibak je živih glas, ker ni vas več zato ste vsepovsod, saj smrt vas je življenju darovala.« STAB JE TAKOJ UKREPAL — Novomeški štab za borbo proti elementarnim nesrečam se Je sestal ▼ torek zjutraj in takoj organiziral pomoč prizadetim prebivalcem Etanjaluke. Pred občino so člani štaba (od leve proti dei^: Franci Kuhar, Avgrust Avbar, Adolf Šuštar in Kosija Virant) formirali ob IL uri kolono, ki Je odpeljala v Bosno zdravila in prehrano. Na' sliki Je tudi podarjeni SANITET novomeške IMV in Mercatorjev kamion, ki Je odpeljtd hrano. (Foto: S. Dokl) (Foto; Polde Grahek) Tudi pri nas se je streslo Močnejše potresne sunke so zaznali ljudje že v nedeljo popoldne v Novem mestu, Treb njem, na Raki, v Brestanici, Brežicah in drugih krajih. Povedali so, da so v zgodnjih nadstropjih mestnih stolpnic zažvenketale šipe, premikati so se začeli predmeti, stropne svetilke pa so kar precej zanihale. Vznemirjeni prebivalci so stalno spremljali radijska poročila, iz katerih so 25vedeli za hud potres v Banji Luki. Močnejši potresni sunek je zajel naše območje tudi v ponedeljek dopoldne. Na občini v Novem mestu so-pravkar imeli neki sestanek, ko se je stavba stresla. Rahle tresljaje zemlje Je bilo možno zaznati tudi v ponedeljek zvečer. OB UNIČUJOČEM POTRESU V BANJALUKI Vsa Dolenjska pomaga v Bati]al&^ so Novomeščani že v torek dopoldne poslali denar, šotore in odeje, tovarna zdravil KRKA zdravila, IMV pa sanitetni avtomobil — Iz vseh naših občin: izrazi sočutja in pripravljenost na tovariško pomoč Vest o katastrofalnem potresu v Banjaluki nas je močno prizadela. V vseh občinskih središčih so se že odločili, da bodo prizadetim pomagali. Novomeščani, ki jih z banjaluško občino vežejo tesni prijateljski stiki več kot 20 let, so že v torek (Nadaljevanje na 12. str.) OD 30. OKTOBRA DO 9. NOVEMBRA Padavine pričakujemo okrog 30. oktobra in okrog 4. in 5. novem* bra, ko je možen sneg do nižin. V ostalem bo prevladovalo suho oziroma lepo vreme. Dr. V. M. 100V*pure Lambswool spun in Scotland O.'' , Akademik Božidar Jakac (na sliki) odpira I. razstavo grafike Jugoslovanskih pionirjev v KbstanjevicL Ob lej priložnosti Je zbranim posvetil nelnj besed, ki so globoko se^le v srca mladih. Zahvalil se Je tudi za i^ovs prizadevanja in ilh spodbudil k nadaljnjemu delu. Več o tej razstavi preberite na kulturni stranL (Foto: S. Dokl) ir ______________________ V'" Z^T v v - '' ', - - ' ' ♦-4.» girl Iz kolekcije GOLF na strani 20 tedenski mozaik Britanska kraljica je sklenila, da letos ne bo več po televiziji in radiu prebrala svojemu ljudstvu božične poslanice. Neuradno je slišati govorice, da se je za to odločila, ker noče dolgočasiti in »moriti« Britancev, ki so ie preveč »zamorjeni« s filmi o kraljevski družini in njenih članih... Moskovska Pravda je nedamo kritizirala pomanjkljivo delovno vnemo v SZ. Med drugim je objavila poročilo o delu v neki tovarni v Permu. 7.45: začetek dela. En delavec pride točno. 920—9.40: Odmor. 9.40 —9.55: delo. 9.55—10.20: odmor. 10.20—11.05: Opoldanski odmor. 11.05—n.20: brezciljno sprehajanje. 11.20—11.40: priprava strojev. 11.40—13.00: delo. 13.00—14.00: odmor in sprehajanje. 14.00—14,30: čiščenje delovnih prostorov. 14.30: konec dela... V Čilu sta se uprla dva polka armade. V Santiagu je vodil upor general Viaux, ki je dejal, da hočejo vojaki samč višje plače in boljše delovne pogoje. Upor je splahnel v enem dnevu. Ni še znano, ali bodo zdaj »vojaki« dobili večje plače, in tudi to ni znatno, ali bo obrambni minister zdaj preklical odlok o upokojitivi generala Viauia in še pet drugih višjih »vojakov« ... Ameriški časopisi so polni reklam o novem potniškem reakcijskem letalu boeing-747, ki lahko sprejme 500 potnikov. Listi navdušeno pišejo o novi dobi v letalskem prometu in o novih rekordih. Ne omenjajo pa morebitnih novih rekordov v številu smrtnih žrtev, če bi tak leteči »hotel« treščil na tla... Sovjetski premier Kosigin je med obiskom Husaka, černika in Svobode v Moskvi na sprejemu TUi veleposlaništvu CSSR dejal, da so ugotovili »popolno soglasje mnenj in stališč« obeh delegacij. Ni pa povedal, kaj je s posojilom 500 milijonov rubljev v zlatu, ki bi jih Praga rada dobila od Moskve. Morda glede tega -ne vlada tako popolno soglasje.., Arabske države se zelo hudujejo na Libanon, ki ne dovoli palestinskim komandosom, da bi z libanonskega ozemlja nemoteno napadali Izrael. Posebno glasno kritizira Libanon Irak in Alžirija, ki nista soseda Izraela . . . PRED PODRAŽITVIJO ČASNIKOV? Bomo dobili podjetje za prodajo časopisov? Vse kaže, da se bo navadni časopisni papir v kratkem podražil za najmanj 20 do 22 starih dinarjev, pošta pa dviguje svojo tarifo za izterjavo časopisnih naročnin in hkrati trdi, da ima z dostavljanjem časnikov, časopisov in revij na domove naročnikov samo izgubo Prejšnji četrtek so člani odbora za časopisno dejavnost v republiški gospodarski zbornici razpravljali o materialnem i>oložaju slovenskih časnikov. Posebej so pregledali posledice, ki jih obeta že napovedano povišanje cen papirja (čuje se, da naj bi se navadni časopisni papir podražil najmanj za 20 do 22 Sdin pri kilogramu,) kakor tudi prodražitev agencijskih uslug in PTT storitev. Pošta namiguje namreč na povečanje dostavnih tarif za raznašanje časopisov na dom, pri čemer trdi, da ima z dostavljanjem časnikov, časopisov TELEGRAMI WASHINGTON — ZDA in SZ 60 se qx)razumfcle, da se bodo aaiele 17. novembra letos v Hel-sinkih pogajati o omejitvi tekmovanja v strateškem oboroževanju. To bodo najvažnejša pogajanja aibd supersilama doslej. BRASUJA — V novi brazilski prestolnici Brasilii je okrnjeni kongres uradno izvolil generala Medicija za novega brazilskega predsednika. Kongres je le formalno potrdil odločitev vojaSkih krogov. HAMBURG — Novi zahodno-oeniSki kancler Brandt je izjavil, da bo poskušal čimprej začeti pogovore s Poljsko, s katero želi 2R Nemčija navezati diplomatske stilke. PARIZ — V drugem kolu nadomestnih parlamentarnih volitev le bil presenetljivo poražen golistič-ni kandidat in bivši predsednik vlade pod De Gaullom — Couve de Murville. NEW YORK — Iz poročila OZN Je razvidno, da se je, odkar je OZN uvedla gospodarske sankcije proti Južnoafriški republiki, njen uvoz povečal za 86, izvoz pa za 58 odstotkov. KAIRO — Bivšemu libijskemu kralju Idrisu so dovolili živeti v Egiptu. Osemdesetletni Idris je prosil pred-sednika Naserja, da bi mu dovolili nastaniti se v Egiptu, ki je »njepov drugi dom«. VARŠAVA — v poljsk' glavno mesto sta pri^je) zakonca Kroger, ki sta presedela v britanskih zaporih osem In pol let. Obsojena sta bila na ‘ let zaradi vohunjenja v kori.i Sovjetske zveze. Britanci so jih zamenjali za Geralda Brooka In še nekatere druge, ki so zaprti v SZ. in podobnih stalriih tiskovin samo izgubo. Tudi nekatere komimalne dajatve se bodo povečale, kar vse bo nedvomno vplivalo na spremembo prodajne cene časopisov. Ponovno je bila sprožena zamisel, da bi morda le kazalo postopno odpraviti dosedanjo razmeroma drago poštno dostavo časopisov in revij in se odločiti za ustanovitev samostojnega podjetja, ki bi se. povečalo samo s prodajo‘in z razdeljevanjem časnikov, časopisov in revij. Odbor za časopisno dejavnost v gospodarski zbornici bo zato predlagal delavskim svetom vseh časopisnih podjetij, da bi tako sa-inostojno razdeljevalno podjetje za časopise in revije ustanovili. Od časopisnih podjetij in drugih, ki izdajajo časnike in revije, bi rad dobil načelen pristanek za podrobnejše izoblikovanje tega načrta. Zanimiva je trditev Združenega podjetja za PTT promet v Ljubljani, da bodo že v kratkem lahko zagotovili redno oštno dostavo samo za dnevni tisk, ne pa tudi za tiste časopise in revije, ki bd jih bilo treba dostavljati v drugi polovici tedna, se pravi ob četrtkih, petkih in sobotah, ko imajo na pošti največ dela. Člani odbora v republiški gospodarski zbornici so menili, da bi bilo treba pri tem vendarle potegniti črto ločnico med dnevnim in tedenskim političnim informativnim tiskom v Sloveniji, ki nedvomno opravlja nadvse pomembno stalno politično delo, ter med drugim tiskom. Vsako spreminjanje »umika izhajanja« oz. dostave listov na dom bi bilo samo škodljivo. Glede tega bo treba najti vsekakor sporazumno rešitev, odbor pa bo obvestil o tem tudi tiskovni svet pri republiški konferenci SZDL. Na seji odbora so govorili še o novih cenah za časopisni papir, glede katerih se je tovarna papirja »Djuro Salaj« ' v ^ PTIČI SMRTI — Dve reakcijski izraelski letali napadata cilj v bližini jordanskega glavnega mesta Amana. Skupno je pri napadu sodelovalo 17 izraelskih letal. Ranjenih je bilo osem oseb. Izraelci pravijo, da so ti napadi povračilo za diverzantske akcije palestinskih komandosov na izraelskem ozemlju Telefoto: UPI na Vidmu pri Krškem pogovarjala samo s časopisnim podjetjem DELO. člani odbora so poudarili, da je potreben poseben posvet, katerega bi se morali udeležiti odgovorni predstavniki proizvajalci papirja, dobaviteljev lesa in predstavnikov časopisnih podjetij. Sporazum o cenah papirja bi morali doseči na takem skupnem posvetu. Občinske skupščine in stanovanjska podjetja bodo posebej prosili, da bi v bodoče bilo manj težav pri dodeljevanju lokacij za prodajne trgovine in kioske, ki jih potrebujejo časopisna podjetja za povečevanje svojega prodajnega omrežja. Jože Ingolič veleposlanik v Etiopiji Predsednik Tito je pred dnevi imenoval za izrednega in pooblaščenega jugoslovanskega veleposlanika v Etiopiji Jožeta Ingoliča, bivšega člana ZIS in dosedanjega poslanca zboca narodov zvezne skupščine, —; Jože Ingolič se je rodil 1921 v Spodnji Polskavi in je po osvoboditvi opravljal razne pomembne dolžnosti. Med drugim je bil tudi predsednik glavne zadnižne zveze Slovenije in zvezni sekretar za kmetijstvo ter gozdarstvo. tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled ■ SKLEPI ZIS O GOSPODARSKI POLITIKI: Zvezni izvršni svet je v sklepih, ki jih je predložil zvezni skupščini, navedel deset poglavitnih točk gospodarske politike v letu 1970. Med drugim je v sklepih rečeno, da je živahni gospodarski razvoj v letošnjem letu ugodno vplival na proizvodnjo, na zaposlenost in izvoz. Ta gibanja pa spremljajo tudi težaye, ki se kažejo v večji v nestabilnosti na notranjem trgu, v neusklajenih odnosih med proizvodnjo, izvozom in uvozom oziroma v večjem primanjkljaju plačilne bilance, pa tudi v slabšanju poslovnih odnosov v gospodarstvu, kar povzroča nelikvidnost. Novi ukrepi naj bi delovali tako, da se bo potrošnja omejila v bolj stvarne okvire. Gospodarska stabilizacija bo odvisna od vse bolj ^iskladenih odnosov pri delitvi do-^■'odka, to je od počasnejšega naraščanja proračunske in druge negospodarske potrošnje v primerjavi z rastjo narodnega dohodka, od doslednejšega povezovanja osebnih dohodkov z delovnimi uspehi in podobno. Nujno je spreleti ukrepe, s knterlml bi zaustavili nadaljnje obremenjevanje gospodarstva. Občine, republike In federacija naj s svojo politiko vplivajo na to, da se cene ne bodo povečevale? Zato tudi ne bi povečevali sedanjih uvalali novih prispevkov In davkov ter ne zvi^evp.Ii cen komunal- nih storitev. Ob tem je treba pretehtati tudi upravičenost predloga, naj bi se podražila elektrika, kakor tudi možnost, da bi odložili predvideno zvišanje stanarin v prihodnjem letu. ■ MITJA RIBIČIČ V CRNI GORI — Pjedsednik zveznega izvršnega sveta Mitja Ribičič se je konec prejšnjega tedna mudil na večdnevnem obisku v Crni gori, kjer se je pogovarjal v nekaterih kolektivih Gospodarstvo v letu 1970: v prvi vrsti stabilizacija o njihovih problemih. Nato si je ogledal tudi primorska področja in se tam seznanil z načrti za razvoj turizma v Črnogorskem Primorju. ■ OBISKI REPUBLIŠKIH Va DITELJEV V OBČINAH IN KOLEKTIVIH — Predsednik republiške skupščine Sergej Kraigher je v petek obiskal podjetji Titan v Kamniku in Stol v Duplici, nato pa se je s predstavniki gozdarstva in zasebnimi kmeti pogovarjal o predlogu gozdarskega zakona. Predsednik CK ZKS Prane Pofpit je prejšnjo sredo obiskal kranjsko tovarno Tekstilindus, predsednik republiškega izvršnega sveta Stane Kavčič pa nekatere delovne kolektive v litijski občini. ■ HUDA ŽELEZNIŠKA NESREČA NA HRVAŠKEM — V soboto proti večeru je na železniški postaji OJcučani na progi Beograd —Zagreb ekspresni vlak silovito trčil v tovornega. Po poročilih, ki smo jih prejeli do zaključka redakcije, je ta huda nesreča terjala 9 mrtvih in 43 ranjenih. Vzroke nesreče raziskujejo. ■ MINIMALNI OSEBNI IX> HODEK — 450 DIN — Minimalni osebni dohodek naj bi znašal v Sloveniji 450 din mesečno. Tako je rečeno v predlogu za izdajo republiškega zakona o minimalnem osebnem dohodku delavcev. ■ PREDČASNA UPOKOJITEV RUDARJEV — Rudarjem, ki gredo predčasno v pokoj, bi bilo treba omogočiti, da se lahko upokoje do konca 1975. leta, ne pa samo do konca letošnjega decembra. Tako stališče so zavzeli v zvezni gospodarski zbornici in s tem podprli predlog premogovnikov. ■ ČEDALJE VEC ZASEBNIH HIŠ — V Sloveniji je bilo lani zgrajenih nekaj več kot 9000 novih stanovanj, od tega že blizu 4000 v zasejani lasti. tedenski zunanjepolitični pregled v zadnjih dneh pretresa Libanon kriza, ki ima obeležja malodane državljanskega spopada. Najhujši spopadi so izbruhnili pretekli torek med enotami libanonske .armade in palestinskimi komandosi. Zaradi teh spopadov so najprej uvedli poHcij.sko uro v Tripoliju in pozneje še v drugih mestih. Spopadi in incidenti so se potem nadaljevali še ves teden. Ti spopadi .so zastrupili odnose med Libanonom in drugimi arabskimi di*žavami. Sirija je poslala čete na libanonsko mejo, Libija je odpoklicala svojega veleposlanika iz Bejruta in Alžirija je resno opozorila Libanon, da je dolžnost sleherne arabske države podpirati boj proti Izraelu in potemtakem omogočiti palestinskim komandosom — fedajinom — bojevati se proti arabskemu sovražniku. Palestinski begunci imajo svoje komandose na ozemljih vseh štirih arabskih sosed Izraela, predvsem v Jordaniji, Siriji in Libanonu. Najbolj dejavni so bili v začetku v Jordaniji, kjer je kmalu postalo očitno, da se interesi Palestincev in interesi jordanske države pogostokrat križajo. Čim aktivnejši so postajali palestinski komandosi, tem ostreje so tolkli Izraelci po jordanskem ozemlju. Podoben položaj se je »kuhal« v Libanonu, le da Je tam pozneje in huje zavrelo. Prvo resno opozorilo je prišlo 23. aprila letos, ko je libanonska vlada uvedla po vsej državi izjemno stanje po hudih spopadih med libanonsko vojsko in komandosi v Saidi, Bejrutu in Bar-Eliasu. Takrat je bilo ubitih dvanajst oseb. Komaj dva tedna pozneje so bile štiri osebe ubite in več ranjenih v bojih med armado in komandosi. 2e aprila je ministrski predsednik Rašid Karame odstopil kot poslanec po burni seji poslanske zbornice, ki je trajala sedem ur. Zdaj je odstopil Se kot predsednik vlade. Vse poletje in del jeseni je napetost naraščala in je dosegla vrh pretekli teden. Kri- WASHINGTON — ZDA so ea-prosile Britanije naj varuje njene koristi v Južnem Jemenu, ki Je prekinil odnose z ZDA in zahteval. da oeeb'e ameriškega veleposlaništva zapusti deželo t 24 urah. TUNIS — v Četrtek je umrl tunizijski pravosodni minister Mongi Slim, ki Je bil dolga leta tunizijski predstavnik v OZN, Skupaj > Burgibo Je leta 1936 ustanovil stranko '^'odcstur, ki se Je bojevala za neodvisnost Tunizije. St^ je bil 60 let za še traja. Njene korenine so v nasprotujočih si stališčih libanonske vlade in komandosov. Predsednik Palestinske osvobodilne organizacije Jaser Arafat trdi. da imajo palestinski komandosi popolno in brezpogojno pravico uživati gostoljubnost in pomoč sleherne arabske države v boju proti Izraelu. Libanon se upira tem zahtevam in razglaša, da ima pravico in dolžnost varovati interese in var- Kriza nost dr/ave, ki so pomembnejši od ciljev palestinskih komandosov. Te cilje seveda spoštuje in jih razume. Toda Libanon poskuša omejiti in brzdati dejavnost komandosov, kadar ta dejavnost izziva Izraelske povračilne udarce. Dve nespravljivi stališči, ki jU; je nemogoče uskladiti, in zato bo kriza še dolgo trajala. Tudi Sirija in ZAR poleg Jordanije sta imeli težave s Palestinci in tudi tl dve državi sta jim znali trdo stopiti na prste, toda to sta opravili obzirneje In spretneje kakor Libanon. Konec prejšnjega tedna je nova zahodnonemška vlada Willyja Brandta — še Isti teden, ko je bila sestavljena — prevrednotila marko. Njena vrednost se je povečala za 9,29 odst. glede na druge valute. S tem so socialni demokrati storili tisto, kar so ves čas pred volitvami zagovarjali in kar so krščanski demokrati na čelu s Kieslnger-jem in Straussom onemogočali. Posledice prevrednotenja marke še niso docela znane in prav mogoče je, da bodo prevrednotili še kako valuto. Na prvem mestu kot kandidat m prevrednotenje je nizozemski gulden. Tudi usoda avstrijskega šilinga Se ni povsem jasna. Prejšnji teden je bil Willy Brandt Izvoljen za novega kanclerja in dva dn| pozneje Je bila že prva seja bonske vlade. V vseh dvajsetih letih povojnega političnega življenja v ZRN ne pomnijo, da bi bila kaka vlada tako hitro sestavljena. Od nove vlade pričakuje javnost marsikaj novega. predvsem novih pobud v politiki do Vzhoda. V Mo-sk^, Varšavi in drugod so ngodno ocenili Brandtovo iz* vplitev TA novega zahodno-nemškega kanclcrja. PRIPRAVE NA KONFERENCO ZVEZE KOMUNISTOV SLOVENIJE Kako naprej Zveza komunistov mora med drugim tudi ve* deti, kje je kdo, kakšno mnenje zastopa, s kom lahko računamo in kdo ostaja v manjšini — To nam ni potrebno zaradi čistk, temveč zaradi večje jasnosti, ki bo opora nadaljnjega delovanja Zveze komunistov Pred nami so zelo konkretni sklepi zadnje seje centralnega komiteja, ki pomenijo po eni strani oporo za neposredno akcijo slehernega komunista in Zveze ko-munistov, po drugi strani pa tudi ena izmed ■ osnov, na katerih bo gradila svoje delo in ^ključna stališča konference Zveze komunistov Slovenije, ki je pred durmi. Predvsem je v osnovi jasno da je tako imenovana cestna afera stopila na svoje pravo mesto, v ozadje in da je bil predah med njo in sejo centralnega komiteja za samo delo plenuma dobrodošel. Vendar pa zopet ne gre zanikati, da so se prav ob tem primeru začela razčiščevati mnoga vprašanja, ki so očitno že lep ćas tlela pod pepelom in se jih Zveza komunistov zaradi vrste najrazličnejših vzrokov, pod pritiskom drugiti problemov, pa tudi zaradi premajhne aktivnosti pred tem m lotila. To je lahko tudi kritika našega, dosedanjega dela, vendar pomeni kritika, ki izhaja iz lastnih vrst, tudi to, da smo se stvari zavedali in jo bomo torej tudi spremenili. Gradiva za delo na terenu je seveda dovolj, Tu so sklepi osme seje centralnega komiteja ZKS, pa tudi po. ročih predsednika Popita in poročilo o delu sekretariata centralnega komiteja ter razprava tovariša Kardelja na razširjeni seji sekretariata, Z razpravo o teh gradivih, seveda pa tudi s konkretnim izvajanjem ne le skle. pov zadnjega plenuma, ampak tudi ostalih, ki smo jih v preteklosti sprejeli, pa večkrat nedosledno izvajali, se obenem vključujew,o tudi v tok priprav na konferenco ZKS. . ... Vrsta vprašanj pa je, ki jih lahko razčistimo že pred sejo, ker bo tako ostalo več prostora za druga, bolj kompleksna vprašanja, — Sem sodi pojmovanje vloge delavskega razreda, vprašanja načina idejnega boja Zveze komunistov, vprašanja izvajanja neposredne socialistične demokracije, boja Pjoti klerikalizmu in povezave z religioznimi množicami, boja prati težnjam tehnokratizma, etatizma in oportunizma, ki so prisotne tudi v naših vrstah. Nadalje gre za razčiščevanje vpra-^ šanj slovenske vloge v federaciji in pomen federacije' za našo republiko. Sem sodijo tudi vprašanja kulture in znanosti, prisotnost Zveze komunistov tudi na teh področjih, predvsem prek marksistične kritike, ki jo zadnje čase že močno pogrešamo itd. Prisotna so tudi še številna vprašanja osebnega dela tako v obrti kot tudi v kmetijstvu in gozdarstvu ... ... Naloge komunistov v naslednjem obdobju so zares velike in potrebno bo precej truda, d^la in poleta, da jih bomo'lahko spolnjevali. Zato bi bilo seveda napak, če bi bilo vse naše delo usmerjeno le v pripravo konference, z mislijo, da si bomo lahko potem oddahnili in ia bo samo po sebi vse zopet v redu. S sklicem ko7iference bo v kraj le del nalog, sklepi konference pa nas bodo poleg dqsedanjih obvezovali tudi na druge. (Po KOMUNISTU) ZA RAZČIŠČEVANJE DVOMOV IN ENOSTRANSKIH OCEN Delež Slovenije v Jugoslaviji Jugoslovanska skupnost je bila in je za slovenski narod in za vse jugo-slovanske narode ne samo oporišče neodvisnosti v današnjem svetu, ampak tudi pogoj za uspešen gospodarski in družbeni razvoj V začetku oktobra smo obljubili na tej strani, da bomo objavili podatke o deležu slovenskega gospodarstva in naših dajatev do zveze. Iz referata, ki ga je imel predsednik CK ZKS Franc Popit na osmi seji CK ZK Slovenije o odprtih idejno-političnih in družbeno-ekonomskih problemih, povzemamo nekatere izmed podatkov, ki kažejo na ekonomski položaj Sloveni je. .Tovariš Popit, je opozoril v svojem poročilu, da že ugotavljanje realnega materialnega stanja in odnosov do federacije oziroma med republikami ni preprosto. Gospodarstvo v SFRJ je tako prepleteno, da je težko dobiti matematično, do kraja dognano sliko o teh odnosih po republikah. To delo bodo še nadaljevali ter tako dobivali še zanesljivejše prijeme za ugotavljanje položaja posameznih republik in gospodarskih vej. Podatki mednarodnih pri-merjcvv jasno kažejb, da se SR Slovenija, pa tudd Jugoslavija kot celota uvršča med nekoliko evropskih dežel, ki so dotsegle v daljšem razdobju po vojni najhitrejši gospoctorski razvoj. Podatka nedvomno potrjuo’ejo, da je bil v Slovenija in v Jugoslaviji povojni razsvoj neprimerno hitrejši kot predvojni. Čeprav bodo dokončno oceno o tem povojnem razvoju dale šele kasne i še ue-neracdj'e, verjetno ni daleč oos od 21,7 mtc na 23,2 mtc. stvar vse družbe, ki jih mora reševati na temelju zakonov in s svojimi službami. »Za vso našo družbo izraža'odnos do borcev NOV — odnos do naše revolucije,« je na kongresu med drugim podčrtal član predsedstva ZKJ Mij alko Todorovič. Zvezo borcev je zato treba čimprej razbremeniti številnih socialnih vprašanj, borčevske organizacije pa se morajo predvsem posvetiti pomembnim družbenim vprašanjem in znova postati odločujoča politična sila z mestom v družbi, ki jim pripada. Kongres je prav tako podčrtal, da smo že dosegli tisto točko našega razvoja, ko je treba določiti jasno pot za usmeritev za nadaljnji razvoj organizacije ZZB ter njene politične in družbene aktivnosti. Prav borci so bili v vseh povojnih letih aktivni del naše družbe, vsi v delovnih razmerjih in tako vključeni v vse veje in tokove življenja. Danes pa je zaradi neizprosnega poteka staranja čedalje več in bo tudi vsak dan več borcev upokojenih oziroma zunaj delovnega razmerja. Vendar je kljub temu dejstvu prav organizacija ZZB tista, ki mora stati sredi političnega dogajanja, biti mora politična organizacija borcev — revolucionarjev, ki se politično ne smejo nikoli upokojiti. (Po DELU) SODELUJTE V DOBRODELNI AKCIJI ZA REHABILITACIJO IN ZAPOSLOVANJE SLEPIH TEKOCI RAČUN-CENTER SLEPIH SISI-MI skupivi neto priapevlcl Slovenije federaciji (tore; po odbitku sredstev, kd jih je federacija nep>osredno z izvoznima subvencijami in podobnim vrnila v Slovenijo), so znašiaili: 1963. leta 18,7 odstotka, 1964. leta 14,0 odstotka^ 1965. leta 10,3 odstotka,’ 1966. leta 9,7 odstotika, 1967. leta 13,5 odstotka in 1968. leta 14,0 odstotka družbenega prodzvoda Slovenije. Izdatki federacije 2» leto 1968 pa dajejo naslednjVj podobo o obveznostih zveze v tem letu: izdatki za zvezne organe so znašaili 0,6 odstotka družbenega proizvoda Jugoslavije, narodna obramba j,4 odstotka, dopolnilna sreisiva manj razvitim republikam za proračune 1,7 odstotka, sredstva za investicije v nezadostno razvitih območjih 1.4 odstotloa (v primerjavi z družbenim proi2fvodom samo družbenega sektorja gospodarstva daje to 1,85 odst.) in odplačilo dolgov v tujini 1.4 odstotka družbenega proizvoda. Vse to znaša skupaj skoraj’ 11 odstotkov družbenega proizvoda Jugoslavije. Seveda je normalno, da bo SR Slovenija še vnaprej v ustreznem sorazmerju sodelovala pri kritju teh izdatkov. Koristi Slovenije od enotnega jugoslovanskega trga Poseb«o v obdob}u do reforme pa so hkrati prek cen nastajala tudi prelivanja v prid Slovenije, in to kot razlika med višj^imi notranjimi in nižjimi svetovnimi cenami ali pa kot škarje v razmerju cen industrijskih in agrarnih proizvodov. Res je, da je slovensko gospodarstvo — kot najiboilj razvito v Jugoslaviji — tudi na>boilij uživalo prednosti enotnega j^ugoslovanske-ga trga, kar je nedvomno eden izmed razlogov za njegov uspešnd razvoj. Vaino je tudi spoznanje, da sta prav Krompirja: 1000 vagonov več kot lani Po ocenah republiškega sekretariata ra gospodarstvo pričakuOerrK) letos vSlo-venij'i 56.166 vagonov pridelka firompirja. To je pribl. 1000 vagonov več kot* lani, povprečni hektarska pridelek pa znaša 137,8 mtc. Živahna gradbena dejavnost V 8 mesecih je dosegla vrednost celotne gradbene dejavnosti v Sloveniji pribl. 1,1 milijarde din, to pa je za 11 odst. več 'AOt v lanskih prvih 8 mesecih. Vrednost v.seh pogodibenih del, ki jih norajo gradbena podjetja :e-tos dokončati, je za 35 odst. . /ečja od lanske. Za investičilo so podjetja do konca , i ki v perspektivi m danes I omogoča kar največji ra/voj j slovenskega naroda. i Kaj lahko zavre naš na- ; daljnji gospodarski razvoj? Kljub tispešnemu go.jpi-il&r-skemu razvcyai naše republike pa moramo opozoriti tudi na nekatera dejstva, kii bi lahko zaviralno delovala na nadaljnji g^>spodarS'ki razvoj Slovenije ^v • prihodnosti. Opozoriti je treba na sorazmerno večjo izrahijen'st osnovnih sre^tev, nadalje na zastarelost industrije v SR Sloveniji glede na 'Iniga območja, kakor tudi na podpovprečno stopnco avtamati-ziranosta v industriji. Medtem ko jte bila stopnja iztrošenosti osnovnih sredste .' gospKXiairstva v .Sloveriji 1968. leta 45,3 odst., je iztro-šenost v drugih republikah znašala 36,3 odstotka k povprečje za SFRJ: 37,5 odstotka). Podatki o avtomatizaciji delovnih sredstev (polavtoma-ti, avtomati ter avtomatizirane proizvodno-transportne linije) v industriji leta 1967 kažejo, da je bilo taikšnih sredstev v industriji SFRJ 55,7 odstotka (vse drugo pa so bili stroji na ročni pogon in ročno vzdrževanje). Hkrati povedo podatki, da znaša ta odstotek 2» Kosovo 80,6 odstotka, Makedonijo 74,4 odst., Cmo goro ^,2 odstotloa. Vojvodino 57,5 odstotka. Hrvatsko 55,1 odstotka, najbolj pod povprečjem pa je bila Slovenija z 49,7 odstotka ler ožja Srbija s 46,5 odstotka avtomatiziranih delovnih sredstev. V Sloveniji le 50 ton neprodanega hmelja Po podatkih HMEZADA v 2alcu smo letos pridelali t Sloveniji pribl. 2.550 ton hmelja, kar je 150 ton več kot Ipni. CJelotni domači pridela hmelja je že vnaprej pro. dan na zahodni trg, zagotovljene pa so tudi potrebe jugoslovanske pivovarske industrije. Domače pivovarne so letos naročile okrog 500 ton hmelja. Kaže, da bo hmelj letos dosegel isto ceno kot lani. Nemčija, ki velja za -največjo proizvajalko hmelja v Evropi, je letos pridelala nekaj nad 2150 ton hmelja. Poldrugi stot zlatnikov čeprav so bdli jubiLejnd zlatniki, kd jih je pred kratkim ra^rodala Narodna banka, sorazmerno zelo dragi, so šdi v prodajo kot najbolj iskasK) bdago. Narodna ban»-Lea jih je prodala oifcrog 150 kg. Bred dnevi je prišla na tjng še tretja seriija zilatnoikioiv, tako da je po prvem navalu zdaj njihova prodaja malo bolj umirjena. Jz poročila Narodne banke je razvšdno, da bodo lahikozdaj zlatnilkie billi vsi, ki se zar nje zanimajo. Razen občanov kupujejo jubilejne zlatnike tudi razne ustanove in delovne organizacije za darila. Zlato in zlate predmete bCK mogoče laže kup>ovati doma, pa tudi izvoziti, če bo zvezna skupščina sprejela predlagani zakon o deviznem poslovanju. Po tem zakonu naj bi nanu^ zlato obravnavani tako kot vse druge predmete. Ali je že čas? Se vedno prevladuje nad zdravim raztunom in čistimi račimi sentimentaino>:, ki varuje delovne organi acije z velikimi izgubami pred likvidacijo. Zato ni odveč vprašanje, ali je prišel za jugoslovansko go?po:'arstvo naposled že čas, ko bomo začeli dosledno uveljavljati m spoštovati tržni sistem, ali pa se bomo še naprej opajali v navideznem, socialnem miru, kjer den 'r ne bo 'plačilno sredstvo in ko bodo dolžni'ki še napv-^i para- • zitsko zajedali in spodjedali upnike? (PRIMORSKE NOi/rCE) Kmetijski nasveti Pridelovanje orehov Pridelovanje orehov in lešnikov lahko dopolni kmetov dohodek s siromašnejših zemljišč, ki niso primerna za zahtevnejše sadne vrste. Medtem ko smo svoj čas že zapisali nekaj več o lešnikih, naj tokrat o orehih, pri katerih bo verjetno še dolga leta povpraševanje večje od ponudbe, saj je znano, koliko smo zmanjšali število dreves, ko je šla orehovina tako dobro v denar. Navajeni smo, da oreh zraste tako rekoč mimogrede, ponavadi v okolici hiš in gospodarskih poslopij. Tako drevo zarodi ponavadi šele v 14. ali 15. letu, sorte pa so običajno drobnejši koščaki, s skromrumi jedrci. Raz-nmožujejo se s semenom, zaradi navzkrižne oplodbe pa se dobre lastnosti, četudi jih sorta ima, ne prenesejo v celoti na potorxistvo. B Dobre lastnosti je mogoče zanesljivo prenesti le s cepljenjem, ki povzroči, da drevo bolj zgodaj rodi. Prve plodove ima že s tretjim letom, polno rodnost pa prej kot ima sejan oreh prvi rod. Vendar 'pa je cepljenje težavno in so cepljena drevesca veliko dražja. Toda še vedno se izplačajo, če upoštevamo, kaj prinesejo. Dre-vesničarje čaka še dovolj dela, da bodo razvili zanesljivejši in cenejši način cepljenja. Glede izbire sort pa naslednje: drobne koščake, ki za tržno pridelovanje niso toliko primerni, je treba na'domeščati z boljšimi sortami. Na voljo so nekatere domače sorte: petovio (primerna za lege, varne pred pozebo), haloze (za vinogradniške lege), med tujimi pa italijanska sorta sorento, primerna za primorske lege, zlasti pa v svetu znana francoska sorta franquette, ki zaradi zapoznele rasti ponavadi uide spomladanski pozebi, kar je za naše razmere velika prednost. I Posekanih oreliov ni mogoče hitro nadomestiti, sla.ščičarska industrija pa porabi vse več orehovih jedrc, zato lahko trdimo, da bo pridelovanje orehov še dolga leta zelo donosno. Hektar nasada, ki ne zahteva tolikšne nege kot druge sadne vrste, daje lahko prav tolikšen dohodek kot dober breskov ali jabolčni nasad, zraven tega pa še dragocen les za lesno industrijo. Inž. M. L. DOLENJSKI UST * TEDNIK* VESTNIK: vsak četrtek 60.000 izvodov! 3 Doba po drugi svetovni vojni se imenuje doba atomov, reakcijskih letal In prodiranja v vesolje. Toda to je tudi doba Organizacije združenih narodov, katere dan smo praznovali po vsem svetu 24. oktobra. Dvajseto stoletje na sploh je stoletje mednarodnih organizacij in iz letnika mednarodnih organizacij povzemamo, da je na svetu 199 vladnih In 1935 nevladnih mednarodnih organizacij. Toda najpomembnejša in največja je OZN, ki bo prihodnje leto slavila četrt stoletnico obstoja. Prav nenavadno je to, da je OZN znana skoraj vsakemu otroku In šolarju, da o njej vsak dan beremo v časopisih, da jo državniki in politiki redno omenjajo v izjavah In govorih, a d{i pravzaprav tako malo vemo o njej. In ne samo to. Kadar gre v svetu kaj narobe, kadar Izbruh- ne kje kak spopad, kadar se velesile vmešavajo v zadeve drugih, se .po navadi jezimo na Združene narode in se sprašujemo, zakaj nič ne naredijo. Dostikrat pa pozabljamo, da so Združeni narodi kot organizacija seštevek 126 držav in da lahko večina sprejme še tako lepe In dobre sklepe, da pa ti sklepi ne bodo nič kaj dosti veljali, če jih na primer ne odobrava še ena izmed »supersil« — bodisi Sovjetska zveza ali ZDA. Dostikrat tudi pozabljanK), kolikokrat so Združeni narodi uspešno posredovali In rešili svet pred čim hujšim, kakor je samo »krajevni spopad«. In naposled se premalokrat vprašamo, kako bi izgledal današnji svet, če Organizacije združenih narodov sploh ne bi bilo. Zamisel in začetek 2e junija 1941, dva meseca F>o okupaciji Jugoslavije Ln nekaj dni pred napadom hitlerjevske Nemčije na Sovjetsko zvezo, so se v Londonu zbrali predstavniki Velike Britanije in nekaterih dežel britanske skupnost; narodov ter predstavniki že okupiranih evrofpskiih držav, med njimi Jugoslavije, Govorili so o skupnem boju proti fašizmu in nacizmu in sprejeli dokomesit, v katerem So se dogovorih, da ne bo nobena izmed podpisnic sklepala separatnega miru z Nemčijo ali Italijo. Udeleženci tega sestanka so gledali tudii v prihodnost in so v dokumentu nakazali ustanovitev nove svetovne organizacije, ki bi po vojni zamenjala nekdanje Dništ-vic narod:;v. Naslednji '.corak na poti do ustanovitve OZN je bila listina, ki so jo 1. januarja 1942 podpisali v Washingto-nu predstavniki 26 držav. To listino so imenovali »deklaracija Združenih narodov.« Takrat je bila že v vojni Japonska, ki je preplavila domala vso Azijo. Podpisnice dtklaracije so se zavezale, da bodo uporabile vsa sivo-ja sredstva in moči za tK>j proti silam trojnega pakta in da bodo vztrajale v tem boju. Deklaracija je ostala odprta v tem smislu, da so se ji lahko poaneje pridružile še druge države. Ko se je začela zmaga nagibati na zavezniško stran, je dozorevala tudi zamiseJ o astanovitvi svetovne org^ini-zacije. 1. novembra 1943 so v Moskvi objavili deklaracijo, katere 4. člen se glasi; »Predstavniki ZSSR, Velike Britanije, ZDA in Kitaijske priznavajo nujnost, da bi ^im-prej ustanovili splošno mednarodno organizacijo, ki bi temeJjila na načelu suverene enaLcosta vs^ mdiroiljub-nih držav in bi bila dostopna vsem takim državam, velikim in malim, zaradi zagotovitve mednarodnega miru in varnosti.« V drugi polovici leta 1944 v Dumbarton-Oaksu (v vili v Wa3hingtonu) so predstavniki štirih velesil izdelali predloge za zgradbo bodoče sve-tcv-ne organizacije. Potem se je začela .'^roka razprava v številnih državah zaveaucah o tem, kakšna naj bi bila ta orgardzacija. O tem .so razpravljali tudi Stalin, Roosevelt in Churchill v Jalti februarja 1945, ko ni bilo več nobenejra dvoma, da je konec tretjega raj-ha samo še vprašanje tednov. »Sporazumeli smo se,« je bilo rečeno v skupnem sporočilu velike trojice, »da skličemo ki>nferenco Združenih narod;>v v San Franciscu v ZDA 25. aprila 1945, da bi izdelala ustanovno listino te organizacije po smernicah, predloženih v neuradnih F>o"ovor!ih v Dumbarton- ^ Oaks-u.« In res se je začela 25. aprila v San P^anciscu konferenca, ki je trajala do 26. junija in se je je udeležilo 51 držav ustanoviteloic OZN, med njimi Jiigoslavija, ki je vseskozi podipiraJa to zamisel. KOaifereoca je zares opravila ^fcdovinsko deio: sestavila je ustanovno listino Združerdh narodov in star tul novega mednarodnega sodišča. Ustanovno listino so podpisali predstavniLci /seh 51 držav 26. j«ni(ja 1945, ratificiralo pa jo je potrebno število držav do 24. oktobra 1945. Zato je 24. oktol>er dan Združttiih narodov. Generalna skupščina in varnostni svet sita se prvič sestala januarja 1946. Svetovna organizacija se je preselila v svoj novi dom, v »stekleno paJačo« ob East Ri-verju v New Yorku, leta 1952. Čas preizkušenj Ehaotnost, ki je bila rojena iz skupnega boja zaveznikov proti nacizmu in fašizmu, je kmalu sptehnela. Prav kmalu so se pokazaila globoka nasprotua med najmočnejšima velesilama na svetu — med ZDA isi Sovjetsko ZV60O. Vsaka izmed teih velesil je poskušala spraviti pod svoj- vpliiv čim večje število držav, hkrati pa prodreti s svojimi predlog v svetovni organizaciji. To je bilo prvo obdobje Združenih narodov, ki je trajalo od ustanovitve leta 194p do nekako leta 1954 oziroma i955. To obdobje imenujemo tudi obdobje »hladne vojne«, e s svojim ostrim -jezikom in grobo duhovitostjo skupaj z ameriškimi delegati dajal ton razpravam. Razumljivo je; da je krepitev hladne vojne in mrzlična oboroževalna dirka škodljiivo vplivala na delo svetx>me organizacije. To je med drugim prišlo do iraraza tudi v pičlem številu novih članic, ki jih je svetovna organizacija sprejela v svoje okrlje v tem razdobju. Ne gre pozabiti, da je vsaka iamed pe-tili stalnih članic vajBiostne-ga sveta imela pravico veta (ima jo še danes) in je laiiiko preprečila sprejem sleherne nove članice, ki ji ni bila pogodu. Tako je OZN od 1’946 do 1950 sprejela samo osem novih članic, v letih 1950 do 1955 pa nobene. V naslednjih petih letih do leta 1960, ko je hladna vojna pojemala in so se začele velesile vendarle pogofvarjati med seboj in se pogajati, je prišlo v sn^etovno organizacijo novih članic. Danes šteje svetovna organizacija i.26 članic. Klj'Ub obdobju hladne voj-nj in nasprotjem med velesilami in srednjimi in malimi državami je svetovna organizacija dostikrat posredovala in pomagala reševati zapletene in nevarne položaje. Z veliLtim številom novih članic svetovne organizacije, predvsem iz Azije in Airike, je nastal v OZN nov položaj. Zamisel o neuvrščenosti, ki so jo najbolj dosledax> za-govamjaJe dirževe, kakor Ju-gofiflavija, Indija, Indonezija, 25AR in druge, je začela dobivati pralktični smisel v svetovni razsežnosti. Neuvrščena politika je tudi učinkovito pomagala razbijati okove blokovske razdelitve sveta in taliti led hladne vojne. Neuvrščenost ni niti slabela niti ni izgrubdila svojega smisla v novih razmerah, ko postajajo stare blokovske pregrade čedalje bolj nesmiselne. Najnovejše obdobje delovanja Združenih narodov je oiKkrvano pirav s tako de-janmostjo, ko svet sicer izgublja obeležja stroge blokovske razdvojenosti, a hkrati postaja tudi neprimerno bolj zapleten. Raznolika dejavnost Kadar govorimo o Združenih narodih in ooenj\jjemo njihovo delo, pogostoikirat mislimo samo na generalno sx.upščino, varnostni svet in nKxrda še skrbniški «;vet, ekonomsko-socialni svet in mednarodno sodišče. Pri tem p>ogostokrat pozabljamo, da delujejo v oki^u svetovne organizacije številne agencije, ki so vse članice te velike družine in so v le tih po vojni dosegle presenetljive uspehe v gospodarstvu, p>omoči neraravitim dr-žeivam, zdravstvu, tehnični pomoči, financiranju, prometu itd. Predvsem je treba omeniti programe pomoči OZN. ničfujejo v oitoviini tega splošnega programa, ki so ga za-č^i izvajati leta 1950. Na tisoče strokovnjakov je šlo v raajne države, da bi s svojim znaj>jem in iafcustvom pomagali vladam tistih dežel. Oberjem so Združeni na-rodi dali trideset do štirideset tisoč štipendij za strokovno izpopolnjevanje v tujini predvsem ljudem iz neoseb-no med neuvrščenimi državami, Id čutijo in vedo, da Jugosla(■•4 U S** Frimriti^ Ctlifonu«. M Juae % i* dic dtiacM, Froicli. Rauua, Ei>(luk, *ml S^iudi«—j— tlincd^ or«M*I •( i>ki^ h dtfotati ia Iht »rehim.of llw C«m«Dica( ol A« Uniltf Suičt*f Amck«. lnTcStunony Wh4M R. STimKiu*. Ji„ SmcUi^ •( State, kin b(*’' MM MMCJ tiM Md »t Ik I)cr«i1ata< o( Sulc (o be tad atf Mme taUctiM hi m AmSMtMdutl, DiviHMofCoMnlSmioMoftlM mU DrptrtiMot, M dKn!/ »i *{■ tk e^CoIiank«, Umi itj q/Jhm 194iS uj 'Kj. /Lc f /.j /j' */f Faksimile spremnega pisma, .s katerim je takratni ameriški zimanji minister Edward Stettinius junija 1945 poslal jugoslovanskemu predstavniku Stanoju Simiču kopijo sprejete ustanovne listine Združenih narodov. Pismo je v angleščini, v levem zgornjem kotu pa piše: ZA JUGOSLAVIJO — v angleščini, francoščini, kitajščini, ruščini in .španščini. / 4 DOLENJSKI UST * TEDNIK* VESTNIK: vsak četrtek 60.000 izvodov! TEORIJA IN PRAKSA Sedim na sestanku in poslušam. Na dnevnem redu so same pomembne stvari: predlog sprememb občinskega statuta, razprava o tezah »SZDL danes«, predlog osnutka pra. vilnika zvezne konference Socialistične zveze, stališča do javne razprave o gozdovih. Same pomembne stvari, ki morajo zanimati volivce in občane, saj gre vendar za življenjsko važna vprašanja. Se strinjam. Sicer pa moje mnenje ni tako rožno. Spet sedim na sestanku. Tokrat v krajevni organizaciji. Po enournem čakanju se nabere toliko obiskovalcev, da lahko rečemo, da smo ljudje. Se celo dve ženski sta vmes-Spodbudno. Veliko je bi- lo dela na polju, pa še živino je treba nahraniti prej kot sebe. En dan v septembru je več vreden kot teden v noioembru. Trudne oči so uprte vame. že takoj po otvoritvi sestanka so napovedali, da bo tovariš z občine vse povedal in razložil. »Naši kraji ne gredo nikamor naprej. Se pošto so nam vzeli. Zdaj prinaša izgubo, pravijo, prej je pa vseeno šlo. Koliko let že govorimo o telefonu za našo vas. Mi bi dali nekaj zraven, vsega pa ne zmoremo.« si vzame besedo eden izme§, kmetov. »O osnutku pravilnika, o predlogih sprememb statuta ter o tezah nam je naročeno razpravljati,« • vztrajam. «2e, toda ne vem, zakaj ne bi šli tudi nam kdaj na roke. Kmet spoštuje vsako oblast, celo z drobtinami je zadovoljen. Od trdega dela živimo, ne od prekladanja besed.« »Držimo se dnevnega reda, prosim,« zvišam glas, »o teh stvareh se bomo lahko pogovarjali po sestanku.« »Kaj papirji in dnevni red, kaj bo s pošto, nam poj^ejte! Tudi poštar je človek in se ne more raztrgati. Nič čudnega ni, če pride telegram o smrti že po pogrebu, kot se je pri nas že zgodilo.« »Ml boste priznali, da s hostami nekaj ni v redu,« jih skušam speljati na drug tir. Razprave morajo biti vendar konstruktivne. »Kaj slišimo. Mi smo to trdili že takrat, ko so zakon sprejemali. Danes je tako, da se hosta skoraj ne izplača pa pika.« »Zdaj imate možnost, da vplivate na spremembe. Gotovo vas zanima, da...« »2e mogoče, toda s tem imamo kaj slabe izkušnje.« Odnehal sem. Prisiljen sem bil. Namesto o statutih, tezah, stališčih, predlogih, spremembah in ne vem čem še, smo, se dolgo v noč govorili d le-tini, davkih, strunah na krompirju, o zadrugi, ki je več ni, o cesti, ki bi jo radi zgradili. V zapisnik vsega tega seveda niso vpisali. Na naslednjem sestankti na občini bomo morda obravnavali osnutek zakona o kulturnih skicpnostih ali kako drugo zanimivo zadevo, ki jo je treba ljudem razložiti. Spet bo treba v krajevno organizacijo. Začetka sestanka se že zdaj bojim. Prav mi je, kaj sem pa to prevzel! M, L. ir Dolenjski poslanci in družbeno-politični delavci % zanimanjem sledijo izvajanjem Ermina Kržičnika. (Foto: S Dokl) SESTAL SE JE KLUB DOLENJSKIH POSLANCEV Gre res za protirazvojne težnje? Klub dolenjskih poslancev je imel na dnevnem redu več perečih družbenopolitičnih vprašanj - Poslanci so se dogovorili, da se bodo v kratkem spet sešli in razpravljali o kmetijstvu Prejšnji teden so se v Novem mestu sestali republiški poslanci in družbeno-politični delavci iz 10 dolenjskih občin, ki se zbirajo v okviru Dolenjskega kluba poslancev. Na dnevnem redu so bila naslednja vprašanja: osnovna izhodišča za sestavo bilance sredstev republike za 1970 (referent dr. France Hočevar); informacija o sodelovanju desetih dolenjskih občin v pripravah za izdelavo regionalnega programa gospodarstva in družbeno-ekonomskega razvoja (Er-min Kržičnik); nekatera aktualna vprašanja kmetijstva in gozdarstva (inž. Jože Javornik), zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja kmetov (Zvone Šuštaršič) in gospodarjenja z gozdovi v zasebni lasti (inž. Janez Penca). programu razvoja pa je Kržičnik izjavil, da sicer že obstajajo nekateri pokazovalci, Izčrpno informacijo o gospodarskih gibanjih v naši republiki je podal poslanec. V petek je obiskala Novo meHto deleg^acija deželnega komiteja KPI za Benetke, ki je bila gost centralnega komiteja ZK Slovenije, spremljala pa sta jo Mario Abram, direktor radia Koper in Ivan Renko, član stalnega dela konference ZKJ. Italijanski komunistični funkcionarji so obiskali občinski komite ZKS, nato pa tovarno zdravil KRKO, tovarno Novoteks in bili na kosilu na Otočcu. Spremljali so jih tovariši Ludvik Golob, Miroslav Vute in Franci Kuhar, ki so italijanske tovariše tudi seznanili z mnogimi vprašanji s področja delavskega in družbenega samoupravljanja ter komunalnega sistema pri nas (Foto: M. Vesel) Gostinska podjetja so premajhna Gostinci ugotavljajo, da bodo samo z združevanjem podjetij ustvaril) pogoje za večje naložbe in za najemanje kreditov podpredsednik IS dr. France Hočevar. Omenil je da bomo v prihodnjem letu imeli v republiki porast družbenega prcrtzvoda za 8 do 9, zaposlenosti 2 do 3, produktivnosti dela pa za 6 odstotkov. Osebni dohodki bodo predvidoma porastu za 13, življenjski stroški za 10 in realni dvig standarda za 4 odstotke. Prispevki občanov bodo ostali na približno isti ravni, kot so bili letos. Pomočnik direktorja Inštituta za ekonomska raziskovanja SRS Ermin Kržičnik je odgovarjal na vprašanja, ki mu jih je posredoval sekretariat kluba. Poslanci so ga vprašali, kako daleč je inštitut z izdelavo srednjeročnega in dolgoročnega programa razvoja Slovenije; ali ta program upošteva manj razvita območja in na kakšen način; kako bodo v programu zastopani ožja Dolenjska, Spodnje Posavje in Kočev-sko-Ribniška dolina; kakšen bo program za območje desetih dolenjskih občin ter na kakšen način bodo s programom seznanjeni poslanci in občinske skupščine. Poslance je zanimalo, ali bodo imeli še pred izdelavo programa možnost prispevati svoja mnenja in predloge. Pomočnik direktorja Inštituta za ekonomske raziskave SRS Ermin Kržičnik je opozoril na nekatere škodljive težnje, ki jih je zasledil na Dolenjskem. (Foto: S. Dokl) vendar bi bilo za izdelavo določenih sklepov le še prezgodaj. Tovariša Ermina smo medtem zaprosili za daljši odgovor na vrsto vprašanj, ki mu jih je v zvezi z opisanim posvetovanjem ter njegovimi izvajanji zastavilo uredništvo našega časnika. S. DOKL 21. oktobra je bilo v Kostanjevici posvetovaiije turističnih in gostinskih delavcev iz strokovnih odborov Gospodarske zbornice SRS v Brežicah in Novem mestu. Na posvetu so najprej pretehtali dosežke in stanje v turizmu in gostinstvu, nato pa izvolili nova strokovna odbora ter po enega člana v svet za turizem in gostinstvo pri Gospodarski zbornici SRS. ncvi združeni odbor preveč; Kržičnik je odgovoril, da oddaljil od zasebnih gostitu-*-^zalitevajo priprave za izdela- Podatki iz poročil obeh odborov povedo, da se je let^os turistični promet na Dolenjskem povečal za 10 odst., število gostov za 9 odstotkov, število nočitev za 23 odst. in devizna menjava za 28 odstotkov. V Spod. Posavju j 3 bil promet v^ji za 51 odstotkov, število gostov za 6 odstotkov, število nočitev za 14 odstotjkov, Prisotni so ugotovili, da ^ treba alasti v zasebnem gostinstvu bolj sfjcrbgti za ureditev- gostišč v domačem slogu in gostom ponujati predvsem jedila, ki so znti-čilna za območje. Vzdrževanje sanitarnih naprav je zelo pomanjkljivo. Zasebniki Sij vpraševali, zakaj ne dobe kreditx>v za obnovo svo jih gostišč. Oba 'strokovna odbora sta dobro nadomestilo za nekdanje zbornice, ki smo jih dolga leta pogrešali. Na posvetu so zavrnili predlog, naj bi se odbora združila v enega 2» celotno območje. Menili so, da bi se s tem Dolenjska in SfKxl. Posavje sta prehodno območje in vrata skozi katera mora večina gostov, ki prihajajo v Jugoslavijo. Prav zato se morata turizem in gostins^vo usmerjati predvsem v prehodne goste. Velika razdrobljenost gostinskih podjetij (povprečno gostinsko podjetje na območju je pol manjše kot v SRS) je vzrok, da ni mogoče dobiti denarja za naložbe. EJna najpomembnejših ugotovitev p>osiveta je bila da je pri združevanju gostinskih podjetij, ne glede na meje in stroke, liončno treba od besed k dejanjem. M. J. vo srednjeročnega in dolgoročnega programa določen čas in da niestrpnost ni na mestu. Glede razvoja manj razvitih je menil, da republika računa na ta območja, ki jim bo pomagala pri razvoju, vendar ne na škodo nadaljnje rasti razvitejših območij. Na vprašanje, kako gleda na razvoj Dolenjske, je referent povedal, da ima iz razgovorov v Kočevju, Krškem in Novem mestu občutek, da so na tem področju tudi nekatere protirazvojne težnje,, ki so škodljive. Prav bi bilo, da bi se celotno področje bolj povezovalo in upoštevalo vse razvojne nosilce na Dolenjskem. Na vprašanje glede javne razprave o 1970 CENA S DINARJE 0^la!«ujte v D«>l. listu! O je treba pisati odkrito in pošteno 24. in 25. oktobra je organizirala republiška konferenca ZMS v B<*i-nju dvodnevni razgovor, ki so se ga udeležili novinarji tiska, radia in televizije ter zunanji sodelavci RK ZMS. Teme ra^ovorov so bile silno pestre. Govorili so o vlogi ZMS v sodobnih družbenih dogajanjih doma in v svetu, o odnosu ZMS do nekaterih aktualnih dnižbenih vprašanj ter o Idejno-politič-nih vidikih reorganizacije ZMS. Predstavniki republiške konference ZMS so nie-nili, da pišejo noviJiarji, ki se ukvarjajo z mladinsko problematiko, ali samo dobro ali samo slabo in da'se pc^rosto ne zavedajo svoje odgovornosti. Z neupravičeno kritiko mladega človeka včasih tako prizadenejo, da mu uničijo voljo do dela. Raz-govor je bil zgoščen in kritičen. Novinarji in vodstvo RK ZMS se bodo odslej pogovarjali o mladini na rednih mesečnih tiskovnih konferencah. Mrtev jelen in razbita avta 27. oktobra ob 4.10 sta na glavni cesti med Kočevjem in Ribnico pri Gornjih Ložinah trčila jelen in osebni avto, ki ga je vozil Radislav Borovac iz Ribnice. Jelen je bil takoj mrtev, na avtomobilu pa je za okoli 2000 din škode. Samo šest ur pred Borovcem sta na skoraj istem mestu trčila srnjak in osebni avto, ki ga je vozU Stane Lavrič iz Kočevja. Vse kaže, da je ostal srnjak živ, ker ga po trčenju kljub iskanju niso našli, na avtomobilu pa je za okoli 3000 din škode. Trčenja z divjadjo so na tem delu ceste že nekaj vsakdanjega. Med drugim je v zadnjih dveh letih prišlo tu že dvakrat do trčenja osebnih avtomobilov z medvedom. Pri teh nesrečah je bil en medved mrtev, trije avtomobili pa poškodovani, od teh dva precej močno. Na sejmu niti enega Italijana 21. oLttobra, je bU metliški sejem bolj klavrn. Med sejmarji je st^o največ 500 glav živine, cene pa so t>ile visoke, četudi ni bik) med kuj)ci niti enega Italijana. Me. sarska p>odijetja iz raznih krajev Slovenije in Hrvaške ter večja gostinska podjstja so plačevala živino po 6 do 6,5 din kg,, prašiči so povprečno veljali 7,5 din kg, teleta pa so šla v denar celo po 11 din kg. Brežiški sejem 25. oktobra so pripeljali kmetovalci na brežiško sejmišče 1125 prašičev, pokupljenih pa je bilo 555 Mlajši prašički so bili po 10 din kilogram, večji pa največ po 6 din kg. V Novem mestu izbira pujskov 27. oktobra je bilo na novomeškem sejmu 1.151 pujskov, prodali pa so jih 688, Manjši praSički so šli v denar po 130 do 2(X) din, večji pa po 210 do 630 din. Največ kupcev Je bilo iz Bele krajine. Ferličev dober riasvet Jože Ferlič iz Novega mesta je častna izjema med varčevalci: ne skriva tega, da varčuje, brez pomišljanja pa je bil pri-l^ravljen povedati tudi to, da je lani na žrebanju varčevalcenr pri DOLENJSKI BANKI IN HRANILNICI zadel fička! Prisluhnimo: — Varčevati sem začed 1957 po prodaji naše hiše pri sedanji Petrolovi črpalki v Novem mestu. Pred tem sva bila z ženo vedno zadolžena, ker je stara stavba sproti pojedla to, kar smo zasltižili. Hišo so porušili zaradi razširitve ceste in križišča. Takrat so se po Novem mestu širile govorice, da smo Ferliči postali veliki milijonarji. Ljudje pač liiso vedeli, da nas je bilo v družini 5 dedičev in da je dobil vsak le petino. Svojo petino, bilo je 1,600.000 din, sem obrnil tako: pol za ureditev gostilne, ki smo jo odprli pri Rotovžu, in pol na hranilno knjižico. S tem je bilo ustvarjeno prvo veselje do varčevanja in od takrat sem sproti nosil na knjižico, kolikor se je dalo. Odkar sem upokojenec, nimam kaj vls^ati, v toliko večje veselje pa so mi obresti od tega, kar sem privarčeval. Od takrat nikoli ne držim denarja doma, ampak vedno v hranilnici: vsak trenutek mi je dosegljiv in tam tudi raste! Obresti tečejo vsak dan. Izplača se: brez skrbi si, da bi te kdo okradel, da bi denar zgorel ali da bi ga pojedle miši. Za nameček pa dobiš še obresti! Se posebej me je lani osrečila nepričakovana lepa nagrada, ki sem jo dobil pri DOLENJSKI BANKI IN HRANILNICI kot varčevalec na vezano vlogo. 2reb mi je namenil »lavni dobitek: fička! ZATO SVETUJEM VSEM: VARCUJTE V HRANILNICI IN N^ DR?:TTE DENARJA DOMA! „Želim si lasten dom " Z varčevanjem do stanovanjske hiše, ki bo veliko skrajšala pot do delovnega mesta Stanuje v Petrolovem stanovanju v Trebnjem, dela pa na pošti v Novem mestu. Le včiasih nadomešča poštno uslužbenko v kraju bivanja. Dnevi nadomeščanja so zanjo manj naporni. Kako težko je vsak dan zgodaj vstajati in čakati na vlake, vedo vsi, ki imajo daleč do delovnega mesta. »Zaradi vsega tega sva se z možem odločila, da bova začela namensko varčevati za gradnjo stanovanjske hi.^e, ki jo nameravava zgraditi v Novem mestu,« pravi poštna uslužbenka Anica Sepic iz Trebnjega. »Lahko pogrešate denar, ki ga varčujete v te namene?« »Izplača se varčevati, to je važno. Za plačevanje stanarine v bloku je treba odšteti vse več denarja. Novejša stanovanja marsikomu skoraj niso več dostopna. Človek si želi imeti lasten dom.« »Kako bi, po vašem, še povečali zanimanje zia varčevanje?« »Ce denar ob zvišanju cen izgublja vrednost, se zmanjšuje zanimanje za varčevanje. V takih razmerah bi morala banka ponuditi še ugodnejše pogoje varčevanja. Prvi pravilnik o namenskem varčevanju za gradnjo stanovanj je bil bolj ugoden kot sedanji. To varčevalci hitro občutimo.« VARČEVALCI IMAJO BESEDO! SVETOVNIDAN 31.X69 VARČEVANJA " v ■ Letos so porasle hranilne vloge pri DOLENJSKI BANKI IN HRANILNICI za 9 milijonov din. V začetku leta so imeli var* čevalci na hranilnih knjižicah pri banki 38.600.000 dinarjev, konec septembra pa 47.600.000 dinarjev. ■ število varčevalcev se je povečalo letos za 1702 varčevalca. V začetku leta jih je bilo 22.127, konec septembra pa 23.879. ■ Povprečno ima vsak varčevalec letos prihranjenih na banki 2000 din, konec lanskega leta pa je imel 1740 din. ■ Lani je denar varčevalcev predstavljal v celotni kreditni moči DOLENJSKE BANKE IN HRANILNICE 7,93 odst., od lani na letos pa so se hranilne vloge povečale za toliko, da predstavljajo že okoli 12 odstotkov celotne kreditne moči banke. ■ Hranilne vloge so predstavljale letos kar 20 odst. vseh naložbenih posojil, ki jih je nudila gospodarstvu in posameznikom DOLENJSKA BANKA IN HRANILNICA. ■ Okoli 37 milijonov potrošniških posojil so na našem območju omogočili varčevalci. Ne gre pozabiti še 814.000 posojil za naložbe zasebnikov v turizem, ki so-bile prav tako omogočene s hranilnimi vlogami. ■ Prebivalci, ki nameravajo graditi hišo, nosijo denar na hranilno knjižico. Iz tega vira je v DOLENJSKI BANKI IN HRANILNICI privarčevanih 6,070.000 din. ■ 2e s pomočjo teh nekaj podatkov lahko ugotovimo, kako pomemben je denar varčevalcev tudi za gospodarstvo. Nič se ne ve... Ana Simčič je doma s kmetije v Radovičih 16 pri Metliki, že 10 let pa dela v tovarni Novoteks. še ondan se je od srca /sasmejala, ko sva govorili o šivalnem stroju znamke Mirna, ki ga je lani zadela kot varčevalka v dolenjski banki. — Veste, s strojem je bilo kar neverjetno. Nikdar nisem vlagala zato, da bi bila deležna nagrad, zato me je telegram iz banke na moč presenetil. — Zakaj ste se sploh odločili za vezano varčevanje? — Prva leta službe nisem mc^la nič dajati na stran, kasneje pa sem se odločila za banko. Nič se ne ve, kaj me čaka na stara leta! Doma hraniti denar ni pametno, ko zmeraj beremo o požaru in tatovih. Meni ni prav nič žal, da sem se odločila za bančno knjižico. Tudi to je res, da mi več ostane, -če denar nesem na banko, kot če bi ga imela doma. Vem, da sem prej več porabila. — Boste ostali vlagateljica še naprej? — Seveda bom. Odkar sem dobila tako nepričakovano šivalni stroj, pa sem sploh navdušena nad banko. Ko bom obnemogla... j »Žal mi je vsakega dinarja, ki bi ga [ zapravila po nepotrebnem« S Pred devetimi leti je Angela Mikolavči- | čeva iz Stare vasi pri Krškem izgubila živ- J Ijenjskega tovariša. »Nekaj malega je imel g iialoženega v banki, nj^ovi vlogi pa sem • od tistega časa vsako leto še jaz dodala ■ skromen delež,« pripoveduje. »Veliko ne g morem, plačati moram vodo, elektriko, ča- g sopis in davke, a posestvo mi ne donaša ■ kaj prida. Sin mi pride pomagat in še sa^ a •na se mučim, da bi kaj prigospodarila.«, I »Zakaj varčujete predvsem?« »Zato, da sem mazij v skrbeh za čase, ■ ko bom popolnoma obnemogla. Kdo ve, | v kakšni stiski se bom še znašla. Ko pride | bolezen, mi bo prišel prav vsak dinar, ki | sem ga dala ha stran. Nekaj se mi nateče tudi od obresti. č;e bi držala denar doma, jih ne bi imela.« »Kot kaže, ste že od nekdaj vajeni skromnosti.« »Seveda, tako sem bila vzgojena in tudi svoja sinova sem vedno učila, naj varčd-jeta. Posnemata me. Vedno ml pravita, da si premalo privoščim, toda jaz gledam na te stvari drugače. Skromnosti sem vajena in žal mi je, da bi po nepotrebnem zapravljala denar. Toda miladi svet dandanes nič ne misli naprej. Bog ne daj, da bi ga doletela kaka vojna!« »Ali niste bili lani med tistimi vlagatelji, ki jim je žreb prinesel srečo? Kaj ste zadeli?« »Tranzistor. Od takrat naprej ga pridno poslušam. No da, kosilnica bi mi prišla bolj prav, toda dobitka sem bila kljub temu vesela. Sina sem tedaj vprašala, aU naj ga prodam, pa mi je rekel: ,Bodi no pametna! Obdrži ga in poslušaj!’ Tako sem tudi napravila, saj je bil hišni radio že dolgo pokvarjen. Tranzistor mi je neke vrste spomin in obenem veselje na stare dni.« Dolenjska banka in hranilnica Novo mesto s poslovnimi enotami v l\4etliki, Krškem in Trebnjem čestita vsem varčevalcem za svetovni dan varčevanja! To stran ste napisali sanfil— To stran ste napisali sami!-- To strap st&; Ne miaka, temveč ribnik v imenu ribiške družine narodnega heroja Maroka iz Sevnice si dovoljujem dati odgovor piscu prispevka v 40. štev. Dolenjskega lista pod naslovom »Mlaka pod naseljem«, hkrati pa tudi odgovor na razne pritožbe in pripombe stanovalcev v novem naselju nad ribnikom za Kopi- Odgovor na članek »Hlapčevstvo in šovinizem« Dne 23. oktobra 1969 je bila v Dolenjskem listu št. 43 objavljen članek pisca T. O., Okrog 15, pod naslovom »Hlapčevstvo in šovinizem«. Ker so rmvedbe netočne, neresnične, predvsem pa žaljive, se bom i>oslužil pravne poti in pisca tega članka tožil. To je nK)j odgovor. Vodja restavracije: DUŠAN ZAKRAJŠEK Tovariš urednik! V Dolenjskem listu št. 43 z dne 23. oktobra 1969 ste objavili članek pod naslovom »Hlapčevstvo in šovinizem«. Drugi del članka je napad name kot gostilničarja na Mimi. Vsebina, ki se nanaša name. je v nasprotju z resnico in je žaljiva. Zato se bom poslužil pravne poti in bom vložil zoper pi^a tožbo. Prosim, da zgornje objavite kot moj odgovor. Gostilničar BOJAN KOLENC tarno. Pisca članka in prebivalce bi želel opozoriti, da je ribnik za Kopitarno lastnina ribiške družine in da ima družina vso potrebno dokiunen-tacijo ter dovoljenje,, ki ga je izdal občinski odbor v Sevnici 2. 7.1958. Ribnik je bil grajen v okviru urbanističnega načrta, in to prej kot omenjeno naselje. Vsak, kdor je začel graditi hišo nad ribnikom, je moral računati, da ima pravico do obstoja. Ce je kdo mislil, da bodo ribnik zasuli, se je 2unotil, saj je bilo zanj porabljeno veliko denarja, razen tega pa je naselju tudi t okras. Pisec v ovojem članku omenja, da je v ribniku žabje leglo. Ne trdim, da ni tu pa tam tudi kakšna žaba, toda če pogledamo okolico naselja, kjer so hiše že dograjene, pa tudi lahko ugotovimo, da še zdaleč ni virejena tako, kot bi morala biti. Ljudje naj bi se najprej spotaknili ob okolico teh hiš, kjer rastejo zdaj koprive in buče. Ribiška družina je ribnik očistila in napolnila z vodo, v kratkem pa bo vanj vložila krape. Ker bo prihodnje leto ribnik odprt za turistični ribolov, bi bilo zaželeno, da bi okolico naselja nad ribnikom uredili s cvetličnimi parki. Za tako načrtno ureditev pa bi moralo seveda poskrbeti tudi Komunal^ stanovanjsko podjetje Sevnica. IVAN NOVAK Anki Salmič v spomin 2. septembra je v novomeški bolnici umrla ljudska pesnica Anka Salmič, doma Iz Gorenje vasi pri Leskovcu Tvoj grob je posut z ra-Sami^ kakor ni bila nikoli tvoja življenjska pot. Zapustila si nas tiho in vdano, kakor si tudi Sivela. V življenju so te spremljali viharji in boji, ki so spodbudili tvo-^ jo pesniško Silico, da si začela pisati. V težkih časih pred 27 leti^ ko so nas sovražniki preganjali v tujino, ko smo jokali in obupavali, si nas ti tolažila^ in nam vplivala upanje, da se bomo vrnili in da bodo tudi za nas prišli lepši časi. Res smo se vrnili in spet obnavljali svoje domove ih rodno deželo. Priča tvoje velike ljubezni do domovine je knjižica »Iz črnih dni pregnanstva.« Prezgodaj se ti je izpolnila velika želja, da bi počivala v rodni zemlji, saj. je bi- lo v tvojem srcu še toliko neizpetih pesmi. Tvoje znanke in prijateljice z Dolenjske in iz Posavja »Nič čudnega, če je izguba« 12. oktobra sem prišla v metliški hotel po cigarete. Kar sapo ml je zaprlo, ko sem videla, da natakarica sploh ne posluša. Večkrat sem morala ponoviti, kakšne cigarete želim. Istočasno je druga natakarica vsem gostom na očeh Jedla kikiriki in se sploh ni zmenila zanje. Gostje so si morali nositi pijačo sami. Kako naj hotel dobro posluje, če ima osebje tako malomaren odnos do gostov? Kdor zaide v hotel, ima občutek, da so vsi zaposleni prepuščeni sami sebi in da so brez pravega vodstva. VIKA LOZAR Črnomelj, Zadružna 5a r ^7 J/A Ivan Dular: SAMOTNI KRI2I Jagode iz Avstrije po pošti Iz Gradca v Avstriji se nam je oglasila bralka Angela Krampač in nam razen toplih pozdravov poslala tudi šopek jagod, ki jih je nabrala v letošnjem oktobru. Čeprav se je bala, da bi zavojček zadržali na carini, so jagode srečno prispele k nam, le da jih je močno načela plesen. Bralka Angela Krampač nam je obljubila, da nam jagode lahko pošlje tudi v novembru, ni pa nam sporočila, kje rastejo tudi v tem času. 2!ahvaljujemo se ji za pozdrave in najlepše želje, da bi Se vnaprej dobro in zanimivo pisali, želimo si, da bi ji »Dolenjski list« tudi v prihodnje krajšal čas in jo obveščal o vsem, kar jo zanima. Lojzetu Slaku naj piše pa kar na RTV Ljubljana. UREDNIŠTVO Zakaj streljajo pse? v nedeljo, 19. oktobra zvečer, smo imeli privezanega psa čuvaja Runo na njivi, da bi nam čuval jesenski pridelek. Njiva je pol kilometra od naše hiše. Trikrat je počila puška in dobre Rune ni bilo več: ustrelili so jo lovci s Poloma. Bila je privezana na 4 m dolgi verigi. Vzeli so njo, novo verigo in njeno hišico. Julija letos so enega psa zastrupili. Letos smo ob dva dobra psa. Ce je čuvaj pri njivi privezan, ga lovec nima pravice streljati. Zato prosim, da lovci škodo pKjplačajo in da jih kaznujejo po zakonih. Anton Pečjak Prevole 22 — Hinje Anka Salmič: Pesem pregnancev Kje ostal si dom pretmili? Več oko te ne doseže! Vlak hropi vse dalje, dailje, v duši pa je vedno teže. Kje ostale ste, vasdce, v TJlatem soncu nasmejane? Kje, ve plodne njive naše, od marljivih rok rahljane? Kje, gorice vinske, date, pesem čričkov sladka, mila? Griče, trate in doline vse nam pesem je zakrila. Kje ostala za gorami si nam, draga domovina? O, kako je vendar strašna domotožja bolečina! Kdaj te bomo spet zazrli, ljuba domovina, mati? Da bi vsaj po smrti mogli ' v naročju tvojem spatil Prisrčna hvala, tovariši zdravniki! Novomeška kirurgija bo za vedno z zlatimi črkami zapisana v srcih vseh članov Zagorčeve družine 1. avgusta se je pripetila pri mostu v Krškem huda prometna nesreča, katere žrtev je bU skrbni oče Alojz Zc^orc. Srca njegove družine so se stisnila v bolečini. Zaradi velike izgube krvi je njegovo življenje viselo na nitki. Le hitremu prevozu rešilnega avtomobila -in prisebnosti šoferja J. Špilerja se moramo zahvaliti, da je ponesrečenec še živ prispel v novomeško bolnišnico. Tu so mu nudili takojšnjo pomoč, mu dali transfuzijo kr- vi in mu pomagali s kisL kom. Udarec po glavi in v prsni koš je bU tako rtiočan, da je bU ponesrečenec v nezavesti. Izvidi so pokazali zlom reber, ključnice in lopatice. Najbolj poškodovana pa je bila leva noga, ki je bila skoraj odtrgana. Držala se je le na prst debelem mehkem tkivu — kiti. Razen tega 'SO bile mišice popolnoma odtrgane od kosti, žile pa pretrgane. Zdravniki so zmajevali z glavami: »Nogo bo treba odrezati.« želje naše družine so se strnile v eno samo prošnjo: »Pomagajte mu, ohranite mu nogo, rešite nam očeta!« Zdravniki so vsak dan priče kruti usodi, ki nam jemlje naše najdražje, in neizprosnim zakonom življenja. Vendar ob tem niso otopeli. V njihovih srcih je plemenitost in želja, da bi pomagali sočloveku tudi takrat, ko odpove zdravnika zna- nost in se jim zdi, da so brez moči. Odločili so se, da bodO' nogo operirali. Operacija je bila zelo tvegana, je pa neverjetno dobro uspela. Bali smo se, da se bo po operaciji ponesrečenčevo stanje poslabšalo, vendar so zdravniki nanj budno pazili. Noga je $ pritokom krvi spet oživela. Za vso družino so bili to trenutki napetega pričakovanja in upanja v uspeh. Sedaj je noga v mavcu, prvo obdobje zdravljenja je bilo uspešno in upamo, da bo tudi naprej šlo vse po sreči. S temi besedami se prisrčno zahvaljujemo vsem. zdravnikom kirurškega oddelka: dr. Cepudru, ki je operiral, dr. Savlju, dr. Baragu, dr. Morelu, dr. Kramarju in tudi vsem tistim, katerih imen niti ne vemo, pa so vendar pomagali z veščo roko in s spodbudno besedo. Prisrčna hvala tudi ostalemu osebju! Naše besede so skromne in z njimi ne moremo izrabiti vsega, kar čutimo. Pred kratkim je. pisalo v nekem časopisu: »če se kje v inozemstvu posreči zdravnikom tvegan poizkus, to zapišejo z velikimi črkami.« Pri nas pa gredo taki dogodki navadno tiho mimo nas in kmalu v pozabo. Velikokrat tudi brez zahvale. Kot naročniki Dolenjskega lista, tega našega priljubljenega domačega časnika. Selimo izraziti priznanje požrtvovalnim zdravnikom, da bi tudi širši krog bralcev izvedel za njihov veliki uspeh te tvegane operacije. Njihova imena bodo res ostala z zlatimi črkami zapisana v srcih vseh članov naše družine. Vsem želimo še veliko uspehov pri njihovem nadaljnjem odgovornem in napornem delu. ZAGORČEVA DRUŽINA iz Nove Rese pri Krškem Iščemo grob Iga Zbačnika v Dolenjskem listu št. 42 z dne 16. oktobra 1969 ste v rubriki »Pisma uredništvu« objavili odgovor, ki ga je dal J. P. na vprašanje matere Katarine Zbačnik v TV-15. 2al odgovor ni pravilen. V Hrovači pri Ribnici je res pokopan njen sin Aleksander, ki je padel 1943 na stranski cesti Bre-že—Žlebič v času, ko so partizani napadali Kočevje. Na pogrebu smo bili poleg majhnega števila znancev tudi domači. Brat Igo, za katerega povprašuje mama, pa je padel. že julija 1942 nekje nad Danami. 2e takrat smo zvedeli, da je pokopan nekje na pokopališču v Sodražici. Ko je bila mama na proslavi Notranjskega odreda v Sodražici, je želela obiskati tudi njegov grob. Ker tega ni našla in ni mogla na kraju samem dobiti zadovoljiv ogovor, je poslala vprašanje na TV-15. Mama je začasno odsotna. Ker torej J. P. v omenjenem sestavku ni odgovoril na vprašanje glede groba Iga Zbačnika, vprašanje v maminem imenu ponavljam, čeprav upam, da je medtem že prišel odgovor na TV-15. Dragica Pejanovič Novo mesto Glavni trg 24 Dobiček in primanjkljaj v isti sapi? Izvršilni odbor skupščine zdravstvenega zavarovanja delavcev v Novem mestu je obvestil republiški izvršni svet, zakaj sklad zdravstvenega zavarovanja delavcev ne more ustreči republiškemu sklepu o imobilizaciji Delavski sklad, kakor krajše pravimo skladu zdravstvenega zavarovanja delavcev za pet dolenjskih občin, je končal tričetrtletno poslovanje zelo uspešno, najbolj v zadnjih letih. Namesto izgube (lani je je bilo v enakem obdobju 1,200.000 din) ali Izravnanega rezultata (dohodki enaki izdatkom) so knjižili 288.400 din presežka (dobička). In prav so imeli tisti, ki so trdili, da je izgubam v delavskem skladu naposled odzvonilo, s tem pa tudi izrednim prispevkom. Dobiček, kolikršen je že, je presenetljiv, nenapovedan. Podobna analiza pa* je pokazala, da je povsem utemeljen. Razlogi za to so: ■ povečana stopnja osnovnega prispevka (največjega vira dohodkov) od 5 na 5,2 odstotka; ■ (nominalni) osebni dohodki, od katerih plačujejo zavarovanci osnovni prispevek, se je povečal za 17 odstotkov, in ne samo za 8, kot so predvidevali; ■ število aktivnih zavarovancev se je zaradi nepričakovanih novih zaposlitev povečalo za 5,2 odstotka; ■ zdravstvena shižba je prevzela letos od' sklada vse rizike. Do konca septembra se je v sklad nateklo za 2,33 odstotka več denarja ali 858,600 din več, kot je bilo predvideno za to obdobje. še posebej je razveseljivo, da je glavni vir — osnovni prispevek — dal skladu v tem času za 3,93 odst. več denarja, kot bi ga bil moral. Ob tako ugodnih dohodkih je razveseljiv podatek, da so bili izdatki manjši od predvidenih, česar tudi niso pričakovali. Samo za denarne dajatve je šlo (za 0,77 odst. ali 55.696 din) več, kot je za tričetrtletje dovoljeval denarni načrt. Riziko je začel dušiti... Vse bi bilo lepo in prav, ko bi stvari tekle tako, kot so želeli ob podpisu pogodb upravljavci sklada in potrošniki denarja tega sklada. Pa niso. Zaradi nepričakovane čezmerne porabe denarja za zdravila. prevelikega odliva v druge skupnosti, podražitev in povečanja materialnih stroškov nasploh je novomeška bolnišnica zašla v denarne težave in razveljavila pogodbo s skladom. V isti sapi so razveljavili tudi pogodbe z zdravstvenim domom in zavodom za zdravstveno varstvo. Prav tedaj so začeli razpravljati o tako imenovani imobilizaciji denarja. Po sklepu in priporočilu republiške skupščine bi morali iz sklada prenesti na poseben račun za leto 1970 ves denar, ki bi se zbral nad predvidenim (planiranim). To je bil povod. da so sklicali sejo izvršilnega odbora dolenjske delavske zavarovalne skupnosti, ki je ugotovil, da republiškega sklepa oziroma priporočila ni možno uresničiti. Poudarili so, da so presežek že s pogodbami dali zdravstvenim zavodom, ki so zato tudi prevzeli vse rizike od sklada. Medtem je tudi ekonom-sko-finančna komisija pri zdravstvenem centru dala oceno za bilanco zdravstvenega doma in bolnišnice ob koncu leta. Predvidela je, da bi imela oba zdravstvena zavoda 2 milijona din primanjkljaja, to pa predvsem zaradi omejenih rizikov. Odločili so se, da pogodbe z njima popravijo oziroma dopolnijo s tem, da sklad zdravstvenima zavodoma pokrije tiste materialne stroške, ki niso bili predvideni, preostali del presežka pa bo za kritje med letom obračunanih rizikov. o vsem je obveščen izvršni svet Izvršni odbor je potem preklical razveljavitev po- godb z utemeljitvijo, ki so jo poslali tudi republiškemu izvršnemu svetu: ■ 1. Dolenjska skupnost je ena redkih, ki ves čas samouprave posluje v okviru zmožnosti gospodarstva na svojem območju. Zdravstvena služba se je le-te-mu ves čas prilagajala, tako da do zdaj še ni bilo treba predpisati izrednega prispevka. ■ 2. Ko so sprejemali denarni načrt sklada, niso predvideli, da se bo število' aktivnih zavarovancev in zavarovanih oseb tako povečalo, prav tako niso predvideli tolikšnega povečanja cen. ■ 3. Splošni sporazum in pogodbe z zdravstvenimi zavodi so sklenili s tem, da so d"’’’ zdravstvenemu varstvu na voljo denarne rezerve in morebitni presežek, zdravstvena služba pa je morala prevzeti vse rizike za odliv in čezmerno potrošnjo zdravil. ■ 4. Povečano število za- ncev se bo povečalo za 1.200, število zavarovanih oseb pa za 3.500, za kar pa niso predvideli izdatkov. ■ 5. Materialni 'oziroma poslovni stroški se bodo v bolnišnici povečali na 600 tisoč din, v zdravstvenem domu pa za 170 tisoč din. Proti imobilizaciji -pogodbe so pravni đkti S tem je bil izvršni svet SRS tudi obveščen, da v dolenjski zavarovalni skupnosti ne morejo ustreči republiškemu pripbročilu o imobilizaciji. Na to obvestilo je dala svoj pečat tudi skupščina zdravstvenega zavarovanja delavcev v Novem mestu 21. oktobra, ki je hkrati potrdila sklep izvršilnega odbora, da morajo z zdravstvenimi zavodi sklenjene pogodbe veljati še naprej kot pravni akti. Na tem zasedanju so bi- li člani skupščine obveščeni, da 'je bolnišnica za kritje povečanih materialnih izdatkov medtem že dobila 650.000 dui, zdravstveni dom pa z istim namenom 170.000 din. Kaj je dala reorganizacija? člani sku: so ob tem zastavili vrsto vprašanj, ki ne smejo ostati brez odgovora. Med drugim jih je zanimalo, ali imajo zavarovanci takšno zdravstveno varstvo, kot je bilo zagotovljeno z reorganizacijo zdravstvene službe, in ali je bil denar, razdeljen po splošnem sporaziunu, porabljen tako, da imajo zavarovanci koristi. Povedali so, da ne vidijo strokovnega in drugih učinkov ob reorganizirani zdravstveni službi. Med drugim so navedli primer, da je dobil novomeški zdravstveni dom denar za zaposlitev 17 zdravstvenih delavcev, da pa je na novo zaposlil le dva. Zato je skupščina dala nalogo Nravstvenemu centru, naj sestavi komisijo, ki bo ugotovila, ali je bil ves zdravstveni službi dani denar upravičeno porabljen ali ne. Hkrati pa je priporočila, naj zdravstvena služba tisti denar, ki ga je letos dobila za izboljšanje stanja, pa ga ni porabila, izčrpa za isti namen prihodnje leto. Razprava na tej seji bi se bržkone končala drugače, če bi v njej sodelovali tudi predstavniki zdravstvenih ustanov. Ni pa še končana. Sklenili so, da se mora nadaljevati ob navzočnosti vodilnega osebja bolnišnice, zdravstvenega doma in zavoda za zdravstveno varstvo. Osnutka novih zakonov v javni razpravi 27. oktobra je bila v sekretariatu za informacije pri izvršnem svetu SRS tiskovna kra bosta v javni razpravi zakonska predloga o izpolnitvi zdravstvenega varstva in zavarovanja 24. oktobra je imel predsednik socialnozdravstve-nega zbora republiške skupščine dr. Srečko Koren v Ljubljani časii^arsko konferenco, na kateri je obrazložil okvirni delovni program zbora do julija 1970, ki bo obravnavan in sprejet v nekaj dneh. Poleg t^a je odgovoril na več vprašanj, ki so mu jih zastavili časnikarji slovenskih dnevnikov, tednikov in RTV. Socialnozdravstveni zbor se bo v omenjenem obdobju zavzel zlasti za ureditev zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja, izpopolnitev invalidskega in pokojninskega zavarovanja ter sistemsko ureditev socialnega varstva. Od 1. novembra do 15. decembra bo v ta namen tudi javna razprava o zdravstvenem varstvu in zavarovanju. V prvem tromesečju prihodnjega leta bo zbor že obravnaval zakonske predloge s teh področij. Sočasno bodo poslanci spregovorili o samoupravnih odnosih, delitvi dohodka, kadrovskih vprašanjili in strokovnem šolstvu na področju zdravstva poleg tega pa bodo reševali tudi pereča vprašanja zobozdravstva (npr. privatna zobozdravniška prak-da), higiensko-epidemiološke dejavnosti, zdravstvenega varstva študentov in podobno. Posebno pozornost bo zbor posvetil krvodajalstvu in pripravil skupščinski akt o izboljšanju krvodajalske dejavnosti v Sloveniji; Prvič bodo pred zbor prišla vprašanja varstva prebivalstva pred hrupom in ropotom, hkrati pa bodo pregledali, kako se izvaja že sprejeti zakon o varstvu zraka pred onesnaženjem, kar velja predvsem za pristna industrijska naselja. Na poslanske mize bo prišlo tudi več vprašanj, na katera čakajo odgovor kmetje. Zbor bo proučil možnosti za uvedbo pokojninskega zavarovanja kmetov in pripravil rešitve, ki bodo ustrezale njihovi plačilni zmožnosti. Zalo pomembni bodo ukrepi o varstvu invalidov. Do sredine prihodnjega leta naj bi v Sloveniji dobili zakonske predloge o obveznem za--poslovanju slepih in zaposlovanju invalidov sploh. Večji del svoje skrbi bo socialnozdravstveni zbor odmeril borcem NOV in predvojnim revolucionarjem, borcem za severno mejo iz let 1918 in 1919 ter vojaškim vojnim Invalidom, Predvsem bo preverjal, ali je izvajanje že sprejetih zakonov v redu ali ne in ali je potrebno še kaj dopolniti oziroma spremeivitl. Naštete so le najpomembnejše naloge. Predsednik socialnozdravstvenega zbora dr. Srečko Koren je poudaril, da bodo morali poslanci delati kot še nikoli, k reševanju pa so poklicani tudi drugi, ki lahko kakorkoli pomagajo. Sami poslanci so namreč tudi predvsem ljudje. Kdo bo plačal izgube? Na torkovem zasedanju skupščine zdravstvenega zavarovanja kmetov v Novem mestu so ugotovili, da izgub v kmečkem skladu ne bi kazalo pokriti z bančnim ix)so-jilom. Za odplačilo posojila bi morali spet obremeniti kmečke zavarovance, ti pa še rednega in izrednega prispevka niso zmožni plačati. Zaradi neizterljivosti prispevkov četrtina kmečkih zavarovancev zdaj ne more uveljavljati zdravstvenega varstva na račun sklada, ker nimajo potrjenih zdravstvenih izkaznic, stanje pa se tudi do konca leta ne bo bistveno popravilo. Glede na povečane prispevne stopnje v letu 1970, o katerih zdaj razpravljajo v Sloveniji, pa so se vprašali, kdo bo pokril vse izgube, brez katerih v sedanjem sistemu, kot kaže, ne g^re. SKRIVNOST blagostanja je v varčevanju. Ob 31. oktobru, svetovnem dnevu varčevanja, lep pozdrav vsem varčevalcem pri DOLENJSKI BANKI IN HRANILNICI Novo mesto in pri njenih poslovnih enotah v Krškem, Trebnjem in Metliki! n: MiZS4IlBe\ NAGRADNO ŽREBANJE/!^ __ ll V žrebanje so avtomatično vključeni varčevalci .vezanih hranilnih vlog. .stanovanjski in kmetijski varče^ valci, lastniki Vezanih deviznih računov; vsi. ki bodo imeli do 31. decembra 1969 vloženih 2000 din. ve-zanih z odpovednim rokom nad eno leto.'Vsakih na^ daljnjih 2000 din prinaša še šno žrebno številko. LAHKO VELJA TUDI ZA VAS KB LJUBLJANA hs jm# Pred umetniško razstavo akademskega slikarja Mira Kuglerja v krški galeriji Umetnost . . življenje 7. 11. popoldne bodo v krški galeriji odprli novo razstavo: akademski slikar Miro Kugler iz Brežic se nam bo po daljšem času predsta* vil z 28 akvareli, pasteli, grafikami in risbami — Kugler: »Vse smeri v umetnosti so plod istega čudežnega, nenehno cvetočega drevesa ... Dela vseh časov in vseh smeri so^ mi enako draga, saj so verna podoba našega” življenja.« 'Tovariš Kugler, po smrti Vladimira Lamuta in po preselitvi nekaterih drugih slikarjev z območja Dolenjske ter Spodnjega Posavja ste ra^en kiparja in medaljerja Vladimira Stovička v Leskovcu in kiparja Staneta Jarma v Kočevju edini likovnik z akademsko izobrazbo na našem širšem področju. Zanima nas, kako se počutite v tej »osamljenosti«, če lahko ta položaj poimenujemo z malce neobičajno oznako. Mar ni škoda, da pokrajina nima več oblikovalcev in umetnikov, ki bi sredi nje ustvarjali? Pozabili ste hčerko mojstra Stovička, akademsko kiparko Vlado Stoviček. Rad sem sam. Mnogi slikarja formata Oezanna so delali v samoti, v tišini. Človek je lahko grozljivo osamljen v New Yorku ali Parizu, ker mu ni tovariš priroda, to za človeka edino zdravo okolje. Da sem vsaj nekaj tednov res sam, se vsako poletje umaknem na samotne otoke. Kaj bi v kakem glavnem mestecu, kjer kraljujejo komolčarstvo, menedžerstvo, zveze itd., kjer se zvezde in zvezdice vseh umetnosti prepirajo o tem, katera izmed njih je boljša. Prepričan sem, da bi v pokrajini bilo več akademsko izobraženih slikarjev in kipat-jev, če bi .še veljala nekdanja uredba o manjši učni obvez- Prosimo, povejte nam kaj o svojem delu. Katere umetniške smeri so vas navduševale in kateremu klicu v sebi ste sledili pri svojem delti? čemu se Se danes najraje posvečate? Likovna umetnost je moj bistveni interes. Vse, kar je ▼ tem ali onem smislu dobro, me vznemiri. Umetnost je življenje. Vsa raste iz korenine, ki tiči v neznanih globinah človeške duše. Vse smeri so plod Istega čudežnega, nenehno cvetočega drevesa. Ni ljubitelj umetnosti tisti, ki prisega na eno samo smer. To jesen je bila v Krškem razstava mojstra Gasparija in nekako isti čas v Kostanjevici razstava akad. slikarja Suteja Nekdo ml je povedal, da so neki — menda likovni — ugledneži izjavili, da mojstrovo delo ni umetnost, a Sutejevo Je. Kdor ni sposoben v Gasparijevih podobah doživeti njegove iskrene, romantične zaljubljenosti v idealizirano ljudsko preteklost, ne more doživeti lepote hladnih, strogih geometri-cal in optical art kompozicij. j' ,v > fresko, mozaika, plastike itd. Ker ni omenjenih pogojev, je moje delo v glavnem zapis, študija, analitično razmišljanje. To, zadnje, mi je potrebno tudi za šolsko delo. Težko je govoriti o Braqueu ali Kle-eju, če nismo v praksi posneli notranjega toka njihovega ustvarjalnega postopka. Ker me šolsko delo ovira, nisem mnogo razstavljal; bile pa so razstave v Ljubljani, Beogradu, Zagrebu, Novem mestu, Kostanjevici in Brežicah. Samostojnih razstav nisem imel, vedno so bile v okviru DSLU. Pripravil bi samostojno razstavo olj, če bi vedel, kje se nahajajo moja dobra platna. Nimam bele^ o svojih delih. Vem pa, da se nekatera nahajajo v Južni in Severni Ameriki, Nemčiji, Avstriji in Italiji. Starejši rod Rekčl sem že, da mi umetnost pomeni vse. Ker je živ- nostd in strnjenih liirah. Menim, da lahko res koristen likovni pouk lahko vodi v likovni teoriji in nasploh T umetnosti široko razgledan, ustvarjalno aktiven kipar, slikar ali arhitekt, ki ima rad otroke in njihovo neposrednost. Ni štrtdi pred osamljenostjo vzrok, da nas je v pokrajini malo. Akademski slikar, kipar, ki želi del svojega interesa posvetiti delu z otroki, se s tem ne misli odreči lastnemu likovnemu oblikovanju. Tak likovnik želi drugo s prvim in obratno dopolniti, kar ima najgloblji likovnovzgojni smisel. Ker poikirajdna ne nudd potrebnih pogojev, se akademsko izobraženi likovniki drže velikih mest; tam so galerije, njih ravnatelji, so uredništva, založbe itd. Ako pa take kompozicije oUi-kuje sam, pa te ne nosijo tistega tajnega znaka, ki ga likovnemu delu — imietnini vtisne dejstvo, da je nastalo iz imperativa: »Živim ali imirem. Jaz — tvoje bistvo.« Dela vseh časov in vseh smeri so mi enako draga, saj zrcalijo življenje. Sledim samemu sebi. Bremeni me pa dobro poznavanje likovnih umetnosti. Plesalec, ki natančno zna plesne like in nenehno misli nanje, se težko sprosti. Kadar pa se sprosti, pleše bolje od tistih, ki likov dobro ne znajo. Intelektualna kontrola v času oblikovanja je najtežji problem za samoOcritičnega duha. Zastopam načelo univerzalnosti. Vse me veseli. Zaradi pomanjkanja časa, sredstev in priložnosti življenje mojemu delu ni bilo nikoli naklonjeno. Ne morem napraviti M: ‘ " 'C ' ^ ‘k : ^ iv:; ?.*v .... ima rad impresionistično in postimpresionistično podano realnost: pokrajine, cvetje, vedute. Mnogi iz mlajšega rodu pa so naklonjeni tudi abstraktnim negeometričnim kompozicijam. Odkup javnih ustanov je zdaj zelo slab. Ne prodam nič. Drugače je bilo, ko je bil še okraj v Novem mestu. Privatno prodam kako olje. Niti stroškov svojega dela ne krijem. Naj povem, da je pred kakšnim mesecem prišel k meni neki Amerikaneo, ki je videl moje risbe v novem motelu na Čatežu. Trgovsko podjetje PETROL in ta Amerikanec sta mi risbe dostojno plačala. Prepričan sem, da bodo mnoga moja platna nekoč dosti vredna, ker danes neposredno sllka-i\je v prirodi iziunira. Kaj vam je pomenila'umetnost v življenju? Kaj sodite o njenem deležu v današnji družbi? MIROSLAV KUGLER: Žalostna Nada (1969) — študija kmečke hiše (Volčje — Sromlje, 1963) — Dekle v črni bluzi (1969) ljenje presneto zaijie.eno, je tudi njegova podoba — umetnost taka. Da zmoremo čitati poročila umetnosti, moramo imeti prirojeno neko občutljivost, neki posluh, ki ga je potrebno z učenjem vežbati, tako kot z učenjem vežbamo materinščino. šolstvo posveča smešno malo pozornosti likovnemu govoru, prasredstvu sporazumevanja. Veliko govorimo o umetnosti; mnogo je slikarskih kolonij, simpozijev in galerij. Sam sem nekajkrat v sončnem, oblačnem in meglenem dnevu ogledoval dela Forme vive. Nekatere plastike spregovore dokončno šele s svojo obrisno linijo. Ko se začne plaziti mrak okoli podnožja, ko ugašajo poslednji moli svetlostnih kontrastov — zmeraj ožive. Mnogi obravnavajo umetnost površno. Dojemajo jo nekako podobno kot zabavno glasbo. Premalo jih globlje razmišlja o bistvu umetnosti, ki je eno izmed temeljnih določil človeškega rodu. Današnjemu človeku lahko poglabljanje v pravo vsebino v umetnosti še posebno koristi — ne kot sredstvo duševne rekreacije, temveč kot metoda presoje družbenih dogajanj. Otrok, ki slika vse črno ali rdeče, izrazi s tem prirojeno in posledice ran ter poljubov, ki mu jih prizadene življenje. V njegovi risbi, sliki je pravzaprav navodilo za korekcijo življenja, v katerega je otrok vključen. Podobno navodilo za otroka prirode — človeški rod je umetnost v celoti. Zanima nas, kaj nam boste pokazali na svoji razstavi v krški galeriji; povejte nam o njej in o svojih načrtih kaj več. V Krškem bodo razstavljena drobna dela, ki so nastala v glavnem letos. Z dr. Dragom Komeljem sva odbrala 28 akvarelov, pastelov, grafik in risb. Sem akademski slikar. Ni nujno, da s tem nazivom vežemo pojem umetnik. Moje delo je posledica nepremagljive potrebe. Načrti? Rekel sem že, da mi življenje ni naklonjeno. Vztrajno delati dalje, še se učiti gledati, poizkušati doumeti, da mi na koncu morda z enim samim delom uspe opravičiti predrznost, da sem stopil na pot Giotta, Durerja, Oejraaina, Braquea, Kleej a, Jakopiča in Franceta Pavlovca, ki je bil moj prvi učitelj. Včeraj popoldan sem v za-mračenem prostoru naslikal tri rdeče vrtnice in drobno vijoličasto cvetje v preprosti zeleni vazici na okrasto in modttiikaeto sivem ozadju starega lesa. Te dni bodo nebo prekrili oblaki... Ko sem slikal, je mala prijateljica, triletna Nataša, padla na belkasto sivi prašni kletni beton novogradnje. Ko se vrneš, Nataša, bova slikala mrko rdečo novogradnjo z grozljivimi črnimi nezaščitenimi odprtinami. Tovariš urednik, nisem osamljen. Intervju pripravil: TONE GOŠNIK \ kultura izobra- ževanje Mejnik nove dobe v kulturi Ob začetku javne razprave o osnutku republiškega zakona o kulturnih skupnostih in o financiranju kulturnih dejavnosti v Sloveniji Osnutek zakona o kulturnih skupnostih in o fi-loge, ki jih predvideva os- Jakac razstavlja v Novi Gorici v organizaciji ZKPO so v ponedeljek, 27. oktobra zvečer, odprli v Novi Gorici razstavo grafik in risb akademskega slikarja Božidarja Ja- i kca. S tem je 'tudi Goriška i dostojno proslavila življenjski jubilej tega slovenskega umetnika in mojstra grafike. Jakac je pripravil za razstavo 56 grafik in risb, ki so nastajale od leta 1921 do danes in v njih obdeluje primorsko in goriško življenje. Z Jakčevo razstavo — otvoritveni govor je imel prof. France Stele — se je v Novi Gorici začela nova sezona v likoTOi razstavni dejavnosti. Greta Pečnik v Kranju Pretekli petek zvečer so v galeriji Prešernove hiše / Kranju odprli razstavo slikarke Grete Pečnik iz Pirana, ki šteje med naivne slikarje-sa- I mouke ter je ena izmed j redkih likovnih ustvarjalk na Slovenskem. Pečnikova, ki smo jo bliže spoznali na letošnjem taboru naivnih slikarjev v Trebnjem, se predstavlja tokrat s 24 olji na steklu in platnu, od svojih zadnjih dveh samostojnih razstav v Piranu in Kopru (1968 in 1969) pa je pokazala velik napredek in lep razvoj. Močno so tudi tokrat i>oudarjeni številni folklorni motivi, ljudsko čustvovanje in hudomušnost, ki preveva večino slikarkinih del. Njen opazovalni dar se je, kot je med drusim dejal ravnatelj Gorenjskega muzeja v Kranju tov. Cene Avguštin, ki je razstavo odprl, razrastel v pravo pripovednost. Slikarki Pečnikovi je treba priznati poleg izvirne domiselnosti tudi pogum in vztrajanje na nelahki poti, na kateri pa je zvesta sama sebi, prav zavoljo tega tudi sUka iz prave notranje potrebe. Tg. Keltski plavž Arheologi Narodnega muzeja iz Ljubljane so začeli pred kratkim prve arheološke raziskave tudi v Mihovem pod Gorjanci, nekdanjem središču Latobicov v keltski dobi. Najprej bodo odkrili keltski plavž, v katerem so davni naseljenci topili železno rudo. Pričakujejo presenetljive rezultate. Za ta izkopavanja se zanimajo zlasti meta lurgi. Zgodovinsko analizo tega arheološkega projekta s podrobno topografijo je izdelal publicist ^Ivo Pirkovič v svoji študiji »Crucium«, ki je izšla v »Situli«. na,ncirainju kulturnih dejavnosti v Sloveniji, ki ga je dala ra^asna komisija pri republiški skupščini v javnK> razpravo preji^ji teden, izhaja predvsem iz dveh temeljev; kako uveljaviti samoupravljanje v najširšem pomenu tudi na področju kultum<^a ustvarjanja in kako zagotoviti stalne denarne vire za razvoj kulture. Ti dve bistveni prvini do adaj nista bili urejeni, zato sta pogosto zavirali hitrejšo rast kulture. Osnutek oziroma predvideni zakon bo tako mejnik nove dobe, zato mu lahko zaželimo samo čimdaljšo obstojnost. Sam razvoj je p>okazal, da zf.hteva kulturno področje novo, boljšo in širšo obliko samoupravnega povezovanja, kot jo lahko da tu in tam že ustanovljeni občinski sklad. ZakonsLci osnutek pravi, naj b’ bila to kulturna skupnost, v kateri naj bi bili združeni in imeli možnost enakopravnega odločanja /si, od kulturnih ustvarjalcev prek kulturnih organizacij do »odjemalcev« kulture. Zaradi izrednega družbenega pomena kulturnih dejavnosti naj bi bile v teh skupnostih po predstavnikih zastopane tudi dnižbeno-politiične skup nosti. Osnutek zakona predvideva ustanovitev republiške skupnosti in temeljnih kulturnih skuprosti, le-te pa bodo ah-'-C0 občinske ali medobčinske. V dosedanjih razpraivah so priporočili ustanavljanje medobčinskih kulturnih skupnosti, ker bo ‘ako laže opraviti odgovorne na- Pred Repnikovo razstavo v Ljubljani v torek zvečer, 4. novembra, bodo v ljubljanski Mali galeriji odprli razstavo del siikarja-samouka Antona Repnika, kovača iz Mute ob Dravi. To bo Repnikova prva samostojna razstava v slovenskem središču, ki hkrati pomeni pomembno priznanje za njegovo dosedanjo izvirno in samorastniško pot v svet likovne umetnosti. Antona Repnika smo letos poleti zadnjikrat srečali na delovnem taboru slikarjev-naivcev v 'i’r;;bnjem ter na razstavi t novi mirenski 'šoli, poleti pa je hkrati z drugimi razstavljal v vili BLED. Kot posebnost naj omenimo tu še Repnikovo »neuradno« malo, a nadvse zanimivo razstavo njegovih starejših kot novejših del: pred tedni mu jo je v Potočah pri Preddvoru pripravil ljubitelj umetnosti dr. Marko Aljančič iz Kranja. Slike so bile popoldne obešene v dveh, z otavo napolnjenih kozolcih sredi slikovitega travnika, tako da so učinkovale nenavadno prijetno in privlačno. Nevsakdanja okolica »razstavišča« je Repnikovo umetnost poživila in dala slikam okvir. pravi naravni Tg. Spomini na tržaška leta v zbirki Spomini in srečanja je pri Slovenski matici izšla pred kratkim knjiga dr. Lava Čermelja z naslovom »Spomini na moja tržaška leta« V avtobiografski knjigi popisuje avtor svojo pot preganjanega trža.§kega Slovenca in hkrati podrobneje riše razmere, ki so pred desetletji vladale na Tržaškem. nutek. Temeljne kulturne skupnosti bodo morale skrbeti za to, da bodo kuiitur-ne dobrine dosegljive za vse m da se bo tako bogat.ilo kulturno življenje na vsem njihovem območju. Drugi del zakonskega osnutka o financiranju kulturnih dejavnosti poudarja, da je nujno zagotoviti Stalne in zadostne denarne vire za kulturo v skladu s sidošnim družbenim razvojem. Ta zahteva ima precej večji pomen, kot jo dojamemo v pr-vena, hipu. Uresničiti jo bo mofflio edinole tako, da bodo občinske skupščine v odlokih, ki naj bi veljali več let, predpisale, kolil^en deJ družbenega proizvoda bo dobila kultura. Enega najpomembnejših stalnih virov naj bi torej preskrbele občane ob tem pa bi po zakonskem osnutku usmerili v sklade kulturnih skupnosti tudi del republiškega davtca od prometa blaga na drobno, del republiškega prispevka od avtorskih pravic in denar, ki bi ga zbrali na podlagi posameznih predpisov. Osnutek daje poseben p>oudarek finansiranju kulturnih dejav-rosti, kar bo v nasprotju s sedanjo prakso precejšen premik. Javna razprava o tem pomembnem področju bo trajala predvidoma do Konca novembra, po potrebi pa še dlje. Občinske skupščine naj bi že v letu 1970 odmerile za kuituiro oziroma skladom toliko denarja, da bo možno kulturi opravljati tako poslanstvo, kot ga pred. videva predlagani zakonski osnutek. ZORAN I I Jana Videnič iz krške osnovne šole razstavlja na razstavi »GRAFIKA JUGOSLOVANSKIH PIONIRJEV« v Kostanjevici na Krki gornjo podobo, ki jo je vrezala v linolej in poimenovala »KMEČKI KOT«, Obisk razstave — odprta bo do 1. decembra — toplo priporočamo staršem, vzgojiteljem in vsem drugim ljubiteljem likovne umetnosti. Trdinov svet na Kobetov! paleti Razstava v Dolenjski galeriji izpričuje veliko sožitje pisateljevega in slikarjevega sveta v počastitev občinskega praznika so v ponedeljek zvečer v Dolenjski galeriji odprli razstavo slik in grafik »Svet Trdinovih bajk« slikar- GRAFIKA JUGOSLOVANSKIH PIONIRJEV V KOSTANJEVICI Prepričijiva otroška likovna izpoved I. razstava grafike jugoslovanskih pionirjev je presenetila obiskovalce -Razstavo je )dprl akademik Božidar Jakac, diplome razstavljavcem pa je podelil družbeni delavec Peter Markovič Drame Primoža Kozaka S o venska matica je pred kratkim izdala v knjigi »So-tiJbra trilogija« tri drame sodobnega mladega slovenskega dramatika Primoža Kozaka. To so: »Dialogi«, »Afera« in »Kongre.s«. Avtor je v dramah obdelal sodobno družbeno dogajanje na raznih področjih. »S »Kongresom« je ljubljanska Drama pred kratkim uspešno gostovala po Sovjetski zvezi. V petek, 24. oktobra dopoldne, je v Lamutovem likovnem salonu v Kgatanjevici akademik Božidar Jakac odprl I. razstavo grafike jugoslovanskih pionirjev. Pionirji so poslali na natečaj 423 del, žirija pa je zbrala 122 listov. Mladi ustvarjalci iz Bečeja, Brežic, Celja, Grosupljega, Idrije, Izole, Krškega, Leskovca pri Krškem, Ljubljane, Maribora, Murske Slobote, Novega mesta. Nove Pazove, Petro-varadina. Raven, Šentjurja, Sremske Mitroviče, Subotice in Škofje Loke so razstavili dela, ki so številne obiskoval- ce presenetila. V imenu občinske Zveze prijateljev mladine, občinskega odbora Jugoslovanskih pionirskih iger Dolenjskega kulturnega festivala, vodstva Gorjupove galerije in prebivalcev Kostanjevice je zbrane pozdravil Lado Smrekar. Spegovoril je tudi Marijan Tršar, docent akademije za likovno umetnost iz Ljubljane; »Vsak od teh otrok je skušal ujeti košček njemu lastnega sveta; izraziti svoj odnos do okolice, kjer se uči, igra, preživlja brezskrbne rosne ure otroštva, zadeva ob prve ovire in nevšečnosti doraščajočega razumnega bitja. Vsa pestrost mladega življenja diha iz čmo-belih kompozicij in nas na najbolj sproščen način vabi, da so.poglobimo vanj; da se zamislimo in pretehtamo, ali niso kdaj začudene otroške oči prodrle globlje, se bolj približale večnim ugankam člo. veškega bivanja in pehanja skozi življenje ...« Po otvoritvi je pokrovitelj prireditve akademik Božidar Jakac povabil občinstvo, naj si ogleda razstavo. S.Dokl ja Borisa Kobeta. Med obiskovalci je ravnatelj Dolenjskega muzeja prof. Janko Jarc posebej pozdravil predsednika CK ZKS tovariša Franca Popita, predstavnike novomeške občine in občinskih družbeno-političnih organizacij. Alenka Bole — Vrabec je uvodoma prebrala Trdinovo »Gospodično«. O slikarju Kobetu, ki je tudi prisostvoval otvoritvi, njegovem delu in o razstavi je govoril umetnostni zgodovinar dr. Emilijan Cevc. Poudaril je, da slikar ha paleti ni zajel le Trdinove besede, marveč tudi pisatelj.evega duha; slikarjeva ustvaritev se je v tem primeru strnilp t- oi-sateljevo v nerazdružljivo harmonijo. »Svet Trdi . ..vih bajk« obsega 20 inonotipij s podobami k Trdinovim bajkam, 21 temper s pokrajino pod Gorjanci, 20 monotipij, ki predstavljajo Trdinov čebelnjak, in portret pisatelja »Bajk in povesti o Gorjancih«, Janeza Trdine. Razstava, ki je že ob otvoritvi vzbudila veliko zanimanja, bo odprta do 25. novembra. I. Z. Mali kulturni barometer ■ I-ACKOVIC; V PARUU -- Sli kar Ivo Lacković, pripadnik hle-binske Sole, bo razstavljal Nivoja dela v pariSki galeriji Mona Lisa. To je veliko priznanje za enega najbolj&lh trodobnih jugoslovanskih avtodidaktov. O slikarju je napi-Siil obširno študijo japonski strokovnjak. ■ ICiKAI..SKI JUBILKJ — Slovenski dramski igralec Vladimir SkrbinSek proslavl/a le dni lep umetniški jubilej: 45 let d61a v Kledaliiču. V teni času je oblikoval vrsto odličnih vlog v znanih gledaliških delih. ■ BUANKOVA NAGRADA 1ML.A. DEMU 1'KSNIKU — Brankovo nagrado, priznanje za najboljio pesniško zbirko na sibohrvoškeni jezikovnem področju. Je prejel mladi pesnik Rafe Livada, ki trenutno obiskuje zadnji letnik učitelji-iča v Sremskih Karlovcih. ■ »CIC:iB\NOV« JUBILEJ — tetos Jo minilo 25 let, odkar je tiačel izhajati »Ciciban«, list za najmlajSe. Ob praznovanju jubileja so se v Ljubljani srečali izdajatelji in sodelavci »CicibunaN, urediiiki, pesniki, pi.mtelji in ilustratorji. ■ NOVA KEVIJ.A — ;^druže«je srb.sklh književnikov je začelo izdajati novo literarno revijo »Rela-tions« v treh svetovnih jesukih. Revija bo prinašala pomdmlMic literarne dosežke in bo izhajala Štirikrat letno. ■ TRZA>)KI »MARTIN KRl'AN« — Slovensko gledališče v Trstu Je u.<5pe5no uprizorilo igro »Martin Krpan«!, ki Jo je po Levstikovi povesti priredil Jo4e Mahnič. V glavni vlogi Je nastopil Danilo Turk ■ Joco, ki praznuje 35-letnloo gleda-1 iškega dela. ■ DRUGA OPERNA PREMIERA — Ljubljanska Opera je pripravila 2e drugo premiero v tej sessoni. To je l^.cinijeva lirična drama v treh dajanjih »Turando*«. ■ U.SPlOH RTV ORKKSIRA — Ka prireditvah »Štajerska Jesen 69« v avslrljskem Gradeći ia sodeloval t.i'JJ simfonični orkoster RTV Ljubljana pod vodstvom Sama Hubada. Kultivirano gra&ko občinstvo Je dalo VB6 priaiai\jo ljubljanskim urtMtoiloont. Največja likovna nagrada Šuteju 24. oktobra je posebna umetnostna žirija v Zagrebu podelila Račičevo nagrado 20.000 dinarjev Miroslavu Su-teju. To je največja nagrada za likovne ustvarjalce v Jugoslaviji. Akademski slikar Miroslav Sut«j jo je dobil za svoje dosedanje izjemno impresivno in izvirno umetniško ustvarjanje, ki se je tako lepo izkazalo na retrospektivni razstavi oktobra v Lamutovem likovnem salonu v Kostanjevici. Tam so si člani žirije in predstavniki časopisne hiše »Vjesnik«, ki to nagrado podeljujejo, ogledali dosedanjo umetniško pot in razvoj tega mladega ustvarjalca. Sklep umetnostne žirije je prav gotovo tudi veliko pri- Kostanjevij^i in^ ostali obiskovalci, ki jih je bilo precej, so ai z zanimanjem Offle* znanje Lamutovemu likovne-dovali grafične liste najboljših mladih iidtTarjalceT Jugosla^je. (Foto: S. Dokl) mu salonu. •-fll Več točk za zasavske ekipe To nedeljo so iincli več uspeha nogometaši zasavskih ki so pobrali tri zaslužene zmage. Zmaga Celulozarja^ nad Papirnicarjem m kakšno večje presenečenje; veseli nas, da so Krčani prišli spet v staro formo. Senovčani so obračunali z Dxavinjo, ki je jelo nevaren nasprotnik. Breiičani so pripravili presenečenje v Šoštanju m so domačo ekipo zasluženo porazili. Bela Krajina je doživela nepričakovan poraz v Jai-šah. Mlrenčani so bili premagani v Domžalah, vendar so svojo kožo drago prodali. Novomeški Elan je spet^ zapravil točko v gosteh, vendar s Kamničani ni lahko igrati. V senovškem nogometnem taboru je nekaj gnilega, vodstvo Partizana bo moralo napraviti v vrstah nogonieta.šev red. Celulozar : Papirničar (Radeče) 4:2 v prvem polčasu so bili Krčani očitno boljši, vendar so imeli v zaključnih akcijah smolo, tako da so odšli na počitek i>oraženi 2:1. Vodstvo gostov je Se nekaj minut drugega polčasa vplivalo na domače Igralce, vendar so se ti kmalu BiaSIi in več kot pol ure oblegali vratarja gostov, ki je moral po. brati iz mreže tii zadetke. Najboljša igralca sta bila Maršič in Oce. pek, ki sta igrala brea napake. SĆrelci zadetkov so bili: Kandič X, Radič In Paunovič po 1. L. HARTMAN Šoštanj : Brežice 1:2 Brežičani so iz Šoštanja prinesli domov dve to&i. Z lepo igro so se izkazali prav vsti nogometaši, zadetka pa ^ dosegla Lapuh in Bosina. Spričo neizkušenosti mladih igralcev je zmaga v gostew za Brežičane velik uspeh. V. PODGORŠEK Rudar : Dravinja CS. Konjice) 4:1 Rudar je v nedeljo premagal vodečo enajsterico celjske nogometne podzveze Dravinjo in s tem dokazal, da sodi v višji nogometni razred. Rudar si je že v prvem delu igre zagotovil zmago, ko je odlični Brinovec trikrat zatresel mreto gostot'. Strelec gostov je bil odlični Brinovec. J. KODELA navi slmki nESEESik • k Ddiaiva Domžale : Mirna 2:1 Oslabljeni Mlrenčani so v gosteh nezasluženo iz^bili srečanje, ker je slabi sodnik Bolarič dopustil domačinom, da so igrali grobo in poškodovali več igralcev gostujočega moštva. Zaključne akcije gostov so z nešportnimi posegi zaustavljali grobi domačini. Strelec edinega gola za goste je bil Logar le enajstmetrovke. Ta igralec je bil tudi najboljši na terenu. A. TRATAR Induplati (Jarše) : Bela krajina 2:0 Črnomaljski nogometaši so v ne. deljskem kolu ljubljanske podzve-xe pretrpeli nesrečm in nqaaslu-ien -poTaz. Na tekmi proti Indu. platiju so bili namreč večino tdi-me celo boljši. Imeli pa so neverjetno smolo. Glede na priložnosti bi lahko gostje z naalo več sreče dosegli vsaj 5 zadetkov. Sodnik Protič iz Ljubljane je srečanje vo. dil v (^ojestransko zadovoljstvo. T. LATERNER Kamnik : Elan (N. m.) 0:0 Novomeščani so naleteli na žilave in grobe Kamničane, ki niso dovolili, da bi jim potresli mrežo. Veliko je prispeval k temu, da je. rezultat neodločen, odlični domači vratar. Po prikazani igri bi morali elanovci prinesti domov obe točki. Vransko : Sevnica 1:2 v 6. kolu celjske nogomeine podzvezne lige so Sevničani gostovali na Vranskem in popolnoma zasluženo izgubili z 2:1. Rezultat je plod neresne igre. Nogometaši Sevnice so zadnje čase vedejo nemogoče. zato so porazi v zadnjih srečanjih dejanski odsev stanja v klubu. J. BLAS A a ^ a . « ' fc Rokometaši Pwtizana iz Cerkelj, ki igrajo ▼ zasavski rokometni li^, bi s svojo prodorno igr® zaslužili višjo uvrstitev. Trenutno so nekje na sredini prvenstvene lestvice. (Foto: Slavko DoM) ROKOMET Brežičani so neustavljivi Brciičaoi so z za«tron'č. P. Englaro. (A. L.) ■ NOVO MESTO — V počasti tev občinskega praznika le bil tukaj že 15. kegljaški turnir za nrc-hodnl pokal občlnAe sknoščin«! Novo mesto. Pionirjeva ekit» •'i bila nojboljša in je pokal dobila v trajno la.st. Končni vrstni 'i^: 1. Pionir (Venta. ViikSinič. Zidanek. Juntez, Hren. Legiša., fi. Hrovat, Romih I in II In Turk) 830 kegljev, 2. Steklar — Hrastnik 774. 3. Luknia (N. m.) 747. 4. KRKA 726. 5. Železničar (N. m.) 718. fi. Vseh devet 654, 7. Brežice 652. 8. Iskra (N m.) Itd. (J. M.) ■ ČRNOMELJ — Preteklo nede. IJo je AMD Črnomelj pripravilo pester program v počastitev.20. obletnice ustanovitve tlruštva. Ob tej priložnosti so razvili prapor, izvedli spretnostno vožnio motoristov In organizirali tradicionalni lov na lisico. Najprej je direktor BEI.TA Lado Lončar, razvil pratKir in ga izročil predsedniku AMD Janezu Golobiču. V spretnostni vnžn.ii motoristov je bil nalbollši Toni !><•-mitrovič (934 točk), 2. .Tanez Clla-dek (1.009), 3. Janez Weiss (.1047) V lovu na lisico Je startalo 22 »lovcev« Najuspešnejši ie bil Vinko Vodopivec, ki le bil prvi in je za nagrado dobil pečenega odojka. (J. H.) Mi® Ž# iiSiSjg* S^'•.. m"' RAZDEJANJE V BANJALUKI; SREDIŠČE MESTA UNIČENO Banjaluka: moč atomske bombe Po podatkih do torka opoldne: 20 mrtvih zaradi potresa, nad 1000 ljudi ranjenih, 80 odst. hiš v mestu uničenih — Pomoč prihaja iz vseh krajev države in tudi že iz tujine — Bratsko sočustvovanje z nesrečnimi prebivalci prizadetega mesta ~ Med prvimi je poslalo pomoč v zdravilih, hrani in sanitetni kombi Novo mesto, ki vzdržuje z Banjaluko že vrsto let tesne prijateljske stike — Predstavniki Novega mesta v porušenem bosenskem mestu z letalom novomeškega Aerokluba sta T torek ob 13._ uri poletela ▼ Banj^iAo predsednik in podpredsednik ObS Novo mesto Franci Kuhar in Avgust Avbar. Banjalučanom sta nesla denar, ki so ga prispevale novomeške delovne organizmi" je Pionir, Novoteks, Novoles, Krka ter ObS in občmski odbor Rdec^a (Foto: S. Dokl) Vsa Dolenjska pomaga (Nadaljevanje s 1. str.) zjutraj odposlali • proti Banjaluki kamion zdravil, ki jih je darovala tovarna »KRKA«, šotore, odeje, kamion živil, ki sta jih prispevali podjetji MERCATOR m DOLENJKA ter denar. IMV je Banjalučanom podarila sanitetni avtomobil IMV 1600 Super B, s katerim bodo laliko prevažali ranjence. V Novem mestu menijo, da je banjaluški vozni park po potresu popolnoma imičen. Denar so prispevala večja novomeška podjetja: NOVOLES 30.000, NOVa TEKS 30.000, PIONIR 30.000, občinska skupščina 50.000 in občinski odbor RK iz sklada za zaščito proti elementarnim nesrečam 10.000 din. Vsi tisti, ki bi Banjalučanom radi pomagali v nadaljnji zbiralni akciji, naj oddajo obleko, obutev in odejo ter denar preko kra-jevnik organizacij RK ali občinskega odbora RK, denar pa lahko nakažejo tudi sami na žiro račun: 521-8-42, štab za elementarne nesreče, pomoč Banjaluki. V torek so se sestali v Kr.škem predstavniki ob-čin*?k^ S'^DL, VRATA f , . 1 OKNA iniGS POLKNA ribnica KREDIT delovnih kolektivov in ol> činske skupščine in se dogovorili za potek akcije, s katero bodo pomagali ponesrečencem v Banjaluki. Predstavniki podjetij so obljubili, da se bodo najkasneje v dveh dneh odločili, kolikšen bo prispevek prizadetim Banjalučanom. Tudi Brežičani so sklenili, da bodo prizadetim pomagali. Občinska skupščina je na torkovi svečani seji brzojavno obvestila občinsko skupščino Banjaluka, da ji bo nakazala pomoč 5.000 dinarjev. V Ribnici in Kočevju prav tako sočustvujejo s prizadetimi Banjalučani. Prebivalci obeh občin bodo pomagali, čakajo pa republiških navodil. Iz Kočevja je občinska skupščina v torek odposlala v Banjaluko sožalno brzojavko. V Črnomlju je predsednik občinske skupščine sklical v torek predstavnike občinskih družbeno-po-litičnih organizacij. Na seji so sklenili, da bodo pomagali Banjaluki po naj-bollših močeh v okviru republiške akcije. Kot smo izvedeli od podpredsednika občinske skupščine, je tudi Metlika pripravljena pomagati prizadetim prebivalcem Banjaluke, vendar tudi tu čakajo republiških navodil. Medtem se tudi v Trebnjem in Sevnici dogovarjajo o vsoti, s katero bodo pomagali prizadetim Banjalučanom. Vest o katastrofalnem potresu, ki je prizadel prebivalce Banjaluke v Bosni, je pretresla vso državo. Ze v nedeljo proti večeru je prvi potresni sunek neljubo presenetil Banjalučane pri počitku, ponedeljkovo jutro pa jih je začelo vznemirjati najprej z rahlimi potresnimi sunki. Ob 9,12 je prišel iz podzemlja glavni udarec: 20 mrtvih ljudi, nad 1000 ranjenih in več kot tri četrtine uničenih hiš v mestu so njegove žalostne posledice. Uradni podatki povedo, da je bil ponedeljkov potres v Banjaluki 8. jakostne stopnje, Živko Babič, predsednik občinske skupščine Banjaluka: Ne najdem besed... v torek, ob 17.10 sta se vrnila iz Banjaluke z letalom predsednik in podpredsednik ObS Novo mesto Franci Kuhar in Avgust Avbar, ki sta nesla predsedniku štaba za borbo proti elementarnim nesrečam v Banjaluki Živku Babiču denar, ki so ga podarile novomeške delovne org^zaci-je. Takoij po pristanku letala, ki ga je vodil pilot Bojan Avsec iz Šmihela, smo poiskali podpredsednika Avbarja in ga zaprosili, da nam pove nekaj vtisov s tega obiska. »Iz letala nad Banjaluko nisem imel vtisa, da je mesto tako hudo porušeno. Presenečen pa s&m bil, ko sem se peljal z avtomobilom po ulicah. Čvrsto grajene stavbe so v glavnem vse razpokane, stolpnice manj. Praktično nisem videl nobene stavbe, ki ne bi bila poškodovana. V glavnem so vse toliko načete, da so po mo-jem mišljenju neuporabne za namestitev ljudi. Ulice so očiščene. Ljudje imajo vse svoje imetje pred hišami in na vrtovih. Podobna je slika tudi v vseh okoliških vaseh Banjaluke. Z zgradbah ni več žive duše- Ljudje so se v glavnem umirili, glavni šok je šel mimo. Stab za borbo proti elementarnim nesrečam dela brezhibno. Ko se je s helikopterjem odpeljal predsednik republike Tito, smo takoj dobili zvezo s predsednikom občinske skupščine ŽIVKOM BABIČEM, ki ni mogel skriti presenečenja, ko nas je zagledal. Babič nam je omenil, da jih najbolj skrbi, kako bodo namestili ljudi čez zimo. Pričakujejo glavno pomoč v barakah. Kasneje bodo seveda potrebovali precej gradbenega materiala in gradbenih strokovnjakov:^ Na koncu pogovora je Babič povedal naslednje: »PRESENEČEN SEM. DA STE TAKO HITRO PRIŠLI. NE NAJDEM PRIMERNIH BESED, DA BI SE VAM ZA TO PRIJATELJSKO GESTO IN MATERIALNO POMOČ ZA-HVAULm S. DOKL Moto cross - Hrvati so bili boljši Na nedeljskem tekmovanju v motocrossu na Čatežu pri Brežicah je v A skupini zastopal Slovenijo tudi domačin Stane Mladkovič, ki so ga številni obiskovalci še posebno občudovali. (Foto: M. Vesel) v počastitev občinskega praznika občine Brežice je po dveh letih na Čatežu bil Npet dvoboj v motocrossu med Slovenijo in Hrv’atsko. v A in B skupini je nastopilo 32 najboljših vozačev iz obeh ropublil{. Tekmovalci fe A skupine, ki je Stela za uradni dvoboj, 80 vozili 3 x 10 krogov, vozači B skupine pa pride 7 in drugič le 5 itrogov. Ekipno Je zmagala Hrvatska, id Je zbrala samo 56 kazenskih točk, Slovenija pa 67-Med posamezniki so se prvi trije zvrstili takole; 1. MILKO VESENJAK (Orehova vas), 2. VIJ^DO SAMEC (Zabok) bi 3. JURAJ MALEKO-VIC (Savski Marof). Vozili so tudi domačini. Uspela sta tudi STANKO MIJlDKOVICin FRANC ZOBARIC. ki sta nav- dušila domače navijače. O-krog 4.000 gledalcev je z zanimanjem spremljalo drzne vožnje, domače AMD pa Je dirke organizacijsko brezhibno izpeljalo. Podpredsednik občhiske skupščine Brežice Ivan 2lvič je ob koncu zmagovalni ekipi podelil prehodni pokal. V. PODGORŠEK m njegova moč pa je bila enaka moči atomske bombe, ki je 1945 eksplodirala nad Hi-rošimo. Potresni sunki še vedno vznemirjajo prebivalce mesta, ko v torek popoldne zaključujemo to stran našega časnika. Banjaluka je doživela razdejanje kot po groznem viharju ali vojni vihri. Središča mesta ni več prepoznati. Stare Banjaluke ni več, pravijo poznavalci mesta, ogromno škodo pa je utrpela tudi industrija z ostalim gospodarstvom, ki se je začelo zadnja leta čedalje lepše razvijati. Po DELU povzemamo, da je vodja astronomsko geofizikalnega observatorija na Golovcu nad Ljubljano inž. Vlado Ribarič dobre 3 ure pred usodnim potresnim sunkom po telr4«>nu opozoril podpredsednika mestne skupščine v Banjaluki takole: »Danes utegne priti do naknadnih potresnih sunkov. Dobro bi bilo, da se ljudje ne bi zadrževali v poslopjih, šolah in javnih objektih.« Sodimo, da je število smrtnih žrtev v bratski Banjaluki tudi zato sorazmerno majhno — če ga namreč primerjamo z žrtvami potresa v Skopju leta 1963 —, ker so uspeli obvestiti večino prebivalstva, da je že zjutraj zapuščalo hi- še in mesto. Novi podatki o škodi prihajajo vsako uro in še vedno ni mogoče oceniti, kakšna je skupna škoda, ki jo je povzročil potres. Prva dva dni je manjkalo mestu zlasti pitne vode, šotorov, toplih odej, zdravil in prehrane. Pomoč je začela dotekati iz vseh krajev države že v ponedeljek in torek. V torek dopoldne je tudi Novo mesto poslalo s kamionom in podarjenim sanitetnim avtomobilom prvo nujno pomoč bratskemu mestu, s katerim nas vežejo tesne vezi in sodelovanje mladih športnikov. Predsednik republike tovariš Tito je izrekel družinam prizadetih Banjalučanov izraze svojega najglobljega sožalja. Predsednik zveznega izvršnega sveta Mitja Ribičič pa je v posebni izjavi poudaril, da bo obnovo porušene Banjaluke treba dokončali mnogo prej kot obnovo pred leti prizadetega Skopja. S prizadetimi pirebivaloi bratske Banjaluke sočustvujejo vsi delovni ljudje naše pokrajine. Po svojih močeh jim bomo od srca radi pomagali in jim skušali lajšati težke rane, id jih je v življenje družin in lepega bosenskega mesta zasekal usodni potres v ponedeljek zgodaj dopoldne. T. GOSNIK 9-letna Babi in 7-letni Blažek Jelenc, doma iz Velikih Lašč, sta v nedeljo, 26. oktobra, našla v velikološkem gozdu 1,80 kg težkega jurčka, kar je za navdušena mlada gobarja izredna trofeja. (Foto: France Modic) 'r , ■'M. V VROCE AZIJE PUŠČAVI — z razbito šipo... Foto: Andrej Agnič (Mladuia) ASI A EXPRESS se javlja iz Indije NAŠI TRIJE GLOBETROTERJI — svetovni potniki Mišo, Andrej in kombi IMV " vztrajno napredujejo. Kel* se nista oglasUa cel m^ec, zadnje sporočUo pa je priromalo iz peščenega viharja pred libanonsko mejo, je domače in prijatelje pošteno skrbelo, kaj je s fantoma. Končno je v ponedeljek pnslo v Novo mesto letalsko pismo, ki je bUo oddano v Delhiju v Indiji. Del tega Misotov^ pisma domačim ponatiskujemo, saj je pogumna trojka končno le nase gore hst in vsi ji želimo še naprej srečno pot ter slaven povratek! Dragi vsi! Kalkuti lahko vkrcala na la- djo, pa se je to malo izjalovilo, ker morava v Madras. To se meni še bolj dopade, ker bom lahko veliko več videl. Toliko različnih čudovitih stvari srečaš in vidiš in \ Končno sva po raznoraznih dogodivščinah pridrvela v Delhi. Jaz vam teh strahot ne bom opisoval, ker boste izčrpno poročilo lahko pre. brđi v resnem časopisu MLADICA, za katerega delava-Zaenkrat sva še popolnoma zdr\oa in tudi kombi je še kar obdržal prejšnje oblike. Ne^rnu mimoidočemu avto-mo\iiu je sicer odletel izpod zadnjega kolesa kamen naravnost v prednjo šipo kom-bijo in jo razbil. Za dokaz, do te resnično -nism zaletela, van. pošiljam posnetek (Mi-iHO naj naredi sliko), iz ka-t^^9a se razločno vidi, da je ^i^to cel. Naj povem še to, da namaje.ja srnolu pri-pettla po 700 kilometrov' dol-gefn odseku makadamske cest^ in 5 km pred začetkom asf(^lta na meji z Afganistanom- Od takrat sva prevozila več kot 3000 kilometrov in Vožnja je prav prijetna, ker TmTTia skozi odprtino lepo piha S^oje bivališče v Delhiju svo Postavila na dvorišču naše ^nibasade. Sedaj se jaz poaim na vizami za naprej, A^^ej pa gg ukvarja z no-vin^rskimi racami, ker je v zaostanku. Pot nama je ^daj Se bolj jasna — za Bvrmo ne bova dobila vize, vpf^anje je tudi za Tajsko in ^avanje rja kovnici — poiščice, svedri v južnem delu Gutenwertha, j raanih izrtredbah, hišno okov-srednoeveškega trga na da- je, deli konjske opreme in irvpjiarv^^m Otoku pii Dobiavi noži, ki so zelo podobni slo-6b JCriti. Arheolog je nato I vansfeim reailom. Nadalje: izikopavanje usmeril na | skladišče oglja, poleg odl^a-vaihod m sevw z namenorn, j lišCe Žlindre, ob nekdanjem da bi še letos kančai odkri- toku Krke keramika, kd je vanje prostora, kjer so ime- ! zelo podobna slo<\'anska, itd. 11 prebffvailci Gajtenwwrtha ico predelovalno dejav- je odikril dve stovbi, zanimivo pa je, da sta raaslivino stari in ^ je biila v njijiu prav takšna dejavnost kot v drugih hišah. Letos odkrite najdbe pa so bogatejše. Te praATzapraiv presenečajo. KOjuft s »tilTBini inačicami Po 28 letih spet napad na Bučko Novomeški in šentjernejsiti taborniki so počastili praznik z zani- mivim pohodom na Bučko, ki se ga je udeležil tuo'^oborec Niko Silin, udeleženec partizanske akcije na Bučko v jeseni ' Tudi tokrat so sodelovali pripadniki novomeške garn* J® JLA Predrzna kraja na vlaku , ^ . . - I ■ ---- ■ “ “ ■ Primer iz Sevnice znova dokazuje, da več pazljivosti, pa tudi možatosti nikoli ni odveč Kaj bi vi naredili, če bi se sami peljali v kupeju vlaka, pa bi vstopil neznanec, na silo segel v vaš notranji žep suknjiča, vzel ven listnico, iz nje potegnil denar ter zbežal po vlaku? »Poskušal bi ga obvladati ali vsaj zadržati,« boste verjetno odgovorili, posebno še, če predrznež ne bi grozil z orožjem. Italijan Elvio Fabbiani iz Torina, ki se je prejšnjo so-t>oto peljal z vlakom sk07;i Sevnico, je ravnal drugače. In to ga Je veljalo 300.000 lir. Ko mu je med vožnjo predrzni ropar na ta način iztrgal denar, se je zavedel šele na postaji v Sevnici, takrat pa Je bilo že prepozno. Potniki so videli neznanca, ki je skočil z vlaka in se povzpel v drugi vlak, ilamenjen nazaj v Ljubljano. Vse je bilo potem zaman; roparja niso dobili, Italijan pa je bil ob denar. Ostalo je le še priporočilo, naj potniki varujejo svoje premoženje, posebno v času, ko se vlaki ustavljajo, kot je to primer v Sevnici, kjer se konča električna vleka in menjavajo lokomotive. Da opozorila niso odveč, dokazuje še ena kraja: nekaj dni prej je namreč neznanec na podoben način ukradel Zagrebčanu Petru Novaku potni Ust. v spomin na pohod Prve novomeške čete na Bučko in v počastitev občinskega praznika sta odred Gorjanskih tabornikov iz Novega mesta in odred Samotnega hrasta iz Šentjerneja v nedeljo izvedla pohod na Bučko. Udeležilo se ga je 128 članov obeh taborniških enot, pomagali pa so tudi vojaki garnizije JLA iz Novega mesta s prenosnimi radijskimi oddajniki. Od Škocjana do vasi Stojno sta enoti hodili v več kolonah in se poizkusili neopazno približati vrhu hriba nad vasjo, ki ga je »branila« 'skupina tabornikov. Po končani terenski igri sta si »napad« tn »obramba« delila točke. Po kosilu na Bučki sta enoti v navzočnosti tovariša Nika Šiliha, tov. Potočarja in predstavnikov .odbora' Gor-ja^ega bataljona, ki je Ijil Pokrovitelj pohoda, pri-jgftia taborni ogenj in izved-P^'^gram, v katerem so soaelovaii pionirji os- Sole na Bučki. Tovariš Šilih je govoril tabomi-KC>'1 o napadu Novomeške fie 3 na Bučko. Njegovo ne-po<‘redno in doživeto pripo-v^ ovanje je izredno priteg-^ ^ Vse navzoče, saj je mla-dira na kraju samem iz ust akcije zvedela za ^ potek bojev na Bučki, vreme in razpoloženje ^*^0 prevzela tabornike, težko po-^ U prijetne Bučke. J® skupina s^rejših tabornikov ostala v družbi s ^»ilihom v prijetnem do noči. BRIN vinsko noist. Ob tem so se pokazala nekatera zanimava dejstva, ki Se bolj osvetljujejo podobo freisinSkega Tako je . ^^^^nost.« arheok)g ugotovU, ^ w b:- le tiste stavbe, ka jih je od- j kril teni. lesene od temeljev. ] Letos spomladi so skleni- kd so bili kamini tn. Tudd letos | M, ds» bodo preteklost Guten- »Zaradi pomanjkanja časa za letos predvideni raziskovalni načrt ne bo povsem uresničen; dokončno bo odkrit samo prostor, kjer Je bila kovinska predelovalna Je povedail wertha raziiskovali z več znanstvenih področij hkrati. Na teren v okolico Šentjerneja bodo šie nove ekipe in med prvimi že dela skupina antropologov z IjubljansOce univerze. njimi bodo prišli geografi in etnografi. Arheolog dr. Vinko šribar je letošnje najdbe pri odkrivanju Gutenwertha pokazal na lu-aju samem udeležencem proslave šentjernejske ISKRE 18. oktobra. Dr. Sribar 8 prstom kaže na značilne predmete, ki jih je našel na Otoku Dobravi ob Krki. vedala! Teh nekaj ur, kar sva skupaj, sem priixyvedoval le jaz. Veš, draga, toliko je stvari, ki se na pisemski papir ne dajo napisati; zdi se mi, da bi zgubile svoj pomen. Zato mi pripoveduj!« »Dobro, če že hočeš, td povem, saj priznam, da sem kriva. Toda jaz...« »Zena, kaj ti je vendar?« me zaskrbljivo vpraša. »Nikar ne taji, Dušan, saj so W že vse povedali, še preden siva se videla, so ti že ljudje zblebetali. Toda ra zumi me, mlada sem, komaj 19 let mi je. Rada te imam, a kaj, ko te pa po ceio leto Vie vidim. Pot^ pa pndeš kot vihar, komaj en dan sva skupaj, in že odbrzio v Nečdjo.« Zajokam. Ne morem se več zadržatd. Tako hudo mi je! Ves ta zrak, ta hrup okrog naju, vse me duši in moti. Skozd solze vidim Dušanov začudeni obraz. Strmi predse tn čaka na moje pojasnilo. »Vem, td me boš obsojal. Prav je tako! A razumi riie, vsaj malo pomisli, kako živim. 19 let mi je, poročena sem leto dni, ti sd na delu v Nemčiji, celo leto te ni doma. Mlada sem, samevam, kaj naj p^em, kako naj si krajšam čas? Rekel boš: s pisanjem. Prve mesece sem ti gugala pisati vsak dan. Seznanjala sem te z vsemi svojuru težavami, nobene malenkosti ti nisem zamolčala. A sča-soona sem se naveličala, moja soba je po^la dolgoč^m in pusta brez tebe. šla sem z moškim, ki mi je bdi vsec. šla sem in nisem pomislila na to, da ti delam krivico, da se norčinjem iz tebe, medtem ko se ti trudiš, da zaslužis čdm več. šla sem enkrat, dvakrat, začela sva se sestajati na skrivaj. Navadila sem se nanj, toda med nama ni bilo ljubezni, le prijateljstvo, ki je nastalo iz osamljenosti. Kriva sem, saj sem kljub mladosti že odrasla m bi pac mor^a biti resna. Ti ne veš, kako težko je to! Vse te dneve, ko sem delila samoto z njim, sem mislila nate. Predstavljala sem si, da sd td ta moška. Začela sem td lagati. Pisala sem ti, da sem ti zvesta, toda vse je bila laž, ki je postajala iz dneva v dan večja. Varala sem te, a sem se td to bala priznatL Strah me je bilo, ker sem vedela, da bd trpel, če bi ti pnzjnala. Zato sem molčala vse do sedaj. Cutdm se krivo, hudo md je, ker sem ti prizadejala bolečino in sramoto. Bojim se, da nisem več vredna tvoje ljubezni...« Pogledala sem mu v obraz. Imel je gubano čelo, česar pri njem še nikdar nisem opazila. »Se z njim še shajaš?« je vprašal s temnim glasom. »Ne nič več,« sem mu odgovorila. Pisala sem ti, da nu ie ženska, pri kateri sem stanovula, dala odpoved. A m res! Sama sem odšla, ker sem, hotela za vedno pr^mti z njim. Odpusti mi, nikdar več ne bom stonla kaj takega.« Molčal je, ni me več držal za roke. Vedela sem, da se bori v svoji notranjosti. Prizadeva si, da bi zatajil svoje prepričanje in pozabil na vse, da bi mi odpustil. Počutila sem se kot morilka pred sodnikom. Pričakovala sem očitke, kazni, a ni bilo ničesar. Zaželela seni si. da bi me udaril, samo da ne bd bola v n^otovosti, da bi prekinil ta moreči molk. Tedaj me je prijel za roko in mi jo stisnil. Vedela sem, da mi je odpustil. Brez sumničenj in vprašanj, hrw žolčnih scen, vse mi je oprostil. Solza, ki je nisem mogla zadržati, je počasi polzela po licu in. kanila na najmi mki. Oba sva molčala, le najini roki sta govorili. MARTA (Honorar 100 din) t t l t t l t l t ♦ ♦ l ♦ J Podelitev oktobrskih nagrad Na predlog upravnega odbora sklada za podeljevanje oktobrskih nagrad je občinska skupščina Brežice na svečani seji 28. oktobra glasovala za dve oktobrski nagradi; predsednik skupščine Vinko Jurkas ju je izročil Stanku Reberniku in Ludviku Metelku. Vsak od njiju je prejel po 3.000 din. Direktor AGRARIE Brežice Stanico Rebernik je prejel to najvišje občinsko priznanje . za dolgoletno vodenje p>od-jetja, ki je p>od njegovim krmilom vztrajno napredovalo in ki še veliko obeta. Z vrtnarskim obratom na Čatežu se bo AGRARIA v prihodnjih dveh letih uvrstila med navečje gojitelje cvetja v državi. Ludviku Metelku so podelili oktobrsko nagrado za ogromno dplo, ki ga je kot amater vložil v kultumo-prosvet-no rast društva bratov Milavcev in njegovo uveljavljanje pri občinstvu. Nagrado je prejel tudi za ves tisti trud in delo, ki ga je kot predsednik občinske zveze DPM napravil za mladino. Po 120 letih kotiček za kapelske godbenike Člani kapelske godbe na pihala so 18. oktobra slavili otvoritev prostora za vaje In sestajanje. Sobico so si uredili pri Ureku v 2upelevcu. Po 120 letih so prvič igrali v lastnem prostoru. To jim veliko pomeni, čeravno še vedno gostujejo. Od hiše do hiše jim pa le ne bo treba več hoditi. RADIO BREZICE PETKK, 31. OKTOBRA: 18.00 do 18.10 — Napoved programa in poročila. 18.10—18.30 — Nove plošče RTB, obvestila in reklame. 18.30 do 19.30 — Glasbena oddaja: Izbrali ste sami. NEUEUA, 2. NOVEMBR.4: — 11.00 —iPomače zanimivosti — Prihodnji teden v republiški skupščini — Damjan Vahen: Obraz Nemško demokratične republike danes - Za naSe kmetovalce-. Kmetijski tehnik Jože Volk se pogovarja s kooprranti — 2Jabava vas an. sambe! Borisa Kovačiča — Nedeljski intervju — Bogata sezona ga-lerii' Kriko — Poeor, nimaS prednost il — Obvestila, feklame in spored kinematografov. 13.00 *- Občani čestitajo in pozdravljajo. TOUEK. 4. NOVEMBRA: 18.00 do 19.00 — Novo v knjižnici — Jugoton vam piredstavlja — Iz naše glasbene Sole — Tedinski Športni komentar — Obvestila, reklame in filmski, pregled, 19.00—19.30 — Iz diskoteke zbirateljev beat glasbe — glasbena oddaja. F^felh Cesta po tridesetih letih v nedeljo so na Ponikvi slavili občinski praznik »Cesto, ki seka hrib med Veliko Dolino in Ponikvo, smo gradili točno trideset let,« sta na otvoi^tvi v nede-jo, 26. oktobra, izjavila domačina Jože Heimbring in Franc Vinetič. Trasirali so jo leta 1939. Banovina je obljubila zanjo denar, načrta pa niso uresničili. Bližnjica pelje po različnih parcelah in lastnica ene izmed njih ni hotela odstopiti svojega zemljišča. Pri tem je ostalo. Leta 1964 so tamkajšnji ljudje ponovno obnovili misel na cesto. ZačeK so ko- pati in krajevna skupnost je podprla njihove napore. Vaščani s Ponikve so zbrali za cesto 2.270 din. Občina je primaknila 64.000 din, prostovoljnih ur pa so ljudje opravili za 12.390 dinarjev. Strokovno delo na cesti je prevzel Komunalni servis iz Kranja. Ljudem na Ponikvi ta cesta veliko pomenil Načrte očetov so uresručili sinovi, od vnukov pa pričakujejo, da bodo izpolnili za zdaj še plahe želje po asfaltiranju. J. TEPPEY Na dan občinskega praznika lo v obratu AGRARIE na <^težu sla\ili 9 novega, 5^00 kvadratnih metrov velikega rastlinjaka. V njem so zasadili nageljnov, ki se bodo začeli razcvetati marca 1970. Prihodnje leto bo AGRARIA podvojila površine pod steklom. V nove rastlinjake bo investirala več kot milijardo starih din. (Foto: Jožica Teppey) _ ZAPIS S KONFERENCE ZK V BREŽICAH 25. OKTOBRA Za člana ZK je prva odgovornost Od Pišec do Vinjega vrha Toliko krajevnih praznovanj, kot jih je bilo letos, v brežiški občini že dolgo ne pomnijo. Odprli so kar štiri vodovode, ki napajajo enajst vasi in dvesto gospodinjstev. 24. t. m. popoldne so se dopoldne v Vinjem vrhu. S tem je bila zaključena veriga vodovodnih slavij za praznik občine Brežice. V delo Zveze komunistov je minulo obdobje prineslo ne le organizacijske, ampak tudi vsebinske spremembe. Občinska konferenca je na sobotni seji ocenjevala, kako so se člani ZK vživeli v novo vlogo in kako so izpolnjevali dolžnosti, ki jih je prednje postavila organizacija. V krajevnih skupnostih pogrešajo pobude komunistov prevelike, pa so ustanovili spet tri organizacije. Manjše število članstva v njih zagotavlja boljše sodelovanje posameznikov v njihovem delu. Konferenca je določila za v bodoče 60 članov občinske konference ZK namesto dosedanjih 75, komite pa bo štel 15 članov, kolikor jih je imel že doslej. Konference organizacij in aktivov ZK, na katerih bodo volili nova^ vodstva, morajo biti opravljene najpozneje do 30. novembra. Tak je sklep sobotne seje. Sekretar komiteja Franc Bukovinsky je v referatu nanizal uspehe in neuspehe v dosedanjem deltf, pri tem pa poudaril, da se pri odločanju v predstavniških in samoupravnih organih v občini vedno bolj kažejo prizadevanja komunistov za preobrazbo in napredek občinske skupnosti. Manj opazni so bili taki napori v krajevnih organizacijah, kjer ohranjajo prakso sestankarstva in prenašanja stališč višjih vodstev ZK, pri tem pa pozabljajo na ustvarjalno izmenjavo mnenj ter na žive pKJsege v dogajanja okoli njih. Mnogi sestanki so bili prav zaradi (jlolgočasnosti slabo obiskani in- so povzročali pasivnost članstva. Velike težave nastajajo pri vključevanju komunistov iz delovnih organizacij v delo ZK po krajevnih skupnostih. Komunisti do njih nimajo pravega odnosa, čeravno so oni pi*vi dolžni usmerjati njihovo delo. Tudi v Socialistični zvezi komunistov ni bilo dovolj čutiti. To je bilo zlasti močno poudarjeno v razpravi. Med- tem ko je sodelovanje med družbenimi organizacijami na ravni občinskih vodstev zadovoljivo, pa v krajevnih organizacijah komunisti ne prevzemajo nase pobud in dolžnosti, ki jih ljudje pričakujejo od njih. V razpravi se je izoblikovalo mnenje, da je treba v vrstah Zveze komunistov poostriti odgovornost in discipliniranost, pa ne le odgovornost do dela v ZK, ampak tudi odgovornost do dela v drugih org^zacijah. Sobotna konferenca je sprejela statutarni sklep o organiziranosti ZK v občini in s tem potrdila nekatere spremembe v dosedanjih oblikah. V devetih delovnih organizacijah so namesto aktivov ponovno ustanovljene osnovne organizacije ZK, v mestu, kjer so bile sedanje organizacije so zbrali na otvoritvi vodovoda prebivalci Gaja pri Veliki Dolini. S studenčnico so nazdravili osemnajstim gospodarjem. V goste so prišli predstavniki občinske skupščine, ki so se jim domačini prisrčno zahvalili za podporo pri gradnji. V soboto je bil praznični obhod ob vodovodu na Pišeč-kem. Domačine in goste je presenetil dež, toda obhodu od vasi do vasi'se kljub temu niso odpovedali. V vsakem kraju je bilo vzdušje zelo slavnostno in veselo. V krajevni skupnosti so dobile vodo vasi Pišece, Orehovec, Podgorje, Dednja vas in Gornje Brezje. Slavnostni del otvoritve se je nadaljeval v lovskem domu, kjer se je zbralo okoli 200 ljudi. Isti dan proti večeru so vabili v goste prebivalci Zakota, Trnja in Bukoška. Tudi oni so slavili otvoritev vodovoda, za katerega so nekatere hiše prispevale po 1.000 din, druge pa po 1.700 dinarjev. Vodo je dobilo 70 gospodinjstev. Zadnja otvoritev je bila v nedeljo Praznik v Brežicah v veliki dvorani prosvetnega doma je bila 28. oktobra slavnostna seja občinske skupščine. Prisostvovala sta ji tudi oče in mati bratov Milavec — padlih borcev brežiške čete. Odborniki so ju toplo pozdravili v svoji sredi. Med gosti svečane seje so bili tudi predstavniki bratske občine Velika Plana, pre^tavni-ki sosednih občin, JLA, poslanci in družbeno-politični delavci. Na sejo so prinesli praznične pozdrave športniki brežiške občine, ki so s_ štafetnim tekom počastili obenem tudi 50-letnico KPJ-SKOJ in sindikatov. —- O po-, teku seje in odlikovancih bomo poročali še posebej. v' TEKMOVANJE MED DRUŠTVI DPM POSTAJA TRADICIONALNC Ne zase, za otroke imajo nagrade Prijatelji mladine skrbe za letovanja in zimovanja šolarjev NOVO V BREŽICAH DANES ZVKCKK bo seja občinske gasilske zvesso. Pogovorili Bc bodo o nakupu ga-sllske opreme In pionirskih uniform. V občini dela precej pionirskih desetin, ki BO se na nedavnem tekmovanju eelo dobro ukazale. Nove uniforme bi mladim jtasilcsm veliko po-monile, zato bodo skušali Izpolniti te njihove ielje. Na današnji seji bodo ocenili delo ca^lskih enot in se dogovorili sa točaje, ki' naj bi jih obiskovali gasilski častniki. • nODRA N.\ riHAUA IZ RRK/IC praznuje lotos 10. obletnico obstoja. V tem obdobju »o imeli godbeniki • 3č KOt 160 javnih nastopov. Zadnje leto deluje godba pod okriljem glasbene tele. Sola In vsi meščani ji želijo za njen jubilej še veliko uspehov. V l*()NKDi:iJKK so iičencl osnovne ^le Brežice obl.skali grobove padlih. Njihovemu spominu so se oddolžili s šopki In svečami. T\idi drupe šole so dan pred občinskim praznikom organizirale obiske k spomenikom, kjer so otroci poma gall urejati njihovo okolico. V NEDEUO POPOLDNE so Bre-ilčanl množično odhajali na Čatež, kjer »o si ogledali medrepubliški motocross med tekmovalcr Slovenije In HrvaSke. S to prireditvijo je Avto-moto Iruitvo Bre-itice počastilo občinski praznik. lX)BRIil DVAJSET MINUT pred 5. uro popoldne v nedeljo so ync-ščani občutili potresni sunek. Zemlja se je kar precej zatresla, saj so ljudje takoj utem sporočali sosedom, kaj so oDčutili. Na sre-6o ni bilo nič hujfiega. ZA DIJAKE liKE^lŠKE GIMNAZIJE je bila akademija v počastitev. občlaskega praznika v ponedeljek popoldne. Program so izvajali člani društva »Stanko Černelč« skupaj 7. gimnazijci. Pro.sla-va je pbsegala rccltal PO POTI BRE2I9KJ: CETE in je prikazala nov pristop k obujanju spominov na revolucionarno preteklost. breMke vesti Občinska z^eza prijateljev mladine v Brežicah je ena najbolj delavnih organizacij v občini in je pred kratkim prejela široko zastavljen delovni program za leto \ 1969-70. Da bi spodbudila društva k živahnejšemu delu, je tudi letos razpisala tekmovanje po že ustaljenem programu. ------------------------------ Ta program ima zelo Široke okvire in si>pdbuja organizacijsko učvrstitev društev kakor tudi težnje za vsebinsko pestrost dela. Društva ocenjujejo občinska zveza in ta že sproti v^o, koliito točk si prislužijo z različnimi dejavnostmi. Od števila do seženih točk je odvisna de nama nagrada, ki jo prej mejo ob koncu tekmovanja. Najbolje so ocenjene priprave šol za starše, skrb za varstvene ustanove povsod tam, kjer teh' še ni in kjer društvo prevzame pobudo bolj kot katerokoli leto doslej. • ' Letos je bilo izredno uspeSno počitniško letw'anje otrok v Savudriji. Oddiha ob morju so bili deležni otroci iz vseh osnovnih šol v občdni. Iz Artič jih je let®" valo 26 iz Pišec 27, iz G'®* bokega 31, Iz Sromelj 3 s Čateža 12, iz Skopic 3, Mi*zlave vasi 3, iz Dobove 18, iz Kapel 6, iz Stare vasi 1^ iz Bušeče vasi 4, iz kelj 8, iz Velike Doline 1« in iz Brežic 24. V vsaki meni sta bila po dva vodiča. Občinska skupščina I®, prispevala za letovanje mašnih ' otrok in rejencev 6.400 dinarjev, sklad za cp pa 5.000 dinarjev. _ Društva so skoraj v celoti nar, ... „ pehe v medsebojnem t^ni ; vanju. Največ sta pi-ispev^^j za otroke na moriu dru-Pi.šece. k®'" tudi izkuPl^ J ■i'- Gloix>ko in daU zraven od prireditev' Otvoritev cestc Velilca Dolina—Ponikva. V ospredju predsednik krajevne skupnosti Franc Vinetič in predsednik cestnega odbora Jože Heinibrini;. (Foto: Jožica Tepp<*y) za zbiranje sredstev, uredi- porabila za letovanje ve tev prostorov itd. Tudi usta- nar, ki so ga prejel« za navijanje malih šol sodi med pomembno dejavno.«;t društev prijateljev mladine. V brežiški občini so pokazali zanje veliko prizadevnost. Končna tekmovalna uvrstitev društev je odvi.‘>na tudi od založenosti in urejenosti šolskih mlečnih kuhinj. Dolžnost društev Je skrbeti za to, da dobiva šolsko malico večji odstotek učencev, da Jo prejemajo revnejši otroci zastonj in da prebivalci ku-dinjo jeseni čimbolie založijo z ozimnico. To velja zlasti za m>dežel«ke kraio. Lc-to.<^j£^ je.«ien Je zelo bo.?at4i. Ljudje Imajo ogromne koH-čind sadja, kJ ga ne morejo prodati, a šolske kuhinje bi se lahko založile z njim Orugo leto 3 nnii*“ ione cvetov 28. oktobra .so na odprli nov rastlinjak, ki rl 5.200 kv. m. AGRARIA t)0 prihodnje leto povečala ^ •stekljene površine za 23.000 k\ - metrov. ljetos bodo natrpt^i * 2,5 mihjona nageljnovih cve tov, leta 1970 3 milijone m leta 1971 že 6 do 7 Veriga na vaškem vodnjaku Dolgotrajni spori poglabljajo sovraštvo Ucenci osnovne šole Krško so na svečani seji detlavskega sveta v počastitev ; ^letnice Celuloze kolektivu prisrčno čestitali za ta jubilej. Na sliki: predsedmk i OS Rajko Livio se rokuje s šolarji. (Foto: Jožica Teppey) l- PREDLOGI KRČANOV ZA BODOČE GOSPODARJENJE Z GOZDOVI |(metom več besede in boljše plačilo! I v Sloveniji naj se ustanovi sklad za obnovo izčrpanih gozdnih območij -I Zasebne gozdne parcele se z dedovanjem močno drobijo v bližini vasi Drnovo je majhno cigansko naselje. Družine, ki tam prebivajo, so v stalnih sporih z vaščani. Ljudje se nad cigani stalno pritožujejo, ker jim vedno kaj zmanjka, mnogokrat celo drage stvari. Cigani se specializirajo predvsem na pe^t-nino. Nedavno tega so pred očmi vaščanov vzeli dve rački in pobegnili. Očividci so kričali in hiteli za njimi, toda plen so jim kljub temu odnesli. V vasi je vodnjak, zaklenjen z verigo in kljiičavnico. Prebivalci ga zapirajo zaradi tega, ker Cigani ničesar ne prispevajo za njegovo vzdrževanje. Vsak dan se zbere ob tem vodnjaku kopica domačinov in Ciganov in vedno znova obnavljajo prepire, ža- ljivke zadevajo na vse strani in poglabljajo nerazumevanje med domačini in ciganskimi družinami. V tej vasi pogosto naletijo tudi na Cigane iz drugih krajev, ki izkoriščajo ugodno priložnost in s krajami podžigajo sovraštvo vaščanov do Ciganov. Vprašanje je, kako dolgo se bo to še nadaljevalo. Domačini niso kos napraviti red. Obračajo ^e na sodišče. Na vprašanje, zakaj ne poskušajo rešiti sp>orov na lep način, odgovarjajo prebivalci Dmove-ga, da so poskusili vse, toda zaman. Dogovdri ne držijo, ker Cigani izkoristijo vsak trenutek, da jim kaj izmaknejo. J. JARANOVIĆ Javna razprava o gospodarjenju z gozdovi bo w mesec po vsej Sloveniji končana. V njej sodelujejo zasebni lastniki gozdov, predstavniki gozdnih gospodarstev in lesne predelovalne industrije ter družbeno-politični delavci. Pomanjkljivosti sedanje : zakonodaje ocenjujejo z različnih zornih kotov. Pred nedavnim je' bila ta- doslej vložila 6 midiijoinov in ^ razprava v Krškem. La- 900 tisoč dinarjev v topolove ® Trampuš, direktor tovar- nasade pri GG Brežice in ^ 'Uloze in papirja, je de- GG Maribor. da sedanji način plače- Biološke aniiortizacije naj* premalo spodbuja bi v prihodnje ne zaračunavali kmetu, ampak porabniku lesa. Ta naj bi se obvemo odvajai’a v republi- ški sk’ad. Iz njega bi se potem finaTiciralo pogozdovanje in vzdrževanije gozdov v |E>iromašnejših goedaiih območjih. Inž. Martin Vidmar jte v razpravi opozoril na to, da 90 prispevki od dc^odka iz gozdov preveliki in da so potrebne nekatere spremembe v davčni politiki. Inž. Vlado Jenko je v ime nn GG Brežice predlagal ustanovitev republiškega izravnalnega sklada za obnovo gozdov spodbudnejše cene za zasebne lastnike gozdov, enotno gospodarjenje 'z gozdovi ne glede rw lastništvo in enoten promet z lesom, 'bi onemog(^ili špeku- lor»* i(>. Zasebni kmet Franc Plahuta le dejal, da so c^ne lesa občutno prenizke in da to kmeta ne soodbuja ta seč-nk). Pred’ao^arien.,\i z gozdovi. Anton Tlabinc, prav tako /.»'ebni kmet, Je izraz.il željo. da hi o razpravi in nred-togi'h več ni-sali v DT'leni'kem ki ^e.’njo, zato so se predstavniki CELULOZE že dogovar-Jali z gozdnim gospodarstvom Brežice, da bi kme-^ les sproti plačevali. GG ^ bi moralo biti vse.kakor prozno pri določanju od-^pnih cen. če bodo vse t» ^^stevala, potem kmetje ne ^Jo ve? puščali lesa v ^zdovih, lesna industrija pa ^ trpela manj pomanjkanja Osnavne surovine. Kolektiv CELULOZE, ki porabi na leto naJ 500 soo hor-Senovo inž. Dušan Hercog je govoril o veliki razdrobljenosti gozdnih posestev in se zavzel za to, da bi z arakoinom o dedovarij’u preprečili nadadjrtje razkosavanje gozdnih površin. Dejal je tudi, da bi morala občina znižati kmetom davke na kubični meter lesa, obremejiiti pa tiste lastnike, gozdov, ki so zaposleni. Jože Radej je opozoril na potrebo po ve6j%m soodločanju kmetov pri gospodarjenju z gozdovi. Odnosi med kmeti in gossdnimi gospodarstvi naj končno že dobijo jasno in pošteno osnovo. J. T. SODELUJTE V DOBRODELNI AKCIJI ZA REHABILI IN ZAPOSLOVANJE S ACIJO LEPIH TEKOČI RAČUN-CENTER SLEPIH 5151-M0*2IM PREDSEDNIK SLOVENSKIH SINDIKATOV NA SENOVEM Spanje rudarjev še iti brezskrbno ti- prostominsk’h metrov le-^ ne navdušuje za spro- J^-ev cen, češ da bi to po-velike moaiosti za L^^ViP-^vanje , in i^’coriš5arije ^^etov Tovariš Trampuš je da je odločanje pri gospodarjenju . ' ’^'kliivo, oi tod pa j-’vi-. '^di občutek kmetov, da (>lj^^®r>ščani. Vsa gozdna j^jV^ja v Sloveniji bi mo-Ho enlakc^rav- ®Ka zdaj ni. Nekatera ^ Bospodarstva ustvar-t^h dobičke, denar iz Vft pe se ne preli- območja, kjer so go-srpani, kot sita na območji CiG Brežice . mesto. Predelovalna Rudarji se ne želijo odpovedati keramični tovarni v krški občini se je 24. oktobra mudil predsednik Zveze sindikatov Slovenije Tone Kropušek. Spremljala sta ga tajnik Jože Marolt in predsednik odbora za industrijo in rudarstvo pri republiški Zvezi sindikatov Jože Globačnik. Predstavniki občinske skup)-ščine in družbeno-političnih organizacij so ga seznanili z gospodarskim položajem občine. it® ^ gozdarska pod- Hstu in KmeSkem gla^ iit vmoHe naiveč berelo. Vodja gozdneffa obrata Bo I'^inalo ^crbe za ob-^ gozdov. CELULOZA je Razgovoru v Krškem je sledil razgovor v rudniku Senovo. Tovariša Kropuška so zanimale predvsem priprave za preusmeritev rudnika po opustitvi premogovnika. Predstavniki te delovne organizacije so ga podrobno seznanili z večletnimi napori za to, da bi namesto rudnika zgradili v kraju nove industrijske objekte, v katerih bi dobili rudarji ponovno zaposlitev. Nekaj teh načrtov je že padlo v »r^^^veta na Senovem, na katerem sta inž. Anjlon Koželj in inž. Anton Peternel *‘<*dniku Klovenskih sindikatov Tonetu Kropu.šku naflančno obrazložila večlet-nj| prizadevanja nidnika za preusmeritev. (Foto: J. Teppey) vodo, za sedanji program pa Senovčani up>ajo, da bo v celoti izpolnjen. Ta vsebuje postavitev obrata za izdelovanje gradbenih žerjavov in tovarne keramičnih ploščic. Obadva skupaj bosta zaposlila nekaj rad 650 delavcev. Tovariš Kropušek je pazljivo poslušal vse obrazložitve in dejal, da se bo sindikat zavzel za to, da delavci ne bodo v negotovosti za svojo prihodnost. Izjavil je, da se ne strinja s polovičnim reševanjem načrtov za preusmeritev in da tudi ni mogoče reševati prihodnosti dveh rudnikov na enak način. V Sloveniji bo treba napraviti vrstni red, pri tem pa upoštevati socialne in gospodarske interese. Predstavniki rudnika so dejali, da rudarji trdno upajo na zgraditev obeh objektov 30.000 din za šolo in borce Delovni kolektiv Celuloze je prejel dvoje prisrčnih zahval za posnemanja vredno dejanje na proslavi 30-letnice tovarne. M.OOO din, namenjene za praznovanje, je delavski svet razdelil posebni šoli Krško za učila in občinski zvezi Zdi-uženj borcev NOV za zdravljenje bolnih članov. in da pričakujejo v republiki popolno razumevanje za uresničevanje predloženih programov. Ne bi se radi odpovedali keramični industriji, ker imajo zanjo odlične pogoje. Njihov program predvideva najsodobnejšo tehnologijo, razen tega pa bi imela tovarna v neposredni bližini odlično surovino. Zavod za raziskavo materiala je ugotovil, da so v Laškem in v Globokem milijoni ton prvovrstne gline, s katero bi oba rudnika zalagala keramično tovarno na Senovem. Pismo Krčanov v Ljubljano ^ Izvršni oidbor SZDL Krško je 27. oktoibra poslal republi* ški konferenci predloge za bo* doče gospodarjenje z gozdovi, ki so jih izoblikovali zasebni kmetje, predstavniki Gozdne* ga gospodarstva Brežice in zastopniki tovarne papirja Krško na skupnem posvetu. Krčam pričakujejo, da bodo te predlc^e upoštevali, ko bodo krojili zakon o gozdovih. Celuloza gre v četrto desetletje 30. rojstni dim tovarne je delavski svet proslavil na svečani seji 24. oktobra. V tem obdobju je Celuloza doživela velik razvoj. Kolektiv je prehodil trdo pot, usmerjeno k večji rentabilnosti in proizvodnji. Sprva so v tovarni izdelovali le ’ celulozo. Leta 1955 so prešli tudi na papir. Od 5.000 ton celuloze, kolikor so je napravili pred vojno, so 1954 na istih strojih povečali njeno proizvodnjo na 9.000 ton. Izreden razvojni skok je napravilo podjetje po letu 1955 in po letu 1963, ko je stekel drugi papirni stroj. Sedanja proizvodnja dosega 185.000 ton na leto in je 37-krat večja kot v predvojnih časih. Roman Albreht N v Krškem Na povabilo občinskega sindikalnega sveta Krško je 28. oktobra obiskal občino član ZKJ Roman Albreht. Dopoldne se je zadrževal v Celulozi. Ogledal si je proizvodnjo in imel razgovor s predstavniki vodstva In samoupraraih organov podjetja. Za popoldne je bil sklican razgovor z gospodarstveniki, sindikalnimi delavci spodnjeposavskih občin, po odmevih reforme jugoslovanskem gospodarstvu.^ TELEVIZORJI NA UGODEN KREDIT V prodajalnah ELEKTROTEHNA v Krškem nudijo posebne ugodnosti pri nakupu televizijskih sprejemnikov Vse vrste TV sprejemnikov nudijo na enoletno odplačevanje brez pologa in brez porokov. Izkoristite priložnost! KRŠKE NOVICE ■ GOSTILMČ.\RJI SE PRITOŽUJEJO, KER so VEZANI S PREDPISI SAMO NA TRI ZAPOSLENE. Pravijo, da za sodobnd orgimizirano gostilno to ne zado-S6a. Določen ^ največ 8-umi delavnik, ta pet avtmnatično znmnjihije število ljudi pri delu, ki traja od Jutra do poznega večera. ■ v LESKOVCU asfaltiranje cc-ste dobro napreduje, ^falt povezuje s Krškim zgornji del vasi ob gradu in posestvu, zdaj pa nadaljujejo delo do va&kega središča. ■ SKECANJA PRAVNIKOV na delovnih sestankih postajajo stalna oblika medsebojnega sodelovanja v tej stroki. Tako so ugotovili na Sestanku 24. oktobra v KrSketn. Medsebojna izmenjava izkušenj jim omogoča, da se dokopljejo do e-notnih stališč pri razreševanju marsikdaj zamotanih pravnih \T>rašanj ■ SKUPINE AOL-^RJEV pridno obiskujejo razstavo otroSke gralike v Kpstanjevici. Vest o tej priredi- tvi Je razgibala mnoge mlade ta^ Site v šolskih kl(^>eb, zato je v Ihodnje pričakovati veliko večji odziv sa s(^eIovanJe na razstavi. ■ POSEBNA SOLA v Krškem Je bila deležna* velikega razumevanja kolektiva tovarne CELULOZE in papirja, ki ji Je poklonila poldrugi milijon stanb dinarjev za nakup najnujnejših učnih pripomočkov. Ta šola dela v sklopu osnovne šole in ni bila doslej deležna nobene posebne podpore, čeravno potrebuje za redno delo zelo draga učila. Vodstvo šolo pričakuje, da se bodo njegovemu pozivu odvali vsaj nekateri Krčaiu in ponudili čee zimo streho najbolj oddaljenim učencem. ■ NA OBRE2JU SAVE med st^ rim in novim mostom je spet oživelo delovišče dolenjske vodne skupnosti. Nabreije bodo dokončno utrdili, da Sava ne bo več delala preglavic Krčanom in Jim izpodjedala že tako deek pas zemljišča pod hribom. Prihodnje leto novi prostori v devetih mesecih letošnjega leta je Kovinsko podjetje Sevnica kljub težkim delovnim razmeram ustvarilo že za 2 milijona novih dinarjev celotnega dohodka, od tega pa 95.000 dinarjev skladov. To je za majhno delovno organizacijo, ki se je vseskozi ubadala s težavami, veliko. Obneslo se je sodelovanje s podjetjem STT Trbovlje, za katero izdelujejo različne dele opreme. V Sevnici izdelajo na dan tudi po 200 kovinskih stropnikov aa rudnike. Podjetje je usposobilo več varilcev, prihotoje leto pa si bo postavilo novo • proizvodno dvorano Šm mali spisek želja Nekaj stvari je, ki bi pripomogle k boljšem razpoloženju prebivalcev tega dela sevni-ške občine. Ljvidje bi radi primemo avtobusno postajališče Ob novi cesti Sevnica—^Radeče, prosijo p>a tudi za prevoa šolskih otrok, ki imajo adaj daleč do šole. Pripominjajo tudi, naj bi kmetijski koan-binat )>2iasavje« prestavil brod za prevoz prek Save na staro mesto, ker ob visoki vodi na sedanjem mestu ni uporabljiv. Krajevna skupnost bo morala urediti tudi kanalizacijo v Kompolju, saj se zdaj dogaja, da gnojnica zateka v vodnjake. Volitve in imenovanja Na dopis občanskega sodišča v Sevnici je občinska skupščina na zadnji seji sklenila, da je treba p>oveča-ti število sodnikov na tri. Predvideno je, da bi postal nov sodnik v Sevnici diplomirani pravnik Marjan Černe, ko mu bo v decembru potekla pripravniška doTfe. Cepraa’ bodo v prihodnje trije sodniki, bo na vsakega izmed njih še vedno prišlo več zadev, kot znaša republiški normativ. Skupščina je izvolila v svet osnovne šole v Sevnici Karla Kolmana, v svet šole na Blanoi Antona Lipovška, v svet vajenske šole lesne stroke pa inž. Jožeta Jagra, Matijo Kužnika in Franca Puhnerja. Pritožba na republiko Na gospodarska gibanja v sevniški občini še naprej največ vpliva konfekcija LISCA, vse bolj pa tudi konfekcija JUTRANJKA. Na sliki je del krojilnice v LISCI. (Foto: Legan) ZASEDANJE ZBORA DELOVNIH SKUPNOSTI 23. OKTOBRA So priporočila dovolj učinkovita? Zbor je razpravljal o Metalni, Kopitarni, Mizarski zadrugi in drugih podjetjih - Preveriti izvajanje sanacijskega programa kombinata O letašnjem gospodarjenju podjetij ter o njihovi plačilni zmogljivosti je pod vodstvom predseiinika Franca Ogorevca minuli četrtek razpravljal zbor delovnih skupnosti. K besedi so se javili tudi nasle, ki ionaijo prodajalne v občini. Znova so odborniki zelo n^podovali, ker ne dobijo na vpogled p>odatkov o gospodarjenju tistih obratov, ki imajo sedeže v drugih občinah. M. L. Prebivalci Dol. Boštanja prispevka za uporabo .* ----------------------------- Prejšnjo nedeljo je bila v Boštanjfu konferenca krajevne organizacije SZDL, naka. beri so sprejeli delovni program, obravnavali pa so tudi pereče komunalne krajevne zadeve. Največ besed je bilo okoli uvrstitve Dol. Boštanja v območje, ki mora plačevati prispevek za uporabo mestnega zemljiš6a(. čeprav je bil postopek za uvedbo tega prispevka speljan po predpisih, so na konferenci ljudjfe govorili, da je bil natihoma podtaknjen, da prizadeti niso bili vprašani za mnenje Poplava prispevkov v “ sevniški občini morajo računovodje obračunati kar 29 vrst prispevkov od osebnih dohodkov in si vsako leto znova belijo glave, kako sestaviti finančne načrte, ker ne vedo, kakšne bodo prispevne stopnje v prihodnjem letu. Na mnoge kritike, k^,. bodo letos vsaj z republiškim proračunom malo pohiteli, saj so od nj^a odvisne tudi občinske dajatve, V občini tudi že priganjajo, naj strokovne službe čimprej pripravijo predlog občinskih jiotreb za leto 1970, da ne bo treba planirati tisto, kar je že na pol minilo. SO se pritožili zaradi mestnega zemljišča in celo,'da občinska skupščina nima raziumevanja za Bo-štanj in njegove probleme. Boštanj&ni so sestavili tudi pritožbo in jo poslali republiškim organom, podpisalo pa jo je 26 i;udi. V njej so ponovili svoje zahteve in pripombe. Na konferenci so udeleženci ob koncu vendarle razumeli, da je prispevek uveden za potrebe njihove krajevne skupnosti, kd ima veliko dela in nalog, pa malo denarja Soglašali so s tem, naj bi uvedli prisi>evek ti«^ aa Gor. Boštanj. V petek j® o zadevi razpravljal tudi svet za urbanizem, stanovanjske Jn komunalne zadeve, o njegovi odločitvi pa bomo po ročali posebej. Orehovo: pritožbe nad cesto »Tudi ves mesečni zaslužek bi bili pripravljeni žrtvovati, samo da bi imeli dobro cesto Šmarje—Orehovo.« so govorili na zadnjem sestanku na Orehovem. V ta namen so predlagali, naj bi ustancvili poseben odbor, ki bi imel na skrbi popravilo te ceste. Vanj naj bi pritegnili tudi zastopnike konfekcije LISCA, ki gradi na Lisci hotel in ji zato ne more biti vseeno, kakšna je cesta, ki pelje na goro. Kot podlaga za obravnavo so služili podatki o gospodarjenju v letošnjem polletju in tričetrtletju. Industrija še nadalje najbolj’ napreduje, vendar so med posameznimi podjetji precejšnje razlike. V razvoju močno zaostaja obrtništvo, kmetijstvo dosega majhen dohodek, za republiško rastjo zaostaja tudi gostinstvo. Ko so obravnavali sklade podjetij, sK> opozorili na tere zastarele delovne priprave, so dejali v razpravi. Zaradi tega so priporočili organom samoupravlj^anja, naj temeljito preučijo položaj podjetja. Pod i>ovprečjem rasti je tudi Kopitarna. Njen direktor je na seji dejal, da dohodek ne bo 'tolikšen, kot so ga ob rekonstrukcij'i pričakovali, ker so močno narasli nekateri stroški. Pripo-mivil je tudi, da so se delov- Čuvajmo podjetja pred požari! obi»t Metalne v Krmelju, kd ni pogoji zelo izboljšali, upo-je moral velikokrat izplačati rabljajo pa še veliko starih osebne dohodke iz rezervne- strojev, kar vpliva na delov- Gasilska zveza v občini Sevnica je v tednu varnosti 24. septembra izvedla nočni pregled večjih gospodarskih organizacij na območju občinske skupščine Sevnica. Komisijo so sestavljali šef oddelka za notranje zadeve, namestnik komandirja postaje LM, iK>veljnik občinske gasilske zveze in sektorski poveljnik. S tem pregledom so hote- gani in vodilni uslužbenci li preizkusiti budnost vratar- odpravijo navedene pomanjk-jev in delavcev, ki so zapo- Ijivosti m vse zaposlene v ga sklada. Vzporedno s povečanjem delovne storilnosta 90 se precej povečali zaslužki delavcev, vendar ni ob tem skoraj nič ostalo za sklade, čeravno bo treba prej ali slej obiK>viti neka- storilnost in rentabilnost v nočnem času, prave- kodekUvih poučijo o uporabi gasailnih naprav v primeru požana. V zimskem času bomopo- SEVNIŠKI PABERKI poslovanja. Konfekcija Jutranjka ima največjo stopnjTo rasti, vendar ima težave zaradi pomanjkanja obratnih sredstev. Nujno je ob povečanju proizvodnje izločiti tudi več do- t, x t * • v hodka za lastna obratna sred- «>v obrat Jugotanin, Kopitar. riti njihovo znanje an uporabo gasilnih naprav ter dolžnosti in postopek v primeru požara. Pregledali so naslednja podjetja: Kovinsko podjetje. Jutranjko, Mizarsko produktivno zadrugo, Konu- novno pregledali tudi druge ^ gospodarske organizacije. Pr®" pričani smo, da se bodo o^' govorni tovami.ši v podjetjih lotili ukrepov, ki so nujni z» varnost in preprečitev spodarske škode, ki bi nastala ob morebitnih požarih. V ^nasprotnem primeru ^ bodo' morali zagovarjati pr®® tajništvom aa notranje ve pri občinski skupščini za' radi neizpolnjevanja vari^ stnih pravil. A- ■ NAMKSTO 1‘KVIC NA UKt.O — V NI'.SKI'X;0. Slabo pregleden dostop z lesenega mostu čez Savo na modernizirano cesto pri Radni je immili teden terjal novo nesrečo. Marija .Jene se je s kolesom prvič peljala v službo v konfeWoi jo Jutranjka, neprevidno' zapeljala na prednostno cesto, kjer jo Je podrla prikolica tovornjaka, čigar voznik Vincenc Pajk iz Celja ni mogel preprečiti nesreče. Kot smo zvedeli v cel^jski bolnišnici, poškodba ni bila tako huda, kot je sprva kazalo. Nesreča je opomin,. da je prometno vozlišče pri mostu nujno urediti dnigače. ■ 2ALNA SLOVESNOST. Za rian mrtvih bo jutri pred spomenikom NOB žalna slovesnost, na kateri bodo sodelovali tudi učenci osnovne Sole. Komur>alno stanovanjsko p»odjetJe .sporoča, da ima pripravljenih večjo količino različnih ven cw, ki jih lahko posamezniki sli delovne organizacije kupijoNv po-častitev .spomina mrtvih. ■ VSK P(Xi()DBE NA VPOGLED. Kot je v petek sklenil svet za urbanizem, komunalne in stanovanjske zadeve, mora odslej Komunalno stanovanjsko podjetje predložiti oddelku za gospodarstvo na vpogled vse pogod’ie o oddaji mestnega zemljišča. Pogodbe W»do morale v prihodnje vsebovati tudi ceno stanovanjske površine. To so sklenili na podlagi zadnje izkušnje, loo je novomeško podjetje Pionir ponudilo veliko za zemlja da je »zmagalo« na licitaciji, vejje stro-ftke, pa )x> seve preložilo na ceno stanovanj. ■ .SPOT TEČAJI ZA PRVO PO-MOC. Tudi letos bo občinski odbor RK prirejal tečaje za prvo pomoč, ki so bili žo lani zelo uspešni. Prav bi tudi bilo, da bi prir^iili posebne tečaje za šoferje, ki so nevarnostim še posebno izpostavljeni. ■ ZA DELO S in.<>MMI SVE. TI. Hišni sveti kljub manjšim pristojnostim pomenijo še vedno pomembno obliko samouprave stanovalcev. Tega se zavedajo v Komunalno stanovanjskem podjetju, kjer nameravajo razpisati delovno mesto za sodelavca, ki se bo ukvarjal samo s temi vprašanji. ■ PREHOD NI OSVOTUEN. Uporabniki prehoda za pešce pri železniškem mostu čez Savo se vedno znova pritoži^ejo, zakaj nihče ne poskrbi, da bi bila precej nevarna pot ponoči primerno osvetljena. Da bi bila osvetlitev cenejša, predlagajo, naj bi namestili močno* luč vsaj ob začetku in koncu pr^oda. ■ ZDAJ $IE ILUZIONIST. Prav l^gat leto&njl obisk različnih skupin komedijantov je v petek popestril Se iluzionist Longmark. Podobni nastopi imajo v Sevnici ka; veliko obiskovalcev, pogosto več kot kaka resna kulturna prireditev. Spononimo naj samo na zadnji nastop Partizanskega invalidskega pevskega zbora iz Ljubljane. ■ TEŽAVE 2E OB ZAČETKU, v Sevnici nameravajo ustanoviti občinski sklad za kulturo, ki se rojeva v precejšnjih krčih. Ko so prvič sklicali posebno komisijo, imenovano v te namene, f.eja sploh ni bila sklepčna. Ponovno so jo sklicali v minuli ponedeljek. ■ ZA TRETJINO VEČJI PROMET. Odkar se je prodajalna Borovo preselila v nove prostore, je povečala prodajo skoraj za tretjino. To je znak, da se kupna moč vse bolj steka v novi trgovski del Sevnice. SeVNISKL VESTNIK stva. Predstavnik gostinstva je opozoril na podražitve mesa in nekaterih drugih Izdelkov, ki močno vplivajo na donosnost gostinstva.\ Ko so obravnavali, razmere v kmetijskem kombinatu - »Za-savjte«, so čland zbora sklenili, da je treba preveriti izvajanje sanacijskega programa. Mizarski zadrugi so pripMD-ročdli, naj njeni organi sa-moupravOjanja čimprej uredijo notranje odnose ter izvolijo direktorja. Tehnogradnji so priporočili, naj preuči, zakaj ima v časoi ve’ikega povpraševanja za gradbenim materialom tako velike za’o-ge. Vsem delovnim organizacijam so tudi priporočili, naj več denarja nameni'o za amortizacijo. Glede trgovine, ki je v Sevnici dosegila zadnja leta velik napredek, so zahtevali poF>oine podatke, ki bi upo- Jelovec: premalo zanimania Na letni konferenci krajevne organizacije SZDL v tem kraju so se udeleženci spraševali, če je krajevna organizacija sploh potrebna, ko je tako malo zanimanja za njeno* delo. Kritizirali so tudi svet krajevne skupnosti Boštanj, ker ne vabi predstavnikov Jelovca na Svoje seje, kjer obravnava tudi stvari, ki zadevajo to območje. Na konferenci so sprejeli delovni program SZDL za prihodnje obdobje. no, 2ago, Metalno v Krme-/ju in obrat Lisce v Krmelju. Komisija je ugotovila, da v večini podjetij osebe, ki so zaposlene v nočnem času, niso dovolj seznanjene s postopkom obrambe v primeru požara. Gasilne naprave niso redno pregledane, navodila o dolžnostih zaposlenih v primeru požara niso izobešena na vidnih mestih, tudi načrt za gašenje ni izdelan. Zato za zboljšanje varnostne službe upravičeno zahtevamo, da samoupravni or- Kako pa naprej? Do konca septembra je občinski . proračun moral plačati za zdravljenje kmetovalcev, ki niso imeli potrjenih zdravstvenih knjižic, že kar 8,5 milijona starih dinarjev ali več kot dvakrat foliko kot lani vse leto. Le manjši del tega denarja Je občina izterjala od prizadetih, .saj je ugotovila, da mno-ljudje plačila sploh ne zmorejo. Nihče ne ve, kako bo prihodnje leto, ko bo še več ljudi broz knjižic. Ce bo že moral občinski proračun plačevati te stroške, naj bi to upoštevali vsaj pri republiški pomoči občinskemu proračunu. KREDITNA BANKA CEUE : l i : : S SVOJIMI POSLOVNIMI ENOTAMI: • OSREDNJA ENOTA CELJE Z EKSPOZITURAMI; 2ALEC, MOZIRJE, LAŠKO. SEVNICA, BRE2ICE, ROGAŠKA SL.ATINA. ŠMARJE PRI JELŠAH, ŠENTJUR PRI CEUU IN SLOVENSKE KONJICE • PODRU2NICA SLOVENJ GRADEC Z EKSPOZITURAMI: DRAVOGRAD, RAVNE NA KOROŠKEM. RADIJE OB DRAVI. PREVAIJE IN MEŽICA • PODRUŽNICA VELENJE Z EKSPOZITURO V ŠOŠTANJU • PODRUŽNICA SLOVENSKA BISTRICA • PODRUŽNICA CEIJSKA MESTNA HRANILNICA • PODRUŽNICA ZA KMETIJSTVO V CbUl vam dt»je v.sc informacije o denarnih zadeval*, svetuje, skrili za najuKOdiieJ.iJe poslovno sodelovanje v bančnih po.slih in je na voljo s svojimi storitvami gospodarskim organizacija*'’ in občanom. DECEMBRSKO NAGRADNO ŽREBANJE VSEH HRANILNIH VLOG NAGRADE: AVTO ZASTAVA 750. :iO 1*01X)VANJ PO 10 DNI V PARIZ IN LONDON IN ŠE 94 DENARNIH DOBITKOV. Žrebanje bo 13. decembra 1969 v BREŽICAH >«•5 # S ' • # - • # . • 0 S s i ■* ■ PRI SEMENARJIH V ŠENTLOVRENCU „Brez moči prestrezamo jezo kmetov“ »Običajno je že tako,« doda agronom A. Metelko, ki vodi pridelovanje semenskega krompirja V SKLADIŠČU V ŠENTLOVRENCU: odkar so zmanjšali dovoljeno debelino semenskega krompirja, ga sortimi stroj izloči precej več. Nejevoljnim lanetom ne preostane nič drugega, kot da ga odpeljejo domov in prodajo kot jedilni krompir. (Foto: Legan) ^ VELIKI GABER. NJEGOVA ŠOLA IN PROBLEMI Jakega vprašanja si ne zastavljam" Razgovor s političnim delavcem in ravnateljem šole Slavkom Kržanom Osem let je bil izklicni politični delavec: sekretar občinskega komiteja ZK, predsednik občinske organizacije SZDL, vmes je bil nekaj časa študent visoke šole za politične vede, sociologijo in novinarstvo. Imel je še precej drugih dolžnosti. Zdaj je ravnatelj osnovne šole v Velikem Gabru. tudi od sodelovanja s starši in okoijejn.« M. LEGAN »Ne bi hotel tehtati i>o-oiembnosti političnega in pedagoškega dela. Ker se je marsikje vendarle zasidrajo I^epričanje, da je pot poli-tifaega delavca uspešna edi-no, če pelje navzgor, bi vpia-šaj, če ti sprememba poine-hi življenjski neuspeh?« ..;>Takega vprašanja si sam ne zastavljam. Mislim, da je sprememba nekaj povsem normalnega. Vrnil sera se v Svoj, osnovni poklic in sem trdno prepričan, da je tako prav.« »Zakaj?« »Ljudje morajo sčasoma s takih položajev. Priti .nora-jo novi. Priznam nekaj: če . Si dolgo samo v tem, nekako otopiš, postaneš manj de-la-ven, z manj zanosa m ^anj idejami. Tako je pač večini primerov.« »Bi lahko primerjal prednosti in slabe strani prejš-in sedanjega dela?« »Politično delo je bolj di-*^^ično, hLcrati pa bolj po-^insko, nekako hlastaj."iče. Mogoča človeku, da je sra-povsod tam, kjer se omi-kajo proti 'skladišču v šent-lovrencu: začel se je od.vup semenskega krompirja, poljščine, 'xi daje marsikateri kmetiji v okolici Vehjce-ga Gabra največji del dohodka. Letos je pridelek ocenjen na okoli 700 ton, kar je nekaj več kot lani, vendar bo dobrih sto semenarjev, ki so s tem ukvarjajo v sodelovanju s KZ Trebnje dobilo zanj manij kot v minulem letu. »Mi smo pri tem brez moči Ker smo pač najbl;žji, prestrezamo jezo kmetov, ki so jo povzročili drugi. Lju- TeČaja za varnost prometa Na četrtkovi seji izvršnega odbora občinske organizacije Rdečega križa so sprejeli delorai program in zadolžitve za požitvitev dela krajevnih organizacij' RK. Obravnavali so tudi sodelovanje pri akciji »Varnost prometa«, v kateri nameravalo organizirati dva tečaja: enega v Trebnjem, enega na Mirni. Priprave na sejo konference SZDL Kot je konferenca sklenila na zadnji seji, bo naslednja seja občinske konference SZDL posvečena kulturi v občini. V ta namen je bila imenovana 9-članska komisija, ki ima nalogo pripraviti gradivo. Ta teden je bil sklican prvi sestanek te komisije, ki naj bi razen tega razpravljala tudi o osnutku zakona o kulturnih skupnostih in financiranju kulture. Vlom v Gorenji vasi Ponoči od 22. na 23. oktober je neznanec vlomil v hišo Angele Zakrajšek iz Gorenje vasi pri Mirni. S kolom je nasilno vdrl skozi vrata stanovanja, vzel več kosov ženskega perila in obleke, žensko ročno uro, tranzistor in 100 dinarjev. bljan^ka Semenarna, ki odkupuje semenski krompir, je ob dobri letini, zlasti pa ob možnosti uvoza, poostrila zahteve. TaLco zahteva idaj drobnejši krompir, le do debeline 5 cm ali 5 mm manj kot lani. To se zelo po/na, saj je večina semenskega krompirja nekako te de'^eli-ne in ga zato precej ne pri-dfi v poštev za seme,« >ra-vl inž. Alojz Metelko, ki vodi pridelovanje in odkup semenskega krompirja. »In kako je letos z odkupnimi cenami?« »Pridelovalci bodo dobili 5 par manj kot lani — pri kategoriji semena in pri sorti, vendar še vedno precej več kot za jedilni krompir. Seveda so imeli tudi večje stroške. Na večjih površinah in ob mantjšem številu sort se bo pridelovanje se-mensi^ega krompirja še vedno izplačalo, saj se stalni stroški pregledov in kontrole porazdelijo na večjo količino pridelka. Prav v to bomo morali še bolj usmer jati naše pridelovalce.« M. L. Samo še 5 kombiniranih oddelkov v minulem šolskem letu je obiskovalo pouk v kombiniranih oddelkih le še 122 učencev ali kar 75 manj kot leto dni prej. Ukinjeni so bili trije kombinirani oddelki in namesto njih uveden pouk v samostojnih oddelkih. Zdaj imajo kombiniran šolski pouk sailio še v petih razredih treh podružničnih šol: v Knežji vasi, na Čatežu in Se-lih-Šemberku.Od skupnega števila šolarjev, obiskuje zdaj v trebanjski občini samo še 4,4 odst. učencev Spored žalnih slovesnosti v počastitev dneva mrtvih bodo 1. novembra žalne slovesnosti v naslednjih večjih krajih občine: ob 8. uri v Šentrupertu, ob 9. uri v Velikem Gabru in Mokronogu, ob 10. na Mii’ni in ob 14. v Trebnjem. Slovesnosti bodo pri spomenikih in spominskih obeležjih NOB. Na sporedu so recitacije, petje, polaganje vencev ter igranje ijodbe na pihala. / Včeraj je zasedala skupščina Včeraj je bila y Trebnjem seja obeh zborov občinske skupščine. Dnevni red je obsegal poročilo o delu osnovnih šol v 'minulem šolskem letu, poročilo o občinski upravi, o plačevanju prispevkov in davkov, razprava o gospodarjenju v gozdovih, pripravništvo v občini, dopolnila nekaterih odlokov ter druge zadeve. Več bomo o seji poročah prihodnjič. 'Avtobusa sta ga stisnila v nedeljo zvečer se je na cesti tretjega reda med Zbu-rami in Dol. Laknicami pripetila huda prometna nesreča. Drago' Damjanovič iz Ljubljane je vozil avtobus proti Mokronogu, nasproti pa mu je pripeljal- osebni avtomobil, tako da se je avtobus moral umakniti na skrajni rob ceste. Ob tem je zdrknil v 70 cm globok jarek. Ker ni mogel izpeljati, mu je prišel na po^ moč avtobus novomeškega podjetja Gorjanci, ki ga je upravljal Jože Poljanec. Sprevodnik tega avtobusa Janko Kerec je napel vlečno vrv, vendar se je med vožnjo strugala. Kerec je priskoči, da bi spel vrv, tedaj pa s£^ se avtobusa staknila in stisnila sprevodnika. S hudimi poškodbami reber in kolka so ga odpeljali v novomeško bol nišnico. OBIŠČITE BLAGOVNICO KMETIJSKE ZADRUGE TREBNJE S SEJE OBČINSKE KONFERENCE ZK 21. OKTOBRA V TREBNJCM v zadružnem domu. PO UGODNIH CENAH VAM NUDIMO Kritično o slabostili iiomunistov 1 Vprašanje: kdaj bo vodstvo ZK povedalo jasno besedo o kmetu? Deveta, zadnja seja občinske konference ZK v tem sestavu je bila namenjena aktualnim idejno-po-litičnim in družbeno-ekonomskim odnosom. Njen pomen še povečuje čas: konferenca se je seštala že takoj drugi dan po končani pomembni osmi seji CK ZKS. ROMAN OCiRIN, čdan CK ZKS, je v uvodni besedi govoril o stališčih in sklapih 8. sfeja CK ZKS ted o vodilni vlogi Zveze komunistov. Dejal je, da je v preteklosti organizacija sprejela veliko dobrih dokumentov in sklepov, vendar pa so šli v nmogih primerih mimo članstva. Poglavitna slabost je nedoslednost in premajhna odgovornost vsakega člana ZK, zlasti pa vodstev organizacije, ki se ptemalo zavzemajo za uresničitev sipre-jetth sklepov in stališč. Govoril je tudi o liku komunista. moralnih slabostih, omahljivosti, nepravilnem od- ■ nosu do nadrejeriih in pod., kar vse slabi ro;'0lucionar-no vlogo ZK. IVAN GOLE je govorU o vzrokih za premajhno delavnost članov organizacije. Menil je, da je poanemben vzro« prepričanje mnogiih, da delo v organizaciji ni obvezno in se zato raje posvetijo dodatnemu delu tam, kjer dobijo plačilo. J02E TOMAZIN je razpravljal o vlogi delavskega razreda in o velikih družbenih nasprotjih, ki omogočajo napake in -izkrivljanje v družbenem življenju. Pripomnil je tudi, da velik dol članstva ne more več slediti zapletenim dogajanjem in ne \'C, kaj so njegove naloge. MAKIJA BREZOyAR je go-^•orila o odklanjanju funkcij v ZK. C3ani reradd sprejemajo odgovorne dolžnosti, ker pri dolu največkrat ostajajo sami. JANEZ GRAT* NAR je poudaril zlasti, da je za slabosti ZK v občini odgovorna občinbka koiife-renca ZK in vsak njen č!an, ki jo dolžan uresničevati sklepe konference ter se zavzemati za vpJiv ZK v okolju, kjer dela in živi. Dejal je, da je organizacija doslej premalo preverjala izvajanje sklepov in delo članov ZK. Premalo se je vikvarjala s kadrovsko politiko, zane-niiarjala vzgojno vlogo in de- lo v krajevnih organizacijah. CIRIL PEVEC se je pridružil mnenju, da prevelike krajevne organizacije ZK ki’-nijo pobudo članstva, kar se kaže na sestankih, kjer govorijo vedno isti. Razpravljal je tudi o pojmu delavski razred tn zastavil oslro besedo, kaj je s kmečhim slojem prebivalstva in zakaj tudi o tem, v manj razvitih kmetij sitih občinah sila pomembr.tsm in težavnem vprašanju naše najvišje v'od-stvo ZK ne najde časa za obravnavo. ' ROMAN OGRIN je opozoril, da z reorganizacijo delovanja ni mogoče nadomestiti aktivnosti in da je znotraj krajevnih organizacij veliko možnosti, ki pa največkrat ostanejo neizkoriščene. Govoril je tudi jkoslanec MARJAN JENKO, ki je,med drugim menil, da je kršitve sklepov in dogovorov veliko krivo njih preveliko število, ki ga terja naše prepričan^je, da je potrebno vsako stvar spraviti v kalupe. Na koncu so sprejeli še stališča do kmetijske politike, kar so obravnavali že na eni prejšnjih sej. Sklenili so tudi, n^ ima občinska kon-fererjoa še nadalje 41 članov. Blagovnica je odprta NON-STOP v.«ak dan od 7.30 do 17. ure, ob nedeljah pa od 7.30 do 10.30. TREBANJSKE IVERI ■ PREDLOGI ZA POMOČ. Ko-misija za pomoč otrokom borcev je prejšnji teden obravnavala predloge in sklenila predlagali republiškemu odboru 10 otrok m stalno pomoč, 6 pa za enkratno. ■ REZERVNI OFICIRJI POSEBEJ. Včeraj je bila v Trebnjem sklicana skupščina zveze združenj rezervnih oficirjev in podoficirjev. To je zdaj postala samostojna or-ganimcija. ■ OBISKI. V četrtek so bili na obisku v Trebnjem predstavniki občine Ljufiljana-Vič s predsednl-Icom In tajnikom ObS na čelu. Z zastopniki občinske skupščine so se pogovarjali o sodelovai^iu. V Trebnjem je najavljen tudi obisk predsednika republiške gospodarske zbornice Leopolda Kreseta. ■ DiVNES LONGMARK. Roko-hitrec Longmark bo danes nastopil tudi v prosvetni dvorani v Trebnjem. Na sporedu sta dve predstavi. Cene so 5 din za odrasle In 3 din za otrokeT ■ DKA2JI PLADKOR..Po predlogu o v^^jih cenah sladkorja bodo veljale odslej naslednje cene: sladkor — kristal 2,75 ilin, sladk'.r v kockah pa 3,05 dinarja. Včeraj je o tem razpravljala tudi občin^* ska skupščina Trebnje. Skupščinam ne preostane nič dnigega hot dati blagoslov že prej sprejeti odločitvi zveznega izvrSnega sveta >ile-de novih cen sladkorja. ■ NEZ.\DOVOLJNI S PROUA-JO. Prejeli smo s kraticama S. P. podpisano pismo, v katerem je rečmo, da prrtjivalci niso zadovoljni s potovanjem prodajalne Ba^a in zelenjave pri mesnici, ki je last KZ Trebnje. »Trgovine smo bili zelo veseli, ker nam je skrajnja pot, zdaj pa ugotavljamo, da 60 zaloge blaga zelo sknMnne, vrh 1'soga' pe je večkrat brez razloga zaprta,« je zapisano. ■ PREGLED 0R02JA. Letos so na občini zdmeiUall ^74 oro^ nih listov in pregledali dve tretjini vsega orožja. Povečini gre seveda za lovsko orožje. Komemoracija v Kočevju 1. novembra ob 10. uri bo pri spomeniku padlim borcem in žrtvam fašističnega i terorja komemoracija, na kateri bo govoril član občinskega odbora ZZB NOV Kočevje Peter Šobar. Na žalni svečanosti bodo sodelovali tudi učenci kočevske osemletke ^ recitacijami), rudniška i-^^dba in skupina vojakov, ki izstrelila častno salvo. Ra-tega bodo položili v Ko-^fevju vence, pred spomenik in pred spominski .jDbeležji narodnih herojev Jo-feta Seška in Mirka Bračiča. v. Iz Kočevja so poslali sožaino brzojavko v Banjaluko v torek je bila seja občinske skupščine Kočevje, na kateri so razpravljali o problematiki razvoja otroškega varstva do leta 1980, o ciganskem vprašanju, zasebni obrti in sprejeli plan odstrela jelenjadi in medvedov za to lovsko leto. Na začetku seje so počastili z enominutnim molkom žrtve, ki so zgubile življenje ob ^tresu v Banjaluki, občinski skupščini Banjaluka pa so poslali sožaino brzojavko. Več o seji bomb poročali v naslednji številki. I Po Čem je ozimnica? Kakor vsako leto tako je tudi letoe pripravila Lcočev-ska trgovina s sadjem in zelenjavo za potrošnike ozimnico. Kosmači so po 1,70 din kilogram, jonatan in Pdeči delišez po 1,80 din kg, hruške za vlagaixje po 2 ddn kg, krompir cvetnik in igor po 0,78 din kg, sveže zelje po 0,50 din kg in česen po 10,30 din kg. Vse blago je zelo dobro. Dva meseca brez vode Prebivaloi Trave so bili julija in avgusta brez vode, ker je počila cev 32 let starega vodovoda ki ga doslej ni nihče popravljal. Precej so se namudidi, preden so odkrili napako, ki je bila v bližini pipe na vasi, iskati pa so jo zač^ prav na nasprotnem koncu, se pravi pri rezeo-voarju. Vaščani trdijo, da je ves vodovod potreben temeljitega popravila, razen tega je sedanja rezervoar premajhen. Dokler niso odkrili napake, so morali po ^■odo kilometer daleč. Obupani ljudje ob Kolpi Ob Kolpi žive le še starčki, otroci in divjad - Ljudje se počutijo, kot da so nanje vsi pozabili - Rešitev vidijo samo še v tem, da bi dobili boljšo cesto in da bi iovci odstrelili več divjadi Obup se je naselil v krajih ob Kolpi, i>osebno na območju Vasi-Fare. Ljudje sami ga ne morejo premagati. Zaslužka ni. Za delo sposobni so se zaposlili v Kočevju ali inozemstvu. Doma so ostali le starčki in otroci, ki za delo niso sposobni; če pa le obdelajo kos zemlje, jim vse uniči divjad, ki se je tu zelo razmnožila. Zaradi stiaJiu pred medvedi (trdijo, da jih je zdaj od Fare do Kostela, osem) vodioV) starši svoje otroke-šolarje vsaik dan do glavne ceste. Od medvedov in spdoh divjadi Kolpska dolina nima nobenega dobička, ampak le veliko izgubo, ker jim dela na. poljih in drugod veliko šioodo. Zaradi slabe (republiške!) ceste, ki je celo poleti vče-sdh komaj še prevozna, osta-ja(jo tt taraji pozimi po več dni ali celo tednov brez zveze s svetom, v šoli ni pouka in v tirgovind zmanj-kuje hrane. Vendar se za težave t^ IjUdi nihče kaj posebno ne zmerii. Pmvijo pa, da jih miličniki hitro najdejo, če krat so nam obljubljali, da ne baio pozabili na na^. Pa so. Vse, kar imamo, smo sd zgradili satni s prostovoljnim delom. Naše območje Je zaostalo, aato bi bilo prav, da bi r»am družba zgradila vsaj cesto, da bi imeli ave-zo s svetom.« Upravitelj osemletke in občinski odbornik Prane Volf pa ga je dopokida: »Dve tretj^ini staršev nažah šolarjev dala v tujini, kot je delala tudi v stari Jugoslaviji in rajnki Avstriji. Kako naj učencem razlagam Zupančičevo »Dumo« ali Cankarjeva dela, ko danes ni nič drugače in me lahko vcjak otrok zavrne, češ moj ata tudd danes dela za one. odkrijejo v gozdu kakšne kapitaliste! siedi krpljev, in sprašujejo, če je tu kaj divjiih lovcev. Znani partizanski aktivist Matija Letig iz Vasi mi je potožil; »Na tej in na oni, hrvaška, strani Kolpe smo bili vedno enotni in obojd smo reveža. Med vojno smo pomagali partizanom in ta- Slovenija je majhna. Obdelati in izkoristiti bi moradi vsak košček naše zemlje. V naše kraje se mora vrniti življenje, k čemur p>a lahko pripomore le dobra ces^A. Za modernizacijo ceste smo pripra.\ijeni tudi sami pn-spev^ati in delati. Pričancu.’e- Lep uspeh Bridge kluba v Kočevju Nepričakovan uspeh na mednarodnem turnirju na Bledu — Klub šteje 28 članov — Ne drži, da je članarina visoka in da je primeren le za »gospodo« Na nedavnem mednarodnem bridge turnirju na Bledu, ki se ga je udeležilo 122 parov, je kočevski par Pavčič-StroGpnik delil skupaj s parom avstrijskih državnih prv^ov 27. do 28. mesto. To je za kočevski / klub, ki je bil ustanovljen šele letos, izreden uspeh. Pred kratkim so obiskali predsednika kluba inž. Dušana Oražma in se z njim pogovorili o dosedanjem delu in načrtih kluba. Zvedeli smo, da šteje klub že stari nad 18 let ’n zapo-trenutno 28 članov, med njimi je 24 zek) rednih igralcev. Igralne dneve imajo vsak ponedeljek in četrtek, ko imajo tudi klubske turnirje, na katerih je bil doslej najuspešnejši zakonski par Bi-žal. Med člani je tudi 6 mladincev in mladink, ki pa so DROBNE IZ KOČEVJA fl ■ ■ KOT NA KOSOVEM Je bilo pretekli četrtek pri vozni-Sklh izpitih. Od 31 kandidatov jih je izpit uspeSno opravilo le 8, od tega dve ženski. 2e pri pi.'menera delu je padlo 9 kandidatov (ena ženska), pri praktičnem delu pa 14 kandidatov (5 žensk). Vse kaže, da priliaja na vozniške izpite vedno več kandidatov, ki oe bolj zanašajo na srečo kot na znanje. Med njL mi je tudi nekaj takih, za katere bi bilo najbolje, če bi ml. sel na vozniiki Izpit kar opustili. ■ ■ ■ MOČNO je PORASLO y zadnjem letu število osebnih avtomobilov v občini Kočevje, hkrati pa je občutno padlo število mopedov in motornih koles. Zasebniki imajo vedno več motornih vozil. 30. septembra letos so bila v občini 2104 motoma voeila. Od tega je bilo v družbenem sektor, ju 16 motorjev in mopedov ter 266 avtomobilov, v zasebnem sekl torju pa S&4 motornih koles in mopedov ter 93B avtomobilov. Tako Je razmerje 282:1822 v korist za-sebnega sektorja. ?| ■ ■ ZELO so SE RAZMNO ILI v mestu golobje. Največ Jih Je okoli nove osnovne Sole. Okolica šole ,iim najbolj odgovarja zato, ker tu dobijo največ hrane, pc^bno po glavnem odmoru, ko šolarji pomalicajo. Takrat ležijo po zelenicah kosi kruha in druge dobrote, ki Jih odmetavajo tisti učenci, ki malice niso potrebni. Golobom gre vae v slast, zato ni čudno, da jih Je v tem delu mesta vedno več. ■ ■ ■ OKRASILA JE sredlSče mesta nova stavba NAME. Vendar vse kaže, da še nima vseh po. trebnih stranskih prostorov. Pri vhodu v skladišče j« namreč po. gosto precej razmetane embalaž, kar NAMI in mestu ni v okras. Upamo, da bo vodstvo poskrbe, lo za nekoliko več reda in snage. ■ ■ ■ PREC* NABORNO KO. MISIJO so bili poklicani pretekli četrtek In petek kočevski mladinci. Komisija je delala v lepo okrašeni dvorani doma telesne kulture. Nabor je potekal mimo in kulturno. Vinjenih mladincev ni bilo, kakor jo smačilno za večino drugih krajev Slovenije. Tako je prvi stek mladih nabornikov z vojsko potekal zelo pohvalno za kočevsko mladino. ■ ■ ■ SEJA OBČINSKE SKUP. ŠCINE je bila sklicana za pretekli torek, in sicer z naslednjim dnevnim redom: razprava o obrti, razpraVa o programu otroškega varstva za naslednjih 10 let, razprava o Ciganih, sprejetje plana odstrela za to lovsko Leto itd. Več bomo o seji poročali v prihodnji Številki naš^ lista. Sieni. Mladine, ki še ni zaposlena, ne vabijo v i'lub (vendar se je kljub temu ve branijo), ker ne žele, da bi zaradi igranja zanemarjali študij. 2elja vodstva '-iluba pa je, da bi čimprej imeli 40 članov. Predsednik meni, da članarina ne -more biti ovira za včlanjevanje v klub, saj znaša za zaposlene le 5 din ne mesec, za nezaposlene pa celo samo 2 din. Ne drže ludi govorice, da je to klub »gospode«, saj so med igraje: razen mladine tudi upokojenci in delavci. Res pa ’e, igranje bridgea umsko de’o, ki zahteva od igralca smisel za organizacijo in načrtovanje, saj izključuje vodstvo kluba ima za to sezono, ki bo zaključena maja, v načrtu udeležbo najmanj štirih* parov iz KoČevja na mednarodnem turnirju v Postojni in organi?acijo slovenskega turnirja, ki bo v Kočevju, Zvedeli pa so, ria tudi v Novem mestu pripravljajo ustanovitev kluba, s katerim namerava kočevski klub navezati tesne stike. Denarja komaj za razsvetljavo Kra>vna skupnost Draga dobi na leto od občinske skupščine komaj toliko d^)ta-cije, da zadošča za plačilo in vzdrže\'anje ja\Tie razsvetljave. Nujno pa bi mo.*ali zgraditi Se eno »sajetje za vodovod v Podpres.ci. Sedarile Je premajhno, zato vode poleti zmanjkuje. Vodov'ode potrebujejo Uidi ostale vasi na območju kraj»?vTie ^cupnosti Draga. mo namreč, da nas bd lalv ko rešil le še turizem. Vendar ta cesta ni stvar nas samih ali samo kočevske občine, ampak vse Slovenije.« Kako uporabiti »prvo pomoč«? Jesen je tu in bliža te zima, ko je na na^ ce.>tab v^ več nesreč. Vožnja postaja posebno nevarna zaradi megle in poledic, šoferji-amaterjd in drugi imajo s seboj zavitek »prva pomoč«, le redki pa so, ki bi ga ▼ primeru nesreče znald upo-rabitd in tako rešiti življenje marsikateremu ponesrečencu. Občinski odbor RK Kočervj'e bo zato organiziral tečaje o nuder^ prve pomoči, skuipaj z AMD, ZŠAM in gasilci pa še tečaje o gia-šenju in motoroznanstvu. Hvaležni Pungerčani Združeno kmetijsko gozdarsko podjetje Kočevje je začelo junija letos g^^itd cesto do Pungerta. Za to vas s#> nova cesta odcepi z glavne ceste v klancu med čebrom in Travo. Cesta bo dolga okoli 3 km, gotova pa bo Se letos. Prebivalci Pofigerta So Združenemu kmetijsko gozdarskemu podjetju za to delo zelo hvalež^. Novo v knjižnici Ljudska knjižnica v Kočevju je v zadnjem obdobju prejela naslednje leposlovne mladinske knji^: Pavček: Kaj je naJlepSe, Ravnik; Cvetje naših gora, Ribičič: MiSko-lin, Hromadžič: Ptičje jezero, Roianan: Janko in njegov svet, Rodarl; Vid v televizorju, Švajncer: Ključ pa oblaku, Kovačič: Fantek na oblaku, Bevk: Naše živali, Nosov; Neznalček na luni, Seliškar. Deklica z junaškim srcem, Rojnnan: TedMi Ima 7 dni, Tatarske pravljice in Laponske pripovedi. ^ Divjad dela na Kočevskem občutno ^odo, zato zalite* vajo kmetje, naj bo odstrel večji. Vendar pa zasluži mrtva divjačina le malo kultumejši prevoz, saj pogled na iznakažene in krvave živali na kočevski avtobusni postaji ni najbolj prijeten. (Foto: Primc) Dedek Mraz se že pripravlja ^_______________________________________ v Kočevju je že sklical sestanek, na katerem se je s pomočniki pogovoril o novoletni jelki Pretekla četrtek, 23. oktobra, je v Kočevju dedek Mraa že sklical sestanek pripravljalnega odbora aa letošnje praznovanje novoletne jelke. Letos Je bolj ',j:>den s pripravama zat», ker meni, da bodo le tako pruedit-ve boljše in bodo nemoteno potekale. Dedek Mraz je svojim sodelavcem pi'edlagaQ, da bi mi^ pomagali pripraviti za novoletno jelko krajšd rul-tiumi pix>gram, kd bi ga izvedli v šeškovem domu. Po Bodo ljudje zmrznili? v edini stanovanjski stavbi v Kočevju, ki ni-ma dimnikov, zatajuje ceritralna kurjava Vse do 14, oktobra so stanovalci in hišni svet novega bloka v Kidričevi ulici v Kočevju milo prosili, zahtevali in se kregali pri Stanovanjskem podjetju, naj poskrbi, da bo tudi njihova centralna kurjava delala in da se bodo greli, kot so se srečni stanovalci bližnjih stolpnic in drugih blokov. Posebnega uspeha do 14. oktobra ni bilo, za ta dan pa so bili napovedani med 7. in 8. uro strokovnjaki, ki bodo centralno kurjavo le spravili v pogon. Ob napovedanem času so stanovalci čakali, kot da bo prišel na obisk kakšen pomemben državnik, pa ni bilo nič. Z nekajurno zamudo so monterji le pnšli, tu in tam kaj privili in odvili in centralna je prijetno grela. Komaj pa so monterji odnesli pete, &e ni več grelo v nekaterih sta-novanjih ali vsaj sobah in stanovalci danes (15. oktobra) spet zmrzujejo. Tak odnos Stanovanj-^skega jK>djetja, ki ima blok v upravljanju. SGP PIONIR, ki je blok gra dilo (blok ima še garancijo) in podjetja iz Grosupljega, ki je v blok montiralo centralno kur-, javo, zasluži vse obsojanje! Ta blok je namreč edi- ni v Kočevju, ki nima dimnikov in je zato skoraj nemogoče ogrevati prostore kako drugače. Blok je nov in vlažen, zato je bilo v njem izredno mrzlo celo v deževnih poletnih dneh. Stanovalci so si v mrzlih dneh pomagali tako, da so si ogrevali s plinskimi (kar ni zdravo) in električnimi štedilniki (kar je drago). Vendar vse to ni dosti pomagalo. Ze poleti in zdaj, v mrzlih jesenskih dneh, je zbolelo več stanovalcev: otrok in celo odraslih. Ljudje se ne morejo kopati že več tednov, ker so kopalnice premrzle. V bloku pa je tudi nekaj pisarn in ni treba posebej poudarjati, da v njih skoraj ni mogoče delati, razen kadar vanje posije sonce. Stanovalci se zaradi takega kriminalnega odnosa do njih boje zime, ko se lahko zgodi, da bodo zaradi takega slabega, nevestnega, po’'asnega tn skrajno neodgovornga poslovanja vseh naštetih lahko po več dni ali tednov brez kurjave in da jih bo zbolelo še več. Težki prehladi, angine, gripa in druge bolezni lahko puste na zdravju stanovalcev hude posledice, lahko Pa se zgodi seveda tudi Se kaj hujšega. JOŽE PRIMC izvedenem programu bi on obdarjaj otroke, če bo pridnih otrok veliko, jih bo prišel obdarit celo večkrat r.a dan ali več dnd. Pred’.;^al je, naj bi bile načeloma vse obdaritve v šeškovem dornu, kjer bo tudi lep>o okradena dvorana. Ce pa bi vod^^tvA nekaterih delovnih kolektivov izrecno zahtevala, naj otroke njihovih čJanov kolektiva obdari v njihovem podjetju, jim tudi ne bo odrekel. Dedek Mraz je posamezne svoje sodelavce zadolžil, da mu bodo pomagali pri zbiranju denarja v delovnih kolektivih, da bo novoletna jelka čim lepša, druge spet za okrasitev mesta, za pripravo kuJtumega programa, 33 razsvetljavo in postavitev ra^lasne postajie itd. DV.o-čil je tudi, da se bo s •'-o-delavci sestal spet 20. novembra. Samoprispevek za vaška pota Na nedavnem zboru občanov v Osilnici so izglasovali samoprispevek za popravilo vaških poti na območju krajevne skupnosti Osilr>ica. Sklenili so, da bo vsak občan plačal 100 din samoprispevka ali pa dva dni deial, se pravi popravljal pota. Ta-'-CO bodo na območju vasi Osilnica, Podvrh, Bezgovica, Čačič, Križmani in Padovo zbrali okoli 7000 din, r>rav toliko pa jim je za popravita potov prispevalo Združeno kmetijsko gozdarsko podjetje Kočevje. S tem, denarjem bodo popravili o^koli 7 km p>oti. Popravila je potrebnih še več drugih poti. Zadovoljni čeprav je težko N'a nedavni konferenci krajevne organizacije ZK Draga so največ razpravljali o gospodarstvu dragarske dobne. Menili so, da je gospKXiarit.vo kar zadovofljiivo. Pr od vsem velfja to za gozdni obrat 'ki pa mu zamerijo, da prema- lo skrbi za gradnjo gozdnili cest) in obrat LIK »Jelka« (ki mu zamerijo nizke osebne dohodke), medtem ko z delom '.ometijskega obrata niso bili zadovoljni. Na konferenci so za novega sekretarja izvolili Janka Žagarja, za člana občinske konference pa Milana Pajniča. - J Izvolfeni so novi člani konference ZK v nedeljo, 26. oktobra, so oh veliki udeležbi ljudi iz bližnje in daljnje okolice pokopali na pokopališču v So-dražici Ivana Arka, doma iz Sodražice. Pokojni Arko je bil star šele 49 let in je bil aktiven udeleženec NOV od 1942. V partizanih se je odlikoval kot hraber borec in partizanski oficir. Bil je večkrat ranjen. Po vojni se je vključil v dntžbeno-politično dogajanje v domačem kraju in opravljal vrsto pomembnih funkcij. V zadnjih letih je bil posebno delaven v or-Oanizaciji ZB in gasilskem 'društvu. Napori iz časov vojne so mu pustili bolezen, ki Oa je prisilila, da je šel predčasno v pokoj. Bolezen ga je spravila tudi v prezgodnji grob. Na konferencah krajevnih organizacij ZK v ribniški občini so izvolili v občinsko konferenco 27 članov - Razpravljali so tudi o predlogih za novi komite - Za predsednika>so ponovno predlagali Danila Moharja Na vseh konferencah krajevnih organizacij, ki so bile zaključene pretekli teden, so razpravljali o sedanjem političnem položaju v družbi in izražali soglasje s sklepi 8. seje CK ZKS ter zadnjega plenuma. Razen tega so komunisti zelo zavzeto razpravljali o nerešenih družbeno-političnih in ^osj^arskih proble-naih v občini ter zahtevali, da jih je treba čimprej rešiti. Ti nerešeni problemi so financiiranje telesne vzgoje in na območju Loškega potoka drugih družbenih in politič-šolstvo, komunalna ureditev nih dejavnppti. V Ribnici so Lavriča. Za devei:?!'a člana ni bdio soglasnin predlogov. Za sekretai ju so Komunisti v Izraje^Tiili organizacijah p’od'^ali pjnovno /'ani-a Piva iseja >bćitiske tonfcrence ZK okoli J-5. novembra. Na h>dc. iz- V'Jili med drj:; 'ii riiVj komite občinfke konJ-'«»-ice in s'iKretarja. V glasbeni šoli 109 učencev Uspešno delo šole odvisno predvsem od denarja naselij in zaposlovanje. Na območju Sodražice so zahtevali sfcladnejš.i razvoj v primerjavi z o3taliimi kraji v občini, več možnostd za zaposlovanje in načrtnej’šo ter Pokojnik je zapustil ženo hitrejšo usmeritev tega ob-bo moćja na področje turizma. V Ribnici in Grčarican so —r se zavzemali za bolj urejeno ^ troje otrok. Naj mu ^ka domača zemlja! podrobneje razpravljali o p> k)žaj*u v gospodarskih organizacijah, na vsem obm >oju občine pa seveda tudi o komunalnih zadevah. Na konferencah so :7 volili aa nove člane občinske konference ZK naslednje: Boga Abrahamsberga. Vena Cihala. Faniko Gelze, Ivana Gradiča, Nežo Henigman, Franca Lapajneta, Dušana Lavriča, Na do Ložar, Jožeta Marolta, Danila Mioharua, Ančko Pakiž, Janeza Picka, Vinka Šparovca, Franca T^ka, Franca Zajca, Pepco Zakralžek, Adojza Zbašnika, Matija Zv>b-ca, Miro 2ibert, Eda Der-novška, Slavka Škrinjarja, Mirka Oražma, Jožeta Mihe-li'ča, Jane2a Lesarji, Ivana Petriča, Ivana Lavriča in O]°:o Mohar. Po mnenju komimistov naj bd nova občinska konferenca izbrala v svoj komite naslednje Hane: Faniko Gelze, Franca Lapajneta, Danila Moharja, AnStoo Pakiž, Vinka Šparovca. Franca Tanka, Ivana Petriča in I/pna V tem šolskem letu obiskuje ribniško glasbeno šolo 109 starih in novih učencev, od tega v oddelku v Sodražici 23. V šestih letih obstoja šole jo je dokončalo okoli 250 učencev. Tudi letos se največ učencev uči igranja na harmoniko in brenkala. Letos bodo irne-li razen posstmičnega tudi skupinski (ansambelski) pouk, in sicer za godala, brenkala in harmonike: učenci nižjih letnikov pa bodo imeli Orffov ansambel. Razen tega bo delovalo več manjših komornih skupin. Tudi letos se je v glasbeno šolo vpisalo precej kmečke in delavske mladine. Učenci bodo nastopili razen na rednih javnih šolskih prireditvah (produkcijah) tudi na raznih drugih prireditvah in proslavah. 2e ob koncu prvega semestra bo nekaj njihovih solističnih in ansambelskih izvedb posnela ekipa ljubljanskega radia in jih bodo zato predvajali v oddajah za mladino. Vodstvo glasbene šole pričakuje, da se bo letos materialni položaj šole le izboljšal in da bo na razpolago denar za ureditev učUnic ter zamenjavo opreme. Uspešno delo glasbene šole-je namreč odvisno največ od tega, če bo imela denar za nemoteno delo. 160 jih išče delo Nad 100 žensk in okoli 60 moških (pol^roletarcev) iz Loškega ix>toka išče delo. Vsi bi se radi zaposlili domi. Zenske so se prijavile za plebiilijskd tečaj, kd ga bo organizirala delavska univerza Kočevje. Krajevna skupnost pa si prizadeva, da bi za zaposlitev moških odprli kovinski obrat. Potrebne prostore že imajo. Kovinski obrat bi bil v prosvetnem domu (pod kino dvorano), pletilski pa v zadružni stavbi. Atenci ribniške glasbene šole pogosto nastopajtrebovali bi jlh najmanj 20), le trije stanujejo v novem bloku, ostali pa pri starših ali drugih zasebnikih v Sodražici in okolici. Za učitelje bi nujno potrebovali najmanj 7 stanovanj. Zaradi pomanjkanja stanovanj v 36o-dražioi nimajO do\T>lj učiteljev. Se tisti, ki trenutno so v Sodražici, pa običajno i-če-jo službo drugod, se pravi tam, kjer bodo dobili tudi primemo stanovanje. Pričakujejo novo kolonijo Letos poleti je prvič letovalo v Sodražici okoli 40 otrok iz Pulja. V 17 dneh so se seznanili s Sodražico in okolico. Med ostalim §o si, ogledali Travno goro, Kaiice, Goro in sv. Gregor. Nad temi kraji so bili zelo navdu,-ženi in so izrazili željo, da bi spet prišli sem ne letovanje. V Sodražici pri*akujejio, da bodo puljski oth>ci prišli sem tudi y zimskih počitnicah, saj je v bližn'* oko-Hoi več zelo primernih smu-čiSč. I etos mani vozačev v osnovno šolo v Sodražici se je lan’’ v-'-^’o IH dolarjev iz okoli^k’h va=i, letos pa se jih v'^'^ točno 100. Nobene prc^e n^*=o ukinili, celo nasprotno, vodstvo šole se orizaf’eva, da bi vozili v Sodra't^co v šolo tudi učence z o'>mo^’<» sv. G’’egor-ja, a S.^P zara-^i s'abe ceste noče pre’/zeti o"ff^vomosti za prevoe. Temel .ItH obnovn te ceste pa ie rvredvidena ^ele v letu 1972. Vozačem nudi vodstvo šole tudi do'^atno pomoč pri učennr Divjad uničuje Na obmioSJu LoSkega potoka je divjad imičdla ■cme* tom skoraj ves oves in več drugih poljščin. Največ škode napravijV) jeleni in medvedi. Konec avgusta je lovec Emil Turk, ki je član lovske družine Loški potok, ustreJii na z ovsom posejani njivi jelena. Ponj je šel naslednj'i dan, vendar je našel le še pol jelena, ostalo polovico pa je požrl medved. RIBNIŠKI ZOBOTREBCI •''■oniDir selje zelje ®yetača '‘*oI v zrnju Jobula »oiaia lirika P^ižnik Jiibolku *»ni5ke **^none ?^*idarine lajca za kos) 0,78 1.10 2 4,10 7,05 in 7,35 3.40 10,30 2,fi0 3.40 3 ‘i 1.40 do 1,B0 3.40 3,30 U.BO 8,90 6,20 0,65 do 0,84 0,80 1,10 2 4,.'50 G 3.50 10,60 2.50 3.50 2,80 2 1 3.50 3.20 6,70 6.20 0,77 in 0,82 ■ ■ ■ SAMO ENO JAVNO LUC imajo v vasi Jurjeviča, pa 6e ta je večkrat pokvarjena. Krajevna skupnost si prizadeva, da bi namestila 5e Štiri javne luči, kar bi za razsvetljavo vasi zadostovalo. ■ ■ ■ POLHARSKA PRIREDI. TEV je bila pred kratkim v gostilni Krnc v Bukovici. Na za-bavo je prišlo veliko ljudi. Bilo je prijetno, čeprav je bila polSja bera bolj slabe. ■ ■ ■ VSAKO LETO je potrebna popravila cesta med Dolenjo vasjo In žlebičem. Kakor smo zvedeli, bodo začeli ta ods^ te. meljito popravljati. Na sedanjo oesto bodo polodUli Se 6 cm a.sfalta. Del Ceste od Žlebiča proti Ribnici, dolg 2,5 km, bodo po-pravili že letos, preostali del do Prigorice pa v prihodnjem letu. ■ a ■ O SLABEM VZDRŽEVANJU zadružnega doma v Za-potoku smo že pisaJi, vse pa kaže, da'kritika ni prlila do ušes tistih, ki z domom upravljajo. Bliža se zima, na podstreSnem delu atavtoe pa je Se vedno razbitih precej oken. Tako bo spet padal sneg na podstrešje in uničeval stavbo. OkoliSki prebivalci so v izgradnjo vložili veliko prostovoljnega dela, zato ni prav, da njihov tnid zdaj propada. ■ ■ ■ »CEMENTA NI,« se pritožujejo Številni graditelji. Cement, ki ga v zadnjem obdobju redno primanjkuje. Je zelo iska. no blago. Redke pošiljke cemen. ta, ki prispejo, ljudje hitro razgrabijo. ■ ■ ■ CESTARJA NI VEC na občinski cesti na Gori. Cesta ni več redno vzdrževana in je zato zelo slaba. Prebivalci Gore zah. tevajo, da naj bo na njihovi oe. sti spet stalni cestar. ■ ■ ■ SLABO JE V'ZDR2EVANA cesta proti Loškemu potoku, ta. ko trdijo Potočani. Domačini tudi niso zadovoljni, ker Cestno podjetje vekrat pobere cestarje z njihove ceste in jih pošlje na začasno delo drugam. Zatrjujejo tudi, da je na njihovi cesti vedno večji promet, zato predlagajo, naj bi njihovo cesto uvrsUii v višjo kategorijo. Največ prometa na ceesti je ob sobotah In nedeljah, ko prihajojo na obisk k starSem domačini, ki so saportenl v dr\u gih krajih. ■ ■ ■ GLAVNA SKRB krajevne skupnosti Sodražica velja urejevanju novih stanovaj. Stara So. la v kateri stanuje precej strank, je’ popolnoma dotrajana in vse kaže, se bo to zuno poruSila. Zato nameravajo ia pred zimo kupiti neko hlSo to v njej medi. ti stanovanja za Bedanje stano. valce stare Sole. ■ ■ ■ 30 ODSTOTKOV VECJI PROMET ima nova trgov’M »Hrib« v Loškem a?otoku v pri. merjavi s prometom, ta ga je imela, ko je bila «e v stari stav. bi. To povečanjo velja za kohcin-ski promet, medtem ko je vred. nostni kar aa enkrat večji. Nova trgovina, ki je med najlepSimi in največjimi T občini, ima zdaj večjo zalogo vseh vrst blaga, prodaja pa tudi pohištvo Zadnji športni dan so učenci osnovne šole v Sodražici izkoristili za ureditev okolice svoje šole. V ostalih dneh pa učenci pridno pomagajo tudi pri gradnji telovadišča (Foto: Košmrlj) I ®t- 44 (1023) if it D0LENJ8S1LIST 15 Bo postaja na Otovcu res ukinjena? Ker se občani več vasi, ki hodijo na vlak v Oto-vec, razburjajo zsavoljo govoric« da namerava 2TT poatajo ukiniti, smo prosili za izjavo šefa pK)sta-je v Črnomlju, Bojana Vovka. — Nikoli nismo razpravljali o ukjnitvi postaje Otovec, ker je za naše podjetje precej donosna. ‘Imanu) pa velike težave zato, ker ne morenM dobiti človeka, ki bd na po-(Stcgi prodajal voosne karte. Samo do 1. nonrembra bo $8 ▼ službi sedanji prodajalec voznfli kart. wmsm medtem pa si na vse načine prizadevamo dobiiti v slvižbo koga od vaščanov. Hodil sem od hiše do hiše, i>omagata mi Socialistična zveza in milica, a še nismo našli človeka, ki bi bil pripravljen prevzeti to delo in zaslužek. Višina honorarja je stvar dogovom. Gre za pogodbeno delo, plačano s provizijo od prodaje kart ali za stalen honorar, zagotovljen s pogodbo, kakor bi prodajalec kart pač želel. Na podoben način imajo urejeno prodajanje železniških vozovnic po več manjšdh postajah na Dolenjskem. Ne morem razumeti, zakaj ravno v Otovcu nihče noče v službo. ' m mm v nedeljo, 26. oktobra, so v člrnomlju lepo počastili 20-letnico AMD s razvitj^n prapora, podelitvijo priznanj najzaslužnejšim članom in sprefinostno vožnjo mo-tortetov. Več kot 30 okrašenih vozil je šlo ob slovesnosti, skozi mesto. Sledil je še lov na lisico. (Foto: Gorše) BEGRAD: letos je doma dovolj dela že lam je imelo gradbeno podjetje dobro poslovno letino, a je letošnja še boljša - Ob koncu leta bo plan za 25 odstotkov presežen v črnomaljskem gradbenem podijetju Je stalno zaposlenih okoli 230 ljudi. Vč let so morali prevzemati dela na Hrvaškem, ker doma ni bilo dovolj kruha, lani in letos pa jim ni treba v^ odpirati oddaljenih delovišč. Doma je dela dov<^lj in naročil je celo več, kakor jih zmorejo. Računali so, da bodo do konca 1969 opravili za 6 milijonov dinarjev gradbenih del, vendar je že zdaj očitno, da bo poslovna letina veliko boljša. Plan bo presežen za najmanj 25 odstotkov. V letošnjem letu je Begrad dograjeval osnovno šolo na Vinici, v gradnji je poslovna trgovska stavba Dolenjke v Črnomlju, zadeli so delati nov 26-stanovanjski stolpič v Črnomlju in dograjujejo gasilski dom. V Metliki gradijo otroški vrtec, ki bo kmalu končan, prevzeli pa so tudi gradojo garaž za podjetje Me-tlika-Trans. Razen tega imajo sklenjene pogodbe še za nekaj preureditvenih del s podjetjem Novotehna iz Novega mesta in še z nekaterimi drugimi trgovskimi podjetji, ki modernizirajo svoje poslovalnice. Ena izmed letošnjih pridobitev za kolektiv je izboljšano nagrajevanje po delu. Begrad je bil prejšnja leta znan kot podjetje, ki v občini Črnomelj najslabše plačuje delavce, zdaj pa so zaslužki begradovcev že precej enaki i Ena izmed večjih Begradovih gradenj je 26-stanovanjski stolpič v Ulici 21. oktobra v Črnomlju. (RNOMAUSKI DROBIR ■ V TOKKK, 21. oktobra, Je Slo spet 36 krvodajalcav iz občine Cmomolj v ixxvomedtDO bolniSnico oddat kri. Tokrat Je bilo med krvodajalci največ občanov iz Cr-moftnjic, Hkcije pa so se tideležili Se posamt»inilu iz Vinice, AdieSič In Dragatuša. ■ POSLOVNA STAVBA SDK m podružnice Zavoda za socialno zavarovanje bo kmalu dobila novo podobo. Medtem ko so notranji prostori že prebeljeni in urejeni, pa delavci podjetja Begrad fasado Se urejajo. Vsa dela bodo veljala olooli 70.000 din, stroAke pa si bosta delila oba uporabnikta stavbe. ■ MAIliKANTl NA IZLETU — utenci četrtega razreda gimnazije 90 maturantskem izletu obiska- li Bihač, Jajce, Sarajevo, Mostar, dolino Neretve, Makarsko, Split in Trogir ter Se mnogo lepih in znamenitih krajev na poti proti domu. Crnnmaljoi pa so povsod vzbujali pozornost, ker je njihov avtobus nosil napis; VarCujte pri KB Ljubljana! Razen ljubljanske banke so dijakom za izlet prispevali: Iskra Semič, TIS, občinska konferenca SZDL in ZKS, sodiSče, ObSS, podjetje Begrad in Turist-biro. Vsem se lepo zahvaljujejo. ■ i^OLSKI OTROCI 90 lepo okrasili grobove padlih borcev na vseh pokopališčih v občini Črnomelj, glavna komemoracija pa bo 1. novembra dopoldne v Črnomlju pri spomeniku na Gričku. Ob tej 'prilobv>sti bodo nastopili godlja na pihala, pevski zbor osnovne Sole in recitatorji iz gimnazije. Slovesnosti bodo tudi pri vseh drugih spomenikih na podeželju. ■ ZA GLASBO VELIKO ZANIMANJA — Glasbeno Solo v Črnomlju in njen oddelek v Metliki obiskuje letos 76 učencev. Največ Je prijavljenih za pouk klavirja in harmonike. Na Soli poučujejo trije redni predavatelji In 4 honorarni sodelavci. V okviru Sole deluje letos tudi mladinska godba na pihala, v kateri sodeluje 30 mladih ljudi. OBVESTILO Obveščamo občane in delovne organizacije, da zbira pomoč za Banjaluko štab pri občinskem odboru RK Črnomelj, Trg svobode Z in vse krajevne organizacije RK. Denarne prispevke lahko nakažete na žiro račun 5211-7464»8 pri SDK Črnomelj ali v pisarni občinskega odbora RK vsak dan do 15. ure. NOVICE dl!© otrwn\Bjysfie. komurm Pod novim vodstvom Pred kratkim je bil v Črnomlju sestanek članov ZROP. Od 360 članov jih je bilo precej navzočih. Po referatu Martina Tomca so razpravljali največ o bodočih nalogah v samostojni organizaciji. Predvsem se bo ZROP ukvarjal z usposabljanjem starešinskega kadra in izobraževanjem članstva. Izvolili so tudi nov upravni in nadzorni odbor ter 18 delegatov za občinsko skupščino ZROP. Trgovina je veiiita cokla v razvoju viniškega turizma v lokalu še prav iste police, kot jih je pred vojno uporabljal trgovec Šterk Krajevna skupnost na Vinici veliko prispeva k razvoju turizma in pozna tudi napake, ki jih je treba odpraviti, če ae hoče kraj še bolj uveljaviti. Letos je krajevna skupnost poskrbela za asfaltiranje oeste od trga do šole, popravdli so podporni zid ob parkirnem prosioipu sredi trga, uredili so parkirišče in pomagali urejati naselje ob nekflj ve^^ih turi-stitoih prirfedibvah. Rasen tega je v gradnji Se nova tehtnica na sejmišču. Na eni nedavnih sej js odbor sklenil, da bo v letu 1970 vsa razpoložljiva sredstva usmeril v olepšavo kia-je. UredUa bodo še neknj parkirnih prostoirov ter vse naselje spremenili v en sam nasad cvetja. Zek) pa bi bik) potrebno preurediti obe trgovini, saj že 16 let nista doživeli nobenih izboljšav ne v opremi ne v i^iri blaga. V zadružni trgovini imajo bla^ še na istih policah, kot jih je pred vojno uporabljal viniški trgovec Šterk. Vinica bi potrebovala en nov večji trgov-. skl lokal z bifejem, razen tega pa bencinsko črpalko, aa katero se že t.ri leta potegujejo. Podjetje Petrol je pismeno obljubilo i>oinoč, vendar morajo avtomobilisti in lastniki kmetijskih strojev še sjmeraj 11 km daleč hodi-td po bencin v hrvaški Severin ali pa v 20km oddaljeni fimottnelj. Med zadevami, ki hromijo viniški turizem, seveda ša vedno ostaja na prvem mestu vprašanje vodovoda, pa tudi s postavitvijo avtomatske telefonske centrale ne bo mogoče več dolgo odlašati. Telefonske zveze z Vinico sO skrajno slabe, razen tega tudi prostori pošte ne ustrezajo. Star poštni lokal za Vindco ni več primeren, zato predle^ajo, naj pošta sodelu3e pri gradnji nove poslovne stavbe, v bater: bi bila tudi sodobna trgovina. osebnim dohodkom v sosednjih gradbenih podjetjih. Večji poslovni uspehi podjetja so v precejšnji meri posledica izboljšane mehanizacije dela. V tem napredujejo sicer počasi, ker ne najemajo posojil, temveč z lastnimi sredstvi postopoma kupujejo stroje in sodobno opremo. Pozna pa se tudi, da je v kolektivu več -strokovnjakov. Letos je Begrad sposoben zgraditi velik stanovanjski blc^ že v 8 mesecih, medtem ko so tako stavbo še pred nedavnim gradili več kot leto dni. In kaj bo prineslo leto 1970? Po izjavi direktorja podjetja Franca švirta kar vese- lo gledajo V prihodnost. Se nobeno leto niso imeli že oktobra 30 odstotkov zmogljivosti oddanih za naslednjo gradbeno sezono, kakor se je zgodilo letos. R. B. Turistične nagrade razdeljene Za viniška krajevni praznik so razdelili nagrade občanom, ki so največ prispevali k lepši ureditvi Vinice." Pet nagrad po 100 din so prejeli Kazimir Malič. Mataja Stegne, Katica Malič, Ana Jaketič in Bogomir Berkopec. Po 50 din nagrade so dobili: Franc Malič, Rudolf Trempus, Vince Ostro-nič, Franc Miketič in Marija štefanič. Razen tega je še 12 občanov dobilo pohvale. Nagrade so res skromine. vseeno pa so V23buddle med občani veliko zanimanje za olepšavo kraja. Prihodaije leto bodo tekmovanje ponovili, k sodelovanju pa nameravajo pritegniti celotno oibanočje od Preloke do Sinjega vrha. A. T. Boljši dostop na Sadež Krajevna skupnost čmo-melj je plačnik del, ki so se jih pred kratkim lotili na Belokranjski cesti. Nedaleč od hotela Lahinje širijo ovinek, ki vodi z glavne ceste proti novemu naselju, tako da bo na Sadež veUko lažji dostop s prevoznimi sredstvi. V BELTU rekordna -prodaja Ko je kolektiv strojne tovarne in železolivarne BELT v Črnomlju 14. avgusta letos sprejemal sanacijski program so imeli na mesec manj kot 1 milijon din realizacije, zdaj pa prodajo že za več kot 3 milijone din blaga. Ves kolektiv se je požrtvovalno lotil uresničevanja sanacijskega načrta in u.spehi ne izostajajo. Hvala vam za darovano kri Za krajevni praznik na Vinici so podelili 4 zlate in 18 srebrnih značk krvodajalcem > Ivan Volf iz Sečjega sela je dobil diplomo Nikdar ni mogoče z medaljami ali diplomami popla-^ti človeške krvi, vendar so bili tudi na Vinici prostovoljni krvodajalci veseli, da je njihova požrtvovalnost le deležna družbenega priznanja. Zlate značke krvodajalca so dobili: Marija Malešič iz Pod-klanca, Kazimir Moravec iz Podklanca, Rudolf Trempus z Vinice in Marija Cvar z Zilj. S srebrno krvodajalsko značko pa so bili nagraj^i: Boris Stegne iz Goleka, Anica Miketič iz Goleka, Alojz Bal-kovec z Zilj, Barbara Mravi-, nec iz Sečjega sela, Ana Flaj- nik s Hrasta, Franc Balkovec iz Drenovca, Ana Spahič iz Podklanca, Marija Miketič z Vinice, Bare Cvetič s Hrasta, Jurij Brozovič iz Sečjega sela, Ana Hudak iz Sečjega sela, Marija Trempus iz Ogulina, Anica Puhek iz Sečjega sela, Barbara Sutej iz Sečjega sela, Fanika Kobe iz Učakov-cev, Slavica Stampohar iz Vu-kovcev, Frančiška Balkovec s Preloke ter Ivanka Birsa z Vinice. Ivan Volf iz Sečjega sela, ki je že petnajstkrat daroval kjri za bližnjega, pa je za praTaiik dobil diplomo. Vsem, ki so dobili priznanja, prisrčno Čestitamo! Ivana Bizjaka ni več Kakor blisk je semiški predel preletela žalostna vest, da je v Rožnem dolu umrl Ivan Bizjak, ki ga je bolezen sedem let priklepala na posteljo. Rodil se je 1888 v Bučki na Banjški planoti na Primorskem. V rani mladosti je ostal brez staršev sam 2 bratom in štirimi sestrami. Komaj 10 let je bil star, ko je moral po svetu. Delal je tudi na Češkem in na Dunaju, v Belo krajino pa ga je zanesla pot tedaj, ko so gradili železnico od Novega mesta do Karlovca. Kasneje je v Rožnem dolu'dobil službo kretničarja na postaji in vestno opravljal delo vse od 1928 do upokojitve 1946. Pokojni Bizjak je začel sodelovati z Ot že 1941 in je za svoje požrtvovalno delo dobil dve odlikovanji. Za NOB je delal v zelo težkih pogojih, saj jc živel v italijanski postojanki, vendar je imel stalno zvezo s partizani in jih je obveščal o sovražnih transportih^ Po razpa. du Italije je bil telefonist v Rožnem dolu. On je obvestil prebivalstvo o nemški ofenzivi 1943, da so se lahko ljudje umaknili in poskrili hrano. Kako je bil Ivan Bizjak cenjen med domačim prebivalstvom se je videlo na pogrebu, ki je bil eden najiepših, kar jih pomrejo v Rožnem dolu. FRANC DERGANC V tem tednu priporočamo nakup kvalitetnega blagu za ženke in moške zimske plušče ter krila po ceni, znižani do 40 %. Velika izbira konfekcije, pletenin in perila pr! Oelefekstil »ČRHOMid Za invalida ni *■ prostora! Invalid Jože Vraničar iz Slanine vasi je šel 21. oktobra v zdravstveni dom Metlika, ker se mu je bolezen poslabšala. Ko je pri zdravniku opravil, je pred bifejem čakal na avtobus, ki ob 14.10 pelje iz Metlike proti Radoviči. Avtobus je pripeljal, toda bil je poln in šofer invalida ni hotel sprejeti. Čeprav je tovariš Vraničar pokazal invalidsko knjiži, co, so mu pred nosom zaloputnili vrata. Užaljeni invalid je prišel na občino in potožil, kaj se mu je zgodilo. Pomagati niso mogli drugače kot tako, da je tajnik Tine Molek s svojim avtom odpeljal bolehnega borca domov. Kdor odide, gre za zmeraj iz kolektiva Tudi iz BETI množično odhajajo v Nemčijo^ misleč, da se tam cedita med in mleko - Nekateri pa razočarani prihajajo iz tujine 2e lani se je odhajanije v tujino razpaslo po vsej Beli krajini, vendar v BETI tega niso toliko občutili, ker so kolektiv zapuščali predvsem ljudje, katerih niso hudo pogrešali. V letu 1969 pa je iz metliške tovarne odšlo že 51 ljudi, iz dnigih obratov BETI pa štirje. Največ jih je šlo v Nemčijo, posamezniki pa tudi v Kanado, Ameriko in Avstralijo. Z odhodom letošnjih delavcev je bilo podjetje bolj prizadeto, zato so o tem razpravljali komunisti v kolektivu in tudi delavski svet. Kaj so ugotovili, je povedal vodja splošnega sektorja tovarne Martin štefanič: — V BETI smo hoteli priti do dna vrzokom odhajanja. V pogovoru z ljudmi, ki so želeli sporazumno odpoved, smo spoznali, da ne bi rešili problema, četudi bi delavcem povečali osebne dohodke za 1000 dinarjev. Ljudje, ki gradijo hiše, si s tem ne morejo dosti pomagati. Pač pa smo zaposlenim mojstrom, mehanikom in električarjem, brez katerih v proizvodnji ne moremo izhajati, povečali osebne dohodke tudi za 30 odstotkov. Tako smo začasno sjagotovili obstoj nujno potrebnega kadra. Menimo pa, da je to le izhod v sili in da so nujno potrebni ukrepi širše družbene skupnosti. V kolektivu imamo primere, Iz katerih je jasno videti nehvaležnost posamezni-kOT^, po drugi strani pa tudi to, da v tujini ni vse zlato, kar se sveti. Pred leti smo vzeli na delo človeka, ki je bil zelo hvaležen, da je sploh prišel v kolektiv kot navaden delavec. Negovali in vzgajali smo ga ter kasneje še izšolali. BETI mu je plačala šolanje in izredni dopust, zdaj pa, ko je mož postal strokovnjak, je podje.tje pritisnil ob zid z izjavo: ali večje osebne dohodke ali pa grem. Imamo pa tudi delavca v skladišču, ki se je pred dvema letoma na potil iskat boljšega kruha v tujino. Naj sam pove, zakaj je prišel nazaj. Iz skladišča so poklicali Antona Fira. še mlad fant je in odkritosrčno je izjavil: — Tujina me je zelo razočarala. V Avstriji sem bil. Posojilo za dograditev in popravilo hiš Objavljamo drugi del spiska borcev, ki so dobili posojilo iz občinskega sklada za reševanje stanovanjskih zadev borcev NOV LOKVICA: Marija Klemenčič — 10.000 din, Marija Konda — 15.000 din, Marija Željko — 5.000 din, Marija štsfanič — 5.000 din, Franc Nemanič — 5.000 din. Anton Tomc — 7.000 din, Terezija Škof — 5.000 din, Jože Kočevar — 5.000 din, Jože Matkovič — 10.00 din, Jože Nemanič -—'5.000 din, Marija Mike-šič — 5.000 din. TRNOVEC: Anton Pezdirc — 5.000 din, Jože Kokalj — 5.000 din. Prano Kokalj — 10.000 din, Martin Dragovan — 5.000 din. HRAST: Gabrijel Bogdanovič— 10.000-din, Štefka Konda — 7.000 din, Anton Peča-var — 8.000 din, Janez šavo-ren — 5.000 din,-Marko Belopavlovič — 10.000 din, Izidor Kočevar — 8.000 din. DRAGE: Marko Reba — 7.000 din, Marta Damjanovič — 5.000 din. DOLE: 5.000 din, 3.000 din, 5.000 din, 5.000 din, 4.000 din, 5.000 din, 5.000 din, 5.000 din. P’ranc Težak Agata Vrtačič Janez Težak Stane Težak Peter Kuzmič Anton Jelenič Ivanka Težak Jure Damjanovič RAVNACE: Jože Žlogar — 5.000 din, Jože Kikelj — 5.000 dinarjev, Helena Brajkovec 5.000 din. GRABROVEC: Marija Cr-nugelj — 5.000 din, Jože Petrič — 3.000 din, Jože Dragovan — 5.000 din, Anton Stoj-nič — 5.000 din, Jože Težak 10.000 din, Stanko Nemanič — 10.000 din, Katarina Gornik — 5.000 din, Marjeta Kočevar — 2.000 din, Jakob škof — 3.000 din, Jože Kostelec — 5.000 din, Marija Kramarič — 5.000 din. SELA PRI JUGORJU: Ana Klemenčič — 4.000 din, Tertv zija Bojane — 5.000 din, Alojz Sodja — 5.000 din. B02IC VRH: Marija Ogulin — 5.000 din, Jože Krštinc — 5.000 din, Jože Plut — 5.000 din. 6KEMLJEVEC: Jože Ma- Obletnica Metlika-transa ' 22. oktobra je minilo leto dni, kar je začelo poslovati prevozno podjetje Metlika-Trans. Mladi kolektiv se je hitro uveljavil In že v prvem letu poslovanja pokazal več, kot je od njega metliSka Javnost pričakovala. Natančneje bomo o poslovnih uspehih podjetja fie poročali. rinčič — 5.000 din, Gabre Popovič — 5.000 din, Gabre Belopavlovič — 4.000 din. JUGORJE: Peter Popovič — 10.000 din, Anica Mohar — 3.000 din, Janez Radkovič — 5.000 din. RADOVIČA: Emihja Vovk — 10.000 din, Janez Matekovič — 3.000 din, Ana Jerman — 5.000 din, Jože Golobič — 3.000 din, Jože Petrič — 5.000 dinarjev* Stanko Bajuk — 5.000, Jože Žlogar (št 73) — 5.000 din, Ana Nemanič — 10.000 sin, Jože Žlogar (št. 41) — 5.000 din, Marija Žlogar — 5.000 din, Janez Bajuk — 3.000 din. Franc Režek — 10.000 din. KRAŠNJI VRH: Janko Malič — 10.000 din, Peter Mav-rinac — 5.000 din, Jože Sa-čič — 3.000 din, Franc Golobič — 5.000 din. BOJANJA VAS: Martin Bajuk — 5.000 din, Ivan Radoš — 5.000 din, Jože Režek — 7.000 din, Jože Kuzmijak — 3.000 din, Jože Bajuk — 3.0(X) dinarjev. RADOŠI: Jože Bajuk — 10.000 din, Alojz Janžekovič — 5.000 din. SLAMNA VAS: Jože Vraničar — 5.000 din, Karlina Vraničar — 7.000 din, Martin Plesec — 5.000 din, Antori Molek — 7.000 din. BOLDRA2: Anton Humljan — 8.000 din, Angela Rus — 5.000 din, Niko Obradovič — 5.000 din, Jože škof — 5.000 dinarjev. ŽELEZNIKI: Draica Pe- truša — 5.000 din, Niko Dr-gan — 5.000 din, Marko Bajuk -— 5.000 din. KRMACINA: Nežka Žugelj — 5.000 din. DRAŠICI: Ivan Kostelec — 5.000 din. B02AK0V0: Jožefa Petrič — 10.000 din, Jože Nemanič —*.3.000 din. RAKOVEC: Anton Matjašič — 2.000 din, Jože Matjašič — 5.000 din. 2ELEBEJ: Martin Vukši-nič — 5.000 din. SUHOR: Katarina Gerkšič — 4.000 din, Katarina Težak — 4.000 din, Neža Fink — 4.000 din, Francka Žlogar — 5.000 din, Anton Gerkšič — 5.000 din, Anton Govednik — 7.000 din, Jože Gerkšič — 5.000 din, Janez Brajkovec — 10.000 din, Martina Brajkovec — 4.000 din, Jožefa Ste-pan — 8.000 din. BERECA VAS; Marija Kosec — 4.000 din, Jože Kraševec — 4.000 din. Jože Suklje — 5.000 din, Marija Štefanič — 10.000 din, Franc štefanič — 5.000 din, Marija Nemanič — 3.000 din, Danica Damjanovič — 4.000 din. DRAGOMUA VAS: Jože Krštinc — 6.000 din, Martin Težak — 10.000 din. BUŠINJA V4S: Franc Štefanič — 3.000 din. Upravni odbor sklada je še sklenil, da se namensko določi 300.000 din za nakup stanovanj v družbeni lastnini. Ko bo komunalno podjetje sporočilo ceno stanova:*', bodo naknadno določili, kdo od borcev bo ta stanovanja dobil. Toni je povsem slučajno naletel na Podgane Duša metliške igralske skupine mladih je Toni Gašperšič - Ni pa samo organizator, temveč tudi prevajalec in igralec, od nekdaj pa že humorist - Pogovarjala sva se o »Podganah« Ko je komaj ustanovljena metliška igralska skupina mladih zaigrala na Suhorju »Podgane — narodni sovražnik štev. 1«, Je to pomenilo, da so Su-horčani prvi v Jugoslaviji gledali odrsko delo mladega pisca Janka Jankoviča Iz Gline. Zakaj so izbrali Metličani prav to delo, zakaj prav na Suhorju premiera in kaj sploh »Podgane« nudijo gledalcem, mi je povedal učitelj Toni Gašperšič. — Na »Podgane« sem naletel slučajno. Pred leti sem se na mladinskem pohodu po Baniji seznanil s študentom iz Gline Jankom Jankovičem. Ostala sva v pismenih stikih in tako mi je večkrat poslal svoje pesmi v prevod. Nekako pred letom dni pa mi Je poslal zanimiv sodoben satirični tekst »Podgane — narodni sovražnik Štev. 1«. To delo me Je tako privlačilo, da seen v^ mesecev in vse letošnje počitnice zabil s prevaja- njem. Delal sem po več ur na dan. Podgane (rt>segajo pet ^odlbic iz sodobnega življenja. Prva pripoveduje o resničnih podganah, ki so vdrle v nek kraj in človekov boj z njimi; druga ima naslov »Samo, da je revolucija«. Kaže človeka, ki je bil med NOB revolucionaren, po vojni, ko je udobno zaživel na položaju, pa je bil povsem drugačen. Tretja zgodiba govori o sodobni umetnici. Predstavlja jo dekle z dežele, ki pride v mesto, se moralno izgubi in na s:ara leta postane družbeno breme. Četrta zgodiba je pravljica o človeku, ki je z zvezami prišel do položaja, toda ko je dosegel visok standard, opusti javno delovanje. Peta agodita nosi ime »ZJgodba o dveh letih«. Prikazuje zanimanje ljudi za govore v letu 1945 in leta 1970. — Koliko časa ste delo študirali, preden je prišlo do uprizoritve in kdo vas je denarno podprl? — Mladi igralci, večinoma učitelji in delavci domačih poletij, smo začeli vaditi sredi avgusta. Ker nismo vedeli, kako bo občinstvo delo sprejelo, smo 'se najprej odločili za gostovanja v manjših krajih, šele potom za oder v Metliki. Suhor je bil spet slučajno prvi na vrsti. Denarja nismo nikjer prosili. Igralci smo zaenkrat sami založili denar za kulise, sami smo oskrbeli obleke in tudi plačali prevoz do Suhorja. Ko smo videli, da smo si že prvič pri gledalcih pridobili simpatije, Je bil ves trud pozabljen in poplačan. RIA BAČER Delal sem v več podjetjih, a sem srečen, da sem spet doma m da so me vzeli nazaj v službo. V inozemstvu še daleč ni bilo tako, kot sem si predstavljal. Ne bom pozabil časov, ko sem si sam pral in kuhal. Ce bi živel v Avstriji tako kot doma, mi ne bi prav nič ostalo. Kakor je povedal tovariš štefanič, je ta delavec izjema. Ponovno so ga sprejeli na delo, ker je šel na tuje že prej in z rednim odpovednim rokom. Danes sporazumnih odpovedi zaradi odhoda v Nemčijo ne sprejemajo več. Delavci odhajajo samovoljno, brez delavskih knjižic. Morda bo kateri izmed njih prav tako razočaran kot Fir, toda če bo še kdaj poskusil priti v BETI, mu bodo rekli: »Tovariš, s knihom si se skregal. Zdaj imaš, kar si iskal. Tvoje delovno mesto je že zasedeno.« R. B. Vkuhali so 500 kg marmelade z ozimnico je metliška šola letos dobro založena. Uskladiščenih je že več kot 500 kg marmelade, 100 1 ribeza in grozdnega soka ter okoli 1000 kg jabolk, šolarji so kot vsako leto zelo pridno pomagali vkuhovati, prvič p>a so tudi sami obirali jabolka. Za dan pionirjev otroci z metliške šole niso počivali, temveč so priredili izlet v sosednje vasi, tam pa so obirali jabolka, šolska kuhinja je zdaj dobro založena in malice ne bodo podražili. Cena ostane ista kot lani, 8 din na mesec. Poianova razstava odprta V soboto, 25. oktobra zvečer, je bila v Belokranjskem muzeju odprta razstava italijanskega slikarja Orlanda Poiana, doma iz Monfalcona — Tržiča pri Trstu. Umetnika in njegovo delo je številnim navzočim predstavil ravnatelj muzeja prof. Jože Dular. Razstava je bila prirejena v okviru kulturnega sodelovanja med pobratenima mestoma Metliko in Ronkami, Ob otvoritvi je bila navzoča večja Italijanska delegacija z županom mesta Ronke g. Umbertom Blasuttijem na čelu. Goste je pozdravil tudi predsednik metliške občinske skupščine tov. Ivan Žele, belokranjski dekleti v ljudskih nošah pa sta ufnetniku in županu izročili šopke cvetja. Razstava bo odprta do 20. novembra. Kaj se obeta za prazi^fk? Odbor, ki sestavlja program za občinski praznik, je sklenil, da se bodo prireditve v Metliki vrstile od 23. do 26. novembra, prej pa bo edinole na Suhorju proslava 25-letnice ustanovitve brigade Fontanot, če bo možno zbrati potrebna sredstva. 23. novembra bo v Metliki koncert okteta Toneta Tomšiča in otvoritev doma upokojencev; 24. novembra bo zaključek športnih tekmovanj s svečano podelitvijo priznanj; 25. novembra je predvidena akademija v počastitev občinskega praznika in dneva republike; 26. novembra pa bo slavnostna seja občinske skupščine, otvoritev otroškega vrtca in otvoritev vinske pokušnje s podelitvijo nagrad najboljšim pridelovalcem vina. Med prazničnimi dnevi bo v muzeju odprta razstava »Metlika v objektivu«. Odkup krompirja slabo kaže Kmetijska zadruga Metlika je že objavila, da bo od kmetov odkupila 200 ton krompirja, vendar je kupec z Reke spremenil pogodbo, xn tako se ne morejo držati dogovora ne glede odkupljene količine ne glede cene. Večletni odjemalec z Reke je nenadoma sporočil, da imajo na domačem območju krompirja na pretek po 45 par, zato ga tudi Metličanom ne morejo draže plačati. Planirani odkup je bil s tem postavljen na glavo, saj so kmetje upali, da bodo krompir lahko vnovčili po 58 par, zdaj pa ne dobe zanj več kpt 42 do 45 par. Za tako ceno kmetovalci krompirja ne prodajajo zadrugi, temveč ga raje sami vozijo na trg v Karlovac. Kdor ne bo plačal, bo imel sitnosti Te dni je davčna uprava v Metliki začela razpošiljati opomine davčnim zaostan-Jiarjem, predvsem dolžnikom iz prejšnjih let in budi vsem onim, ki še niso poraimali tretje akontacije za leto *969. Na davkariji izjavljajo, da lahko zaostankarji pričakujejo že novembra nevšečnosti, če svoje dolžnosti do družbe ne bodo opravili. Popuščanja ne bo več, vseono pa ne želijo, da bi se mora- li poslužiti prav vseh .'nož-nosti, ki Jih dovoljuje zakon. SPREHOD PO METUKI ■ MLAD.4 IGRALSKA .SKUPINA »Osip Sest« se je v nedeljo, 19. oktobra, tudi Metličanom predstavila z duhovito Jankovičevo satiro »Podgane — narodni sovražnik št. 1«. V kolektivu je nekaj dobrih Igralskih talentov, pa tudi sicer je ves večer zapustil v gle-dalcili prav lep vtis. ■ ŠESTIH OTROK OSNOVNE SOLE v Tomažu nad Ormožem, ki so izgubili življenje v -nedavni železniško-avtobusni nesreči v Po-dvincih, so sc i^mnili tudi učenci metliške osnovne Sole. Na komemoraciji za umrlimi so sklenili, da bodo sami in pa člani učiteljskoga zbora zbrali za preživele ranjene učence tamkajšnje Sole nekaj denarja. ■ POSLOVNO-OBR.ATNA STAVBA metliškega komunalnega podjetja, ki je zrasla iz nekdanjega zadružnega hleva, dobiva zaključno podobo. Prostori za delav^ce so že pod streho, dvonadstropni upravni prostori pa bodo v grobem dognvjeni prihodnji mesec. Vsa stavba bo centralno ogrevana in bo delno vseljiva že do novega leta. Tako bo komunalno podjetje imelo na enem kraju združene vse svoje obrate, kar bo za kolektiv velika pridobitev. ■ OBČINSKA LJUDSKA KNJIŽ- NICA, ki posluje v stavbi kmetijske zadruge na Partizanskem trgu, vabi ljubitelje knjig, da se vpišejo med t^ene člane in si ogledajo ter izberejo knjižne novosti. Knjižnica je odprta vsak četrtek od 17. do 18. ure, ob nedeljah pa od pol desetih do enajstih dopoldne. ■ METUŠKO POKOPAIJSC,*^ bodo začeli razširjati že letos. — Lastniški odnosi s sosedom, ki bo odstopil prostor, kamor se bo po-kopališče razširilo, so že urejeni. Zgraditi bo treba nove oporne zidove — ti bodo nižji kot stari — del zonljlšča splanirati, ix>bočje pa zasuti z zemljo. To bodo dobili pri raznih izkopih za nove gradnje. Sezidali bodo tudi mrliško vežo. Drugo loto o prazniku mrtvih bo metliško i>okopali5če imelo verjetno precej drugačno podobo. ■ ŠPORTNA TEKMOVANJA v počastitev bližajočega se občinskega praznika se lepo nadaljujejo. Doslej so bila zaključena tekmovanja v nogometu (prve so bile Rosa Inice), v odbojki, košarki in namiznem tenisu (vse Mkrat je zmagala BETI). Kot posameznik je prvo mesto v namiznem tenisu zasedel Zvone Hartman. Na vrsti so Se tekmovanja v kegljanju, šahu in streljanju. 25. oktobra je Zavod za izobraževanje kadrov in produktivnost dela Novo mesto svečano proslavil 10-letniQO svoje pomembne izobraževalne dejavnosti, namenjene predvsem zaposlenim. Na slavnosti so sodelovali številni predstavniki gospodarstva, Sl^ strojne stroke iz Ljubljane, VEKS iz Maribora, cUplomantov in družbenih organizacij ter oblasti. Na sliki: pogled na slavnost med govorom predsednika ObS Novo mesto Franca Kuharja, ki je bil pokrovitelj proslave. (Foto: M. Ja- kopec) Kako priti do kmečkih pokojnin? Pohvala prizadevanjem zdravstva za boljšo zdravstveno zaščito prebivalstva - Kmetom, ki večinoma niso zmožni plačila za zdravstveno zavarovanje, za pokojninsko pa sploh ne, zagotoviti pomoč Na četrtkovi seji občinske sikupščine je osrednja točka, o kateri je bilo največ razprave, socialno zavarovanje in zdravstvo. Odbornikom so bila predložena obsežna poročila o zdravstvmem zavarovanju delavcev in kmetov in o stanj'U sfcladov za obojno zavarovalce, o možnostih za uvedbo poikoj-ninsikega zavarovanja kmetov ter poročila o delu bolnišnice, zdravstvetnega doana in zavoda za zdravstveno varstvo. Največ odbornikov je ra^ravljalo o težavaii zdravstvenega zavarov^a kmetov in o tem, kako ob gospodarski nemoči kmečkega, prebivalstva zagotoviti kmečko pokojninsko zavarovanje. Pošta ostane v Šmarjeti Po trimesečni razpravi, v kateri je bilo nemalokrat veliko ihte, je skupščina odklonila soglasje za preselitev pošte v Šmar. Toplice Trdinovi nagrajenci v lorek, 28. oktobra zvečer. Je Boris Gabrič v imenu občinskega sveta za prosveto in kulturć na slavnosti v Dolenjski galeriji podelil Trdinovo nagrado za leto 1969. To visoko tradicionalno priznanje so dobili; profesor novomeške gimnazije Marjan Dobovšek za izredno prizadevnost, pedagoško domiselnost in uspešnost pri delu z mladino v šoli in njenih organizacijah; profesorica Ema Musar za zasluge pri razvoju šolstva na Dolenjskem v obdobju po vojni in za uspehe pri vzgajanju mladih generacij, zlasti mladih učiteljev; učiteljica osnovne šole »Katja Rupena« Mara Glonar za življenjsko amatersko kultur-no-gledališko dejavnost v Novem mestu ter estetskovzgoj-no delo z mladino — ter arheolog In kustos Dolenjskega muzeja Tone Knez za znanst-venostrok^vne in poljudnoznanstvene razprave v domačih in tujih publikacijah o starejši zgodovini Novega mesta ter okolice. Obsojamo in protestiramo! Spomenik mučenim žrtvam na Šentjoštu pri Novem mestu je poškodovan. Stoji v gozdnem gaju, kjer so v juniju in juliju 1942. odmevali kriki žrtev, ki so jih mučili belogradisti pro-slulega štajerskega bataljona. Napis na spomeniku pove: »Na vseh konceh te naše zemlje spite, strahotno ubiti, mučeni, tepeni za podli okupatorjev drobiž — Matej Bor — Beseda«. Neznani zlikovec je poškodoval spomenik tako, da je odkrušil del marmorja. Brez ozira na to, ali je bilo to storjeno iz malomarnosti ali celo hote, takšno skrunjenje spomenika ostro obsojamo in protestiramo! Okolje spomenika je kot krajzgo-'nvinskega pričanja o strahotah, ki so jih preživljali naši ljudje v NOV, zaščiteno. Okoličani klj.ib temu tam sekajo drevje, grabijo listje in obračajo ob spomeniku vozove ter spreminjajo podobo zgodovinsko zaščitenega okolja. Zahtevamo ukrepe, da bodo imeli padli zasluženi mir vsaj po smrti' Industrija ^ na prvem mestu Industrija v noivomešiki ob-ftini je v strukturi gospodarst-va na prvem mestu. Njena udeležba v ustvarjenem družbenem brutoproduktu znaša 55,2 odst.; sletdijo; gradbeništ. vo 12,6%, trgovina 12,5%, promet 5,6®/o, kmetijstvo 4,6%, ohi’t 4,5%, gozdarstvo 2,JŽ%, stanovanjsko-komunalna dejavnost 1,4% in gostinstvo 1,2%. Udeležba posameznih panog piu številu zaposlenih v gospodarstvu, kjer dela danes 11.031 delavcev (85,2 odst. vsega zaposlenega prebivalstva v družbenem sektorju v občini), je naslednja: industrija 58 odst., promet 10,4% gradbeništvo 7,3%, obrt 6,4°/o, trgovina 5,6%, gozdarstvo 3,9%, kmetijstvo 3,6% Itd. ^oupdčina je soglašala s staHiščeim saanoiupraivnih organov skupnosti socaalnega zavairovain(ja delavcev, da ni mogoče izločiti piresežka sklada tega zavarovaaitja. Zdravstvenim zavodom je bil ta piresežek naanreč oblifab-Ijen že ob sifclepaniju pogodb za 1. 1969 zato, da so prevzeli tveganje za odlijv pla-či^ za zdravstvene storitve na druga oibmočija dn za čezmerno poralbo zadravdl. Ce- Na pobudo občinskega od-boTfi RK v Novem mestu bo propagandna akoija »Prva poffnoč in varnost prometa«, ki bo v dneh od 1. do 10. novembra zajela vso Slovenijo, tuida v *xxvomeš(ki občini, 22. oktoibra so se dogovorili, da bodo med akcijo raztrasU okoili 700 letakov in nalepila ve^e štovilo plakatov, M bodo oipozarjali vozndke motomdh vocsiil na dajamje prve poonočl ponesrečenim v cestnem prometu. V Slovan^'! se vsaLco leto številk) poSikoKlb v prometnih nesirečah poveča za okoili 20 odstotlcov, ker pa ranjenci ne dobiijo na kraju nesreče pravočasno prve pomoči, Jih precej umre. Propagandna aikcdja ima namen opozorilu vocandike xnotomih voail, da so Mid naijvečkrat edini, ki bi lahko dali prvo pomoč ponesrečencem na cesti. Propagandna aikcdija bo priprava za tečaje prve pomoči za voenike, ki se bodo zače- li taikoj po 10, novemibru in nadaTijevaH v zimskih mese- prav dobe presežek, zdravstveni zavodi še veckio ne bodo imelld kritja za o>kolii 300.000 din. Skupščina je podprla prizadevanja bolnišnice za dograditev diveh novih brakov k sedanod stavbi nove bolnišnice, s čimer bd bila botniš-rJca po načrtih iz leta 196I1 dograjena. DdOniSnica bo skupao z gospodairsimrom iskala torediibe, ki bodo najugodnejši tako glede odipla- predavanija pa opremiluena s filmi in diapozitivi. Praktični del bo obsežnejši, da si bodo udedeženci več zapomni- li. Prijave bo sprejemali občinski odbor RK v Noivem mestu. ToOcrat teča<}d ne bodo obvezni, pripravljajo pa že predpise, po katerih bo moral vsai£ voonilk opraviti tečaj prve pomoči. To je tudi nujno, saj zna zdaj le malo voonikov uiparabdijati šOcat-k> z materialom za prvo pomoč, ki Jo morajo 'meti med avtomObiilfilko opremo. Presežek so namenili peskokopu Peskokop na Poljanah Je glavni ^*ir dohodkov krajevne skupnosti Žužemberk. Od. krivanje Jalovine je vedno boH drago, ker peskopok nima ustrezne mehanizacije. Razen tega zahtevajo kupci sortirane peske, in ker jih lahko dobijo v drugih peskokopih, bo moral tej zahtevi ustreči tudi poljanski. Krajevna skupnost 2užemberk je zato sklenila, da bodo ves letos ustvarjeni presežek denarja namenili za nakup me^ hanizacije za poljanski peško-kop. Najbolj so potrebne sejalne naprave, pa tudi buldožer ne bi bil odveč. čilnih rokov kot glede obrestne mere. Menili so, da tiJdi zdravstveni dom posluje v premajhnih in neustreznih prostorih. Zaenkrat je treba iskati dodatne prostore, hkrati pa tudi psostor za gradnjo novega zdravstven^:a doma šn pripraVloati zanj načrte. Ko so govorili o zdravstvenem zavarovanju in možnostih za unredlbo pokojninskega zavarovanja kmetov, so na seji ugotovili, da je to nemogoče pod pogojem, da kmečko prebivalstvo samo financira to divoje zavarovanje. Doseplaivi praonanjikiljaji v kmečkem zdravstvenem za-vatrovaniju so tolikšni, da brez izdatnejše družbene pomoči ne bo mogJo izhajati. Najetij© premostitvenih kreditov ni rešitev, ker bo treba te kredite vrniti. Kmetu, ud je veliko pri-spevad v NOB un v Obdobju graditve prvih osnov gospodarstva po vojnd, je družba dolžna povrniti njegove napore s "tem, da mu omogoči zdravstveno in pokojninsko zavarovanje. Izoblikovan je bil predlog, da bi gospodarstvo po ukinitvi prispevka za Skopje, namenilo ta prispetek' za potrebe zdravstvenega in pokoj^nskega zavarovanja kmetov. V četrtek je občinska skupščina že drugič razpravljala o predlagani premestit- vi pošte iz šmarjete v šmarješke Toplice, kjer so pripravljeni novi jKKŠtni prostori ob že vgrajeni novi avtomatski telefonski centrali. Po daljiši razpravi, v kateri so tU)^ tokrat sodelovali predstavniki PTT podjetja Novo mesto, je skTipšČina sklenila (z enim glasom proti), da ne da soglasija k preselitvi, Takšno stališče je bilo utemeljeno z naslednjim: Med prebdfvaflstvom, ki naj bi spadaio v bodoči poštni okoliš nove pošite šmai'. Toplice, ni bilo doseženo soglasje. Odbomiu prebivalcev, ki so se želeli priključiti škocjanski pošti, je ii^javil na sejd, da nasprotuje preselitvi, odibomik šmarješkega območja prav takb, odbornik belocerkovskega območja je bil za preselitev, odbornik z območja, kjer so jjrebivalcl izrazili željo za priključitev k ■ šentjemejski pošti, pa je izjavil, da se ne more odločiti. Ker so po nepotretciem v razpravah privreli na dan stari in neutemeljeni razdora med prebivalci z območja šmarjete in Bele cerkve in ker PTT podjetje ni postreglo s prepričljivimi ekonomskimi vzroki za preselitev, je s(.tupščina menila, da je najboljši kompromis: ATC, ki pomeni veliko pridobitev za Šmarješke Toplice, naj ostane na Prinovcu, pošta pa v šmarjeti. PTT podjetje naj zagotovi delavca, ki bo še dalje delal na pomožni pošti Bela cerkev, in naj z izboljšanjem storitev na šmarješikem območju ustvari pogoje za preselitev pošte is Šmarjete v Smamješke Toplice. 6 m široka Kristanova ulica SGP PIONIR in občina sta se sporazumela o lU'edit-vi Kristanove ulice od križišča s Trdinovo do naselja nad mlini. PIONIR bo Kristanovo ulico, ki bo široka 6 m, asfaltiraj in zgradil na obeh straneh pločnike, občina pa bo PIONIRJU v zameno odstopila družbena zemljišča in stavbe v naselju Nad mlini, ki so predvidene za rušitev. Občina bo prevzela obveznosti, ki bodo posledica ra^iritve Kri-stEinove ulice. mVCMŠKA KOMUNiT o> Svečanosti za dan mrtvih šolska mladina naj s prebivalci dostojno počasti spomin na padle in umrle borce Občanski odbor ZZB Novo mesto bo tudi letog na dan mrtvih skupaj s prebivalstvom in šolstoo mladino počastil spomin na pa^e in umrle borce NOV. Krajev, ne organizacije ZB bodo na vseh večjih partizandoUi grobiščih skupaj s šolsko mladino priredile žalne spominske svečanosti s krajšimi programi, šolska mladina bo okrasd3a s cvetjem s^jomdnska obeležja in grobišča. v Prebivalce opozarjamo zlasti na osrednje žalne svečanosti, ki bodo na sam praznik, 1. novembra; 9 Ob 8.30 na pokopališču v Šmihelu pri Noveni mestu, H ob 9.30 na novomeškem pokopališču v Ločni in 0 ob II. uri ob množični partizanski grobnici na Oviblju pri Žužemberku. V omenjemh osrednjih prireditvah bodo sodelovali: novomešika godba na pihtala, moški zbor DPD Svobode Dušan Jereb; častni vod JLA in šolska mladina območnih šol. ^e f>ozahiino na skromaio oddolžitev, ki smo jo za dan mrtvih dolžni tistim, 'ki so za našo svobodo 'in srečo darovali največ, kar so imeli: svoja življenja! Po. sebej vabimo k udeležbi na žalnih svečanostih šolsko mladino, delegacije iz delovnili kolektivov ter vse ostalo prebivalstvo! Počastimo spomin na padle in lunrle borce s cvetjem in s svečami, fci jih bomo pridali na grobiščih! Od 1964 so zasadili v Gozdno gospodarstvo Novo mesto je teritorialno razdeljeno na šest gozdnih obratov in gospodari s 76.000 ha gozdov. Od tega je 50.400 hektarov zaseb* nih in 25.600 hektarov družbenih gozdov. Lesne zaloge gozdov na Dolenjskem gospodarski moči med najšibkejšimi. Zlasti so majhne v zasebnem sektorju, so med najnižjimi v Sloveniji, zato je tudi novomeško gozdarsko podjetje po saj znašajo le 138 kub. metrov na hektar, v družbenem pa 201 kub. meter na hektar. Vendar dolenjskih gozdarjem nimamo kaj očitati, saj so' v zadnjih pestih letih pogozdili 1.768 hektarov, za kar so porabili 6 milijonov sadik in 376.000 delovnih ur. Za ta dela so namenUi blizu 9 milijonov dinarjev. Znano je, da so bili pred leti med najbolj prizadevnimi v naši republiki in tudi danes so Še vedno v ospredju. Ravno zdaj tečejo Javne razprave o gospodarjenju z zasebnimi gozdovi in soj v tej zvezi bila postavljena tudi nekatera vprašanja. Zato smo zaprosili direktorja GG Novo mesto inž. Janeza Penco, naj nanje odgovori: — Lastniki gozdov trdijo, da so odkupne cene lesa prenizke, kaj menite o tem? »Odkupno cene so v pravem sorazmerju z našo prodajno ceno. Dejstvo je, da so prenizke, zato je naš delavski svet na zadnji soji obravnaval nove cene, ki se bodo zviš^e za 20 do 30 odst. Več sredstev bomo dobili gozdarji, ravno tako tudi kmetje.« — Kaj menite o republl&kem skladu za financiranje gozdnogojitvenih del? »Zavzemam ne za oc$novanje republiškega sklada, ki je nujen, če hočemo pomagati tistim gozdnogospodarskim območjem, ki imajo premalo lastnih sredstev, imajo pa dobra rastišča. Pogozditev okrog 10.000 hektarjev zemljišč na Dolenjskem bi bila velika pridobitev za vso Slovenijo. Prispevek v sklad naj bi bil obvezen za vsa gozdarska podjetja, ne pa za lesno in papirno industrijo, ki naj plačujeta realno tržno ceno. Seveda bi moral biti sklad strogo namenski.« — SliSimo, da boste imeli dva delavska sveta. Zanima nxis, zakaj je to potrebno? »S pritegnitvijo večjega števila kmetov v samoupravo podjetja bomo obogatSU naše sodelovanje. Dva sveta, — svet lastni- Tečaji za voznike Od 1. do 10. novembra pa bo v ta namen propagandna akcija »Prva pomoč in varnost prometa« cih. Tečaiji bodo 'brezplačni, Kdo jih bo zaustavil? Prebivalci Brusnic so potožili, da si ob nedeljah in praznikih zaradi dirkačev ne upajo več na cesto. V dirkališče se je spremenila cesta tja do Gabrja. Z mopedi in motorji švigajo sem ter tja tudi učenci osnovne šole, čeprav nimajo vozniških izpitov in čeprav so jih starejši zaradi tega že nekajkrat prijeli. Ljudje so proti njim in drugim, starejšim voznikom, za katere pravijo, da niso dosti obzirni do pešcev, nemočni in samo sprašujejo, kdo bo le-te zaustavil. V zadnjem času govorijo pod Gorjanci o prometni nesreči, v kateri je izgubil življenje M-letni učenec brusniške šole, doma iz Gabrja. V razredu je njegovo mesto prazno in sošolci še vedno ne morejo verjeti, da jim je smrt tako kruto ugrabila tovariša. Nesrečni dogodek naj bi bil, kakor je boleč za fantove starše in šolske tovariše, nenehen opomin vsem, ki mislijo, da je cesta dirkališče, ne pa prostor za vsakogar, kjer ima vsakdo pravico hoditi ali se peljati in tudi ostati živ. I. Z. Ni me sram žuljavih rok Kmečki mladini se po mnenju Lojzeta Kastelca lepa bodočnost šele svetlika na daljnem obzorju Priporočilo o krvodajalstvu Občinska skupščina je na seji 23. oktobra razpravljala o krvodajalstvu. V razpravi so ugotovili, da je krvodajalstvo postalo ob vedno pogostnej-ših prometnih nesrečah in zaradi potreb narodne obrambe zelo pomembno. V delovnih organizacijah bi ga morali smatrati kot obveznost, podobno oni do socialnega zavarovanja. Zdaj, ko »povsod prilagajajo notranjo zakonodajo novim predpisom, naj v podjetjih v svojih predpisih opredelijo tudi odnos do krvodajalstva. Skupščina je sprejela priporočilo delovnim organizacijam v tem smislu. Domicil I. slovenski brigadi VDV Občanska skupščina je na seji 23. oktol^ra sprejela odlok o podelitvi^ domicila I. slovenski brigadi VDV. Brigada je bila ustanovljena aprila 1944 v Dol. Toplicah. V njej so bili predvsem borci iz Dolenjske, borila pa se je največ na Dolenjskem. Prinovec je reguliran v Šmarjeških Toplicah opravljajo zakljdčna drenažna dela, s čimer bodo za zdaj kcoi-čali regulacijo potoka Pri-novca. S tem bo denar za regulacijo v Smarješkili Toplicah izčrpan. Ko mi je ondan ponudil v pozdrav žuljavo roko Lojze Kastelic, najmlajši odbornik občinske skupščine Novo mesto, doma iz Biške vasi pri Mimi peči, sem ga nehote primerjala z ' njegovimi mestnimi vrstniki. Življenje ga je kovalo drugače. Odraščal je v številni kmečki družini in že od ranih nc^ pozaial trdo delo in skrbi. Morda je bilo prav zato njegovo obMčje manj sproščeno in brezskrbno, ko sem ga prosila, naj se predstavi. — Ali ste na sejah skup5č\-ne doslej že postavili kalco vprašanje v imenu svojih volivcev? »Nisem. Ko bomo spr^o-vorilli o zasebnem in družbenem kmetijstvu, pa bom dvignil roko v imenu ljudi, ki sd želijo, da bd se kmetijsko vpr^anje hitreje reševalo.« — Kaiko lahko predstavite življenje današnjih kmetov? »Za kmeta pri nas ni lahko, zlasti še, če ima kmetijo daleč od mestnih središč. V prete^osbi smo naredili veliko napak, ki jih je zdaj težko popravljati. Trdemu kmečkemu delu smo vzeli ugled. Ne pretiravam, če rečem, da uporabljamo besedo »kmet«, »kmečki« še vedno z omalovaževanjem. Kmečka mladina je vsa zadnja leta ^odhajala v mesta, tisti, ki so ostali, se ne sramujejo svojih žuljavih rok. Skrajni čas je, da ix)stane tudi pri nas pokilic kmeta bolj ce- njen in donosen, da rje pobegnejo v mesto še tisti, M so ostali zvesti svojim domačijam.« — Kaj bd po vašem držalo kmečko mladino na kmetijah? »Ustrezna posojilla, s kate-jimd si bodo popravila stanovanjske hiše in gospodarska poslopja, nabavili stroje in izboljšali zemljo. Vzporedno morajo iti tudi njihovi koraki: obiskovati morajo ustrezne kmetijske tečaje, kjer sd bodo nabrali vsaj osnovno znanje o sodobnem kmetijstvu. — Kaj je vas zadržalo doma? Odraščal sem v številni družini. Tninajst otrok nas je, osem rojenih pred mano, štirje za mano. Najstarejši so odšli, mlajši so še potrebni pomoči. Ostala pa sta tudi oče in mati, sama, utrujena in zgarana od ne-nehn^a dela in skrbi. Moja dolžnost je bila, da jima priskočim na pomoč. M. PADOVAN Razstava prvih iii€ioslovf»»^^kih znamk Kočevski filatelist Andrej Arko Teastavlja v spodnji dvorani Dolenjske galerije svojo edinstveno 2toirko prvih jugoslovanskih znamLc verigarjev-četvorčkov. Novomeški filatelisti, ki so razst^ vo organizirali, so se tako vklijučili v praznovanje občinskega prassnika in 50-letnice izida prve jugoslovanske znamke. .....- _________ Novomeško PTT podjetje KOZARČEK ZA SLOVO... Ob odhodu na novo odgovorno službeno dolžnost za je že ves oktober žigosalo veleposlanika SFRJ v Sirijo so se od Mirka Jakšeta (na sUki v sredini), doseda- poštne pošiljke z rekla^im njeera pomočnika generalnega direktorja tovarne zdravil KRKA v Novem mestu, oglasom, ki je bil vamio za preteklo soboto opoldne poslovili njegovi najožji sodelavci. (Foto: M. Vesel) ogled laastave. 21. oktobra, ^ uo je bila raastava odi*rta, pa so poštne i>ošdl'jke žigosali s priložnostnim poštnim ži gom. Razstava je dobro pripravljena. Novomeški filatelisti so poslkrbeli tudi za presenečenje: prav za to priložnost so dali izdelati kuverte, nn katerih je natisnjena vinjeta verigarja, orjaka, ki je pretrgal dolgoletno verigo suženjstva jugoslovanskih narodov, Vinjeto je izdelal Božidar Jakac. Razstava bo c>d-prta do 2. novembra. 6 milijonov drevesc kov goffldov in delavski svet — številčino enako močm bosta ločeooo raagjravljaaa vsak o svojih zadevah. Od takšnega sodeilovai^a lonetov s podjetjem pričakujemo obojestransko korist in boljše giospodarjenje z gocBdovi.« — Kako bodo nove odkupne cene vplivale na promet in kaj pričakiijete od tega? »S povećanjem prodajnih cen se bodo povečale tudi odkupne. Kor bo kmet dobil več denarja, bo zanimanje za prodajo večje. Seveda bo izkupiček zlasti za slabše sortimente še vodno majhen, To ne velja samo za les iz zasebnih gozdov, temveč tudi !oa onega iz družbenih. V podjetju si prizadevamo z boljšo organizacijo, z izgradnjo cest in z nabavo strojev proizvodne stroške. Zaradi razdrobljenosti posesti in majhnih količin lesa je v zasetKnih goosdovih to težje. Izboljšanje je možno dos^i le z večjo poveaavo s podjetjem, ki je iz leta v leto tehnično bolj opremljeno.« — Kmetje so menili, da bomo, Ce bo Slo tako naprej, v doglednem času izkoreninili listavce. Ali bo res tako? »Vprašanje je presenetljivo — saj je ta bojazen na Dolenjskem, kjer imamo v zasebnih goesdovih samo 21 odst. iglavcev, povsem neutemi^ena. V Sloveniji so najbogatejša prav tista gozdnogospodarska območja ki imajo 80 do 90 odst, iglavcev. Prav gotovo tudi Dolenjski ne bi škodx>valo, če bi povečali delež iglavcev za 10 do odst, Ker je na ^ročjih, kjer so iglavci, težava z grabljenjem listja, smatramo, da bi se dalo z gossdnimi posestniki pogovoriti. Marsikje smo se že. Stalno st®ljarjeinje in grabljenje listja je goadu v škodo, toda ker je v našem kmetijstvu to še vedno potrebno, moramo to na ustrezen način rešiti. V bodoče bo i«s bolje, da osnujemo manjše nasade na večjih mestih in bi kmet namenil za pogozdovanje z iglavci le del svojega goada, v drugem pa bi še naprej steljaril. Pri načrtnem kmetovanju bo ste-Ijarjenje že tako prenehalo.« — Precej pripomb je na račun drobljenja gozdnih posesti. Kaj menite o tem? »Kot v kmetijstvu tako tudi v gozdarstvu drobljenje posesti onemogoča načrtno gospodarjenje. Na^rotno, pocenitev proizvodnje in povečanje izkupička bomo dosegli le z združevanjem v taki ali drugačni obliki,« S(LAVKO DOKL Od 1200 samo 9 navzočih Na prvem terenu v Novem mestu živi več kot 1200 odraslih ljudi. Glede na njihov standard in službe bi se spodobilo biti vsaj včlanjen v SZDL, in če že delati v organizaciji nihče noče, hi se spodobilo vsaj enkrat na dve leti priti na sestanek. A tudi to se ljudem ne zdi več potrebno, odkar ima vsak svoj lepi dom s televizijo in drugim udobjem. Tako se je zgodilo, da je na krajevno konferenco SZDL, ki bi morala biti v četrtek, prišlo samo 9 ljudi. Med njimi niso bili niti vsi člani odbora, manjkalo je tudi 85 komunistov s prvega terena. Kdo naj pa drži organizacijo pokonci in čemu, če zanjo nikomur ni nič mar? Na pomanjkljivo obveščanje se tokrat ni mogoče izgovarjati, ker je vsako gospodinjstvo dobilo pismeno vabilo. Poštar bo večkrat v odročnih vaseh Novomeško p>odjetje PTT bo izboljšalo dostavo poštnih pošiljk v nekaterih odročnih krajih. Poštar bo prihajal v nekatere vasi, ki jih je doslej obiskoval le enkrat ali dvakrat na t^en, tudi po štirikrat ali i>etkirat ila t^en. Prinašal bo vse pošljke, kf bodo lažje od 2 kg. Podjetje PTT bo diostavljanje v pri, hodnjih letih tudi nekoliko posodobilo. Namesto z mopedi bodo pošto dostavljali z avtomobilom. Roman Kobe v soboto se je po Novem mestu razširila vest, da je nenadoma umrl Kobetov Ro man. Boleče se je zadrla v srca mnogih znancev in prijateljev pokojnega Romana. Težko je verjeti, da Romana, nasmejanega in vedno dovzetnega za smeh in šalo, ni več. Se dolgo se ga bomo spominjali kot borca iz NOV. kot rezervnega kapetana 1. klase in kot človeka, ki je imel v sebi vse tiste laslriosti, ki jih imamo radi. Bil je med prvimi, res zagnanimi ustvarjalci povojnega turizma na Dolenjskem in ZTian planinski delavec. Gorjanci, ki jih je prehodil po dolgem in počez, ga bodo pogrešali tako kot njegovi stari sodelavci \z Phmin-skega društva. Iskreno sočustvujemo z njegovo soprogo in otrokoma, pokojnega Romana va zlepa ne bomo pozabili ■ M. J. V Novem mestu ustanovili zvezo Ob navzočnosti predstavnikov občinske skupščine, SZDL, ZZB in JLA so delegati 25. oktobra v Novem mestu ustanovili Zvezo združenj rezervnih oficirjev in podoficirjev. v imenu iniciativnega odbora, ki je pripravil ustanovno skupščino, je govoril o nalogah ZZROP Jože Lužar. V razpravi so poudarili, da bo še nadalje glavna naloga organizacije skrb za strokovno in splošno izobraževanje članstva. Poslej bodo znanje rezervnih oficirjev in podoficirjev preverjali z izpiti. Predvideni so ukrepi proti tistim, ki se ne bodo hoteli strokovno izpopolnjevati. Skupščina je izvolila občinski odbor RAZGLAS ODDELEK ZA MEDOBČINSKE INŠPEKCIJSKE SLUŽBE OBČINSKE SKUPŠČINE NOVO MESTO — VETERINARSKA INŠPEKCIJA odreja na podlagi odloka o obvezni tuber-kulinizaoiji goved na območju občine Novo mesto (Uradini vestnik Dolenjske št. 10-146/66) tuberkulinizacijo goved na območju občine Novo mesto v času od 1.11.1969 do 30. 4.1970. Tuberkulinizacijo opravlja Veterinarska postaja Novo mesto na stroške lastnikov živali, in sicer po 6,00 din od goveda. Razpored tuberkulinizacije objavi Veterinarska postaja Novo mesto k plakati za vsako vas posebej, številka: 322-08/62-5 Datum: 24.10.1969 Veterinarski inšpektor: Franc Pučko, 1, r. Novomeška kronika IZ N0V0MEŠKE$1| PORODNiSNlCE^J Pretekli teden so v novomeški porodnišnici ro^le; Majd« IMaver iz Rebri — Mihaela, Nada Malešič s Hrasta — Mirka, Joicfa Senica iz Dolnjih SuSic — Matevža, Jožefa CcSek z Bučke — Darka, Antonija Junko z Dobličke gore — Bernardko; Jožica Kaligaro iz Cr. nomlja — Rudija, Marija Smrke iz Kamnega potoka — Franca, Majda Osana iz Dolenjskih Toplic — Andreja, Marija Brodarig iz Gribelj — Bernardko, Majda Barle Iz Starega trga — Sonjo, Pavla Škufca iz Visejca — Petra, Alojrija Makovec iz Dolnjih Dol — Milana, Julijana Hrovat Iz Srednje vasi — Zdenko, Ivana Babig iz Draga-tuža — dečka, NuSka Levičar iz Leskovca — deklico, Anica Rataj Iz Otočca — deklico, Majda Pekolj z Malega Vidina — dečka. Marija Repovž iz Šentjanža — dečka In Antonija Gorenc iz Koluderij — dečka. — Cestitamol ■ GIMNAZIJCEM JE 17. okto-bra predaval Študent matematike Tomo Plsanski »O ndcaterih načinih dokazovanja«, 21. oktobra pa univerzitetni profesor dr. Peter Gosar »O direktni pretvorbi sonč-ne energije v električno v sončnih oelioah«. Predavanji sta bili dobro obiskani, ^lasU drugo, ki mu je prisostvovalo nad 50 dijakov. I V CVETLIČARNI bodo imeli te dni polne roke dela. 2e nekaj dni sprejemajo naročila za izdelavo košaric s svežim cvetjem. Letos so pripravili 1.200 košaric s svežimi' krizantemami različnih barv in 5.000 krizantem, namenjenih za .?opke. Cena koSarlc se bo gibala m^ 15 in 50 din, cena posameznih krizantem pa bo 2 do 6 din. Kupci bodo lahko izbirali tudi nageljne, cena zanje bo 3 din. V cvetličarni pravijo, da Imajo že precej naročil za naj-r^ičnejše cvetje. ■ SVEĆE gredo te dni posebno dobro v denar. Lepe barvaste &ve-6e so ra2!stavljene v mnogih novomeških trgovinah. Cene se gibljejo od 54 par do 17,15 din. V netote-rih trgovinah prodajajo tudi lepo okrašene sveče, uvožene iz Madžarske, katerih cene se gibljejo od 18,70 do 20,60 din. ■ PRI VRTILJAKU na Znanče-vlh njivah Je vsak dan živo kot v panju. NovomeSkl otrocd se zelo radi voeijo v avtomobilčkih in na vrtiljaku, ki so ga postavili Ar-Btrijci. ■ KOLIKO KAVE .spijejo Novo-meščani, nihče ne v«. V deHikateei na Glavnem trgu, kjer se oglata v dopoldanskih urah največ gostov, skuhajo vsak dan 2 do 3 kg kave, včasih pa tudi 5 kg. Ka£e« da Je postala kava pri mladih m »tarih silno priljubljena. ■ PRENOVUENA IRGOVINA »Tobak« na Cesti komandanta Staneta bo odprta že ta teden. Nekdanje »Obrtnikove« prostore je za podjetje »Tobak« prenovilo podjetje »Dominvest«, Razen cigaret bodo tu prodajali časopise, drobno galanterijsko blago, ig?ominčke in razglednice. ■ NA TRGU so bile v pMiede-Ijek naslednje cene: x)arBdižnlX 3,5, Jabolka 3,2, grozdje 3, paprika 2 in 4, krompir 1, fižol 6, hruške 4, banane 6, ohrovt 3,5, solata 3, zelje 1,2, čebula 3 Kostanj 2 din ea kg. Jajca so bila po 90 par. Komunalno podjetje je v ponedeljek prodajalo na trgu košarice suhega cvetja po 20 ddn, prodajat cl iz drugih republik pa so ponur jali cvetje iz plastike. Na izbiro je bilo tudi dovolj sveč. ■ RODILE SO: Danica Pirnar iz Ragovske 7 — Alenko, Marija Močnik iz Dilančeve 11 —• Dunjo, Jelka Falkner iz Jerebove 6 — deklico in Branka Mbškon iz Cankarjeve 37 — Primoža. gt. 44 (1023) KMETOVALCI - nudimo van/ BOSCH BOSCH BOSCH bliža se čas koiin! skrinje za globoko zmrzovanje, v katerih lahko hranite sveže meso 6 do 12 mesecev. skrinje za globoko zmrzovanje ohranijo vaše poljske pridelke daljšo dobo sveže. - skrinje za globoko zmrzovanje dobite pri zastopstvu 250-litrska skrinja stane 535 DM in cca. 1.200 difi 320-litrska skrinja stane 635 DM in cca. 1.300 din avfofehna Ljubljana, Celovška 38 NAJUDOBNEJE IN NAJCENEJE: Dolenjski list vsak četrtek na svoj naslov! KOT PETDESET LET gumi vodi v kvaliteti \ * ' ^ fr r a rasica eleganten ženski pulover za mlade In še mlade iz najnovejše kolekcije GOLF je izdelan iz 100-odstotnega LAMBSVVOOLA. zdelujejo ga v 13 različnih barvah, maloprodajna cena pa je 127 dinarjev. ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ I ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦- ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ Ql_li ir JPRESKRBA a . KRŠKO f Vam nudi v svoji prodajalni ŽELEZNINA v Krškem vse vrste gradbenega, vodoinstalacijskega in elelitroinstalacijskega materiala, steklo, porcelan, barve — lake, kemikalije ter lovske in športne potrebščine po konkurenčnih cenah. Posebno ugodnost nudimo pri nakupu gosimlinjskih in akustičnih aparatov ter emajlirani posodi. Za obisk se priporoča kolektiv! a a a \š\ a s n£i .A- ILKA VAŠTETOVA: VRAZJK r>EKI^ (Zgodovinski roman) Glavo mu je pokrivala velikanska kodrasta »in-follo« baroka. Modre polzaprte oči so premerile družbo. Grajžar je bledega obraza strmel v prišleca. »Moj novi pristav, krški domačin gospod Dominik Kopriva.,« ga je sodnik predstavil baronici in baronu. »Njihova Milost so mi dovolili, da jim gospoda predstavim.« »Saj gospoda pristava že poznanio; obiskal nas je na Bogenšperku. Dobrodošli! Naša hiša vam je vsekakor odprta, gospod pristav,« je prijazno govorila baronica. Očitno ji je prijala Koprivova bogata eleganca govorice. Z gracioznim poklonom je pristav poljubil baronici in njeni mladi hčerki roko. Tako prijaznega in milostnega sprejema ni pričakoval. Bil je res pred tremi leti dvakrat na Bogenšperku; a prvikrat ga niso sprejeli, ker barona ni bilo doma, drugikrat pa mu tudi ni bila sreča mila, da bi videl obličje, zaradi katerega je bil pr-išel. Gospa baronica pa je bila do njega dokaj hladna. No, seveda, prilike so se spremenile ... Sodnik in pristav sta pozdravila še ostale. Naposled je pristav ugledal mladenko poleg harfe. Vprašujoče se je ozrl na domačina. Valvasor se je hudomušno nasmehnil in dejal: »Dovoli, Marija: gospod pristav Dominik Kopriva — Marija Troštova, moj famulus.« S prirodno gracijo mu je podala roko Ko se je sklonil nad njo je pogledal dekletu v obraz, je ostrmel, oči 80 se mu zableščale. — — Spoznal me je — si je mislila Marija, a ostala je povsem mirna. Njena notranjost je bila tako raztrgana, da je imela občutek, kakor bi bila odmrla vsemu svetu. Njen pogled je šel za Grajžar-Jem in v duši ji je vrtela edina misel: zakaj ml je to storil? šele zdaj se je zavedela, kako zelo ga ljubi. Napela je vso voljo, da bi premagala strino bol. Prisilila se Je, da mladega umetnika ni več pogledala. Z otrplim smehljajem je vračala pogled domišljavemu pristavu, ki je na moč koketiral z njo. »Pazi, Marija!« jo je opomnil Valvasor s fagotom v roki. In pričeli so. Igrali so enega izmed Palestrinijevih madrigalov, v katerem je Grajžarjeva violina nadomešCala sopran. Nekaj dni pozneje sta se Valvasor in Marija odzvala povabilu grofa Strassolda, da si ogledata novo urejeno grajsko knjižnico in arhiv. »Vsa oprava in ureditev prostorov je po načrtih gospoda Grajžarja. Res sem radoveden, kako bo z njim, gospod baron, ugajalo,« je dejal grof, ko je peljal svoja gosta v prvo nadstropje. »Dve leti sem imel tu na gradu štiri mizarje, ki so delali po umetnikovih navodilih,« je pojasnil graščak. Odprl je vhod v knjižnico. »O!« je nehote vzkliknila Marija. Valvasor se je smehljaje ozrl po prostoru. Bila je kvadratasta, precej velika vogalna soba. štiri široka, nizka okna so bila spremenjena v udobne lože, ločene druga od druge s širokimi knjižnimi omarami. Nad oniarami so bile stene prevlečene z usnjenimi tapetami v lepem modro zelenem in zlatem baročnem vzorcu. Z enakim usnjem so bile prevlečene udobne klopce v ložah. Omare, mize, še celo sobna vrata so bila vložena z lepimi intarzijami. Leseni strop je imel lepo rezljane kasete. »Lepo, zares lepo!« je pohvalil baron. »Da, da, naš Grajžar je umetnik.« Mariji so žarela lica. Pristopila je h knjižni omari. »Ali smem?« je vprašala grofa. Grof, velik slok mož z majhno temno bradico, ji je sam odprl omaro. Brala je naslove knjig, vžela tu eno, tam drugo iz omare in jih prelistavala. Vse so ji bile dobro znane. Valvasor ji je gledal čez ramena. Isti bridki spomin se je obudil obema v duši. Grof jima je odprl še drugo omaro in dejal: »Moja knjižnica je seveda majhna v primeri z njihovo.« »Bivšo!« je dostavil Valvasor s trpkim posmehom. Grof se je zdrznil, žal mu je bilo, da se je dotaknil baronove skeleče rane. Da bi popravil, je — zagrešil še drugo nerodnost: »Da ne pozabi^n, gospod baron: v soboto pojdem v Zagreb. Kupil sem si novo ladjico. Ali bi šli z menoj?« »Hm — pogledat nekdanjo svojo knjižnico? Ne, ljubi grof, lepo se jim zahvaljujem za njihovo prijazno vabilo. Ako bi šel, bi se mi zdelo, kakor če bi še enkrat odprl rakev, da vidim dragega mrliča. Zal bi mi bilo — to vem.« 20 dolenjski list št. 44 (1023) ■ * > i; ,;: it -4-4-k'-4 *• ' ' ^ K ^ Vabimo vas : : na otvoritev nove samopostrežne trgovine J v Straži, ki jo je za vas zgradilo trgovsko • podjetje DOLENJKA iz Novega mesta. { • Slovesna otvoritev bo v petek, 7. novembra J ob 9. uri. • • v novi prodajalni, kjer boste odslej kupovali 5 špecerijsko blago, gospodinjske potrebščine, # sadje in zelenjavo, kruh, mleko, sveže meso • in mesne izdelke, galanterijo, tekstil ter kon- J fekcijo, je tudi lepo urejena RESTAVRACIJA. • Ob otvoritvi bo brezplačna poskušnja pijač { DANA,^ Talisovega piva SKOL in EXPRES • KAVE! Kolektiv trgovskega podjetja DOLENJKA čestita ob praznovanju občinskega praznika vsem potrošnikom in občanom! l RIBIŠKA DRUŽINA NOVO MESTO objavlja prosto delovno mesto RIBIŠKEGA ČUVAJA za I. in II. revir (Soteska - Mršeča vas) PCXjOJI: končana osemletka, urejena vojaška obveznost in izpit za moped. PredSnof.t imajo kandidati a znanjem tujega jezika in s stanovanjet.* v Novem mestu. IKAodrfc po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov Ribiške družine Novo mesto. Kolektiv podjetja DOMINVEŠT čestita ob praznovanju občinskega praznika občine Novo mesto vsem prebivalcem in delovnim kolektivom! »DOLENJKA« Vas pričakuje v svojih * in v Belilirajini * Do konoa še štiri prireditve Osrednje slovesnosti so bile na sporedu včeraj v Novem mestu Osrednje slovesnosti v Počastitev letošnjega občinskega praznika so bile sporedu včeraj v No-yem mestu: slavnostna se-občinske skupščine, po-pionirjev po poteh SNOUB, tradicionalni po ulicah Novega me-otvoritev nove proiz-'^odne dvorane in ogled *^ontaže osebnih avtomo- Narodni dohodek: že 7.000 din na prebivalca Družbeni brutoprodukt je v ^vomeški občini v minulem ^letnem obdobju naraščal poprečno za 21,7 odstotkov, ^iTJžbeni proizvod za 16,2, ne-^Produkt za' 14.6 ter bruto-^^^umulacija za 10,7 odst. Naftni dohodek na prebivalca v letu 1968 dosegel že ^koraj 7.000 dinarjev ter je ^ tem obdobju naražčal s po-^^čno stopnjo 9,3 odst. r i s'- < bilo v »austin 1300« ter o-gled asfaltirane ceste Novo mesto — SentjeHiej. Prireditve se bodo nadaljevale še v novembru. V četrtek, 6. novembra, bodo ob 18. uri v Dolenjskem muzeju odprli arheološko razstavo »Najnovejše najdbe v Novem mestu leta 1969«. Naslednji dan bodo v Straži najprej odprli novo samopostrežno trgovino DOLENJKA, nato pa bo ogled obratov lesnega kombinata NOVOLES. Ob 12. uri bodo v Dolenjskih Toplicah slovesno izročili namenu hišo, v kateri bosta imeli prostore pošta in milica. Zadnja prireditev bo 7. novembra v študijski knjižnici Mirana Jarca v Novem mestu, kjer bodo odprli razstavo »100 let slo- moriSi^nega ^ lisk^^^ Ta Straža, posneta iz letala, postaja čedalje večji industrijski kraj v novomeški občini. Posebno veUčasten je po razstava bo odprta do 20. novembra. gled na lesni kombinat Novoles. Desno zgoraj v krogcu je nova samopostrežna trgovina Dolenjke, ki jo ootto slovesno odprli v petek, 7. novembra. (Foto: M. Moškon) 44 (1023) PIONIR NOVO MESTO TE L. 21-243 L S S [£] S s @ [Š1 s @ Išl S S S s s s Opravljamo servisne preglede in rancijska popravila na vozilih FIAT ZASTAVA, RENAULT, TAM in MAN splošna in generalna popravila vozil vseh vrst ga- [■ zamenjujemo motorje STAVA in TAM opravljamo druga dela na vozilih ZA- kleparska, avtoličarska in 11 @ s s s @ s [1 Vse lastnike vozil FIAT-ZASTAVA 850 in E 1100 R obveščamo, da odslej opravlja* [■ mo vsa garancijska in servisna popra* [■ vila tudi na teh vozilih. [g OBIŠČITE NAŠ SERVIS! [■ a • NAJNOVEJŠE; Komisija za razpis delovnih mest direktorja in več kvalificiranih delavcev pri podjetju »KROJAČ« NOVO MESTO razpisuje delovna mesta; DIREKTORJA POGOJI: da ima kandidat opravljen mojstrsJd i^it 2sa krojača, zaželeno je tudi, da je bil nekaj let na vodilnem mestu in da ima organizacijske sposobnosti. več kvaMficiranih krojačev za izdelavo velikih kosov izdelkov po meri ali polkonfekcije (uniforme). POGOJI: izučen krojač. Plača za delovna mesta po tari^em pravilniku Nastop dela po dogovoru. \AB/ BREŽICE I I LASTNIKI MOTORNIH VOZIL I ^ POZOR! I ^ Vse rezervne dele, avto gimie, letne in zim* ^ ^ ske. za vaša motorna vozila dobite po kon- ( ^ kurenčnih cenah v naSi trgovini ( ) AVTOMATERIAL j ) V BREŽICAH, Pod obzidjem 321 ( ZAHVALA Ob nepričakovani, tragični izgubi dragega moža, očeta in starega očeta Ivana Belkota iz Kanižarice pri Črnomlju se vsem, ki so nam v teh težkih trenutkih izrazili .••ožalje, lepo zahvaljujemo, prav tako vsem, ki so pokojniku poklonili cvetje in vence ter sosedom in znancem, ki so nam kakorkoli pomagali in »as tola žili v težkih trenutkih. Iskrena hvala družbeno-poli-tlčnim organizacijam za pomoč in orgjanizacijo pogreba, društvom, kolektivu rudnika pa za častno spremstvo na poslednji poti. Prisrčna hvala tudi vsem govornikom za ganljive poslovilne bes«de doma in ob odprtem grobu. Žalujoči: žena Marija, Hin Vinko z družino, HČI Anica z možem in drugo sorodstvo DOLENJSKA BANKA IN HRANILNICA NOVO MESTO objavlja naslednja prosta delovna mesta; 1. REFERENTA v oddelku splošnih poslov, 2. REFERENTA za strojno knjiženje, 3. REFERENTA za devizno likvidaturo v podružnici Krško, 4. PRIPRAVNIKA s srednjo šolsko izobrazbo ~ ekonomske smeri. Pogoji: pod 1., 2. in 3. srednja šolska izobrazba — ekonomska smer, 2 leti delovne prakse in poskusna doba 2 meseca; pod 1. znanje strojepisja. • Za delovno mefvto pod 2. imajo prednost kandidati s prakso ▼ knjiženju na knjigovodskih strojih Ascota. Nastop d^ po dogovoru, t podružnici Krško p« 1. 12. 1969. Stanovanja niso zagotovljena. Pismene ponudbe pošljite do vključno 15. 11. 1960. Komisija za nabavo in odtujitev osnovnih sredstev pri CESTNEM PODJETJU V NOVEM MESTU razpisuje Javno licitacijsko prodajo naslednjih osnovnih sred&tev: poltovorni avto IMV Kurir Super, letnik 1967 — nevozen Iztoldona cena, 5.500,00 Ndin poltovorni avto IMV Kurir, letnik 1966 — v voznem stanju Izklicna cena 4.500,00 Ndin avtocisterna Csepel, letnik 1957 — v voznem stanju Izklicna cena 10.000,00 Ndin mlin za pesek IZ-O z elektromotorjem laklicna cena 6.500,00 Ndin skobelni stroj za les z elektromotorjem laklicna cena 5.^,00 Ndin Prodaja bo 7. novembra 1969 ob 9. uri t stranskih obratih Cestnega podjetja v Novem mestu, v Bučni vasi. Pred pričetkom prodaje morajo kupci vplačati kavcijo v višini 10 % od izklicne cene. Ogled predmetov je mogoč vsak dan ^od 7. do 15. lu-e, razen sobote — v Stranski obratih podjetja v Bučni vasi. Informacije dobite po telefonu; Novo mesto 21-571. LABOD TOVARNA PERILA NOVO MESTO razpisuje za izpopolnitev delovnih mest v obratu NOVO MESTO * ENOMESEČNI TEČAJ ZA INDUSTRIJSKO ŠIVIUO Pogoji sia sprejem so naj^ednji; % starost najmai^j 15 let % dobro zdravstveno stanje % iuq)ešno opravljen prei^auml test t tovarni. Ponudbe s kratkim življenjepisom s{M:ejema splošni sektor podjetja do vključno 9. novembra 1969. Tečaj se začne 10. novembra 1969. miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiniiijiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiniiiliiiiiiii I KRL KI REŠUJE ŽIVLJENJA | ^ Zadnjih 14 dni so darovali kri na novomeški transfuzijski ^ = postaji: = M Avgust Bobič, Martin Kajitelic in Ana Tatalovič, člani š = Krke, tovarne zdravil. Novo mesto; Milia GroSelj in Stane = = Nahtigal, člana Iskre, Novo mesto; Jože Surla, član Ceatj = = nega podjetja. Novo mesto; Slavko Nagelj in Matevž ^ = Mejač, člana IMV Novo mesto; Ljudmila Krfe, Marjanca ^ = KapS, Ivanka Šporar, Milko Zupančič, Slavica Kovačič, ^ = Anica Kotar, Mira Rogelj, Helena Sikojna, Marta Peterle, = = Marija Glasar, Ivanka Ivec, Jožica Gregorčič, Marta Primc, ^ = Majda Kranjc, Stanka Puiič in Marjana Rožmane, dijaki š = Sole za adravstvene delavce, Novo mesto; Dragica Kobe, = = gospodinja iz Kota; Pavla Jordan, t^x>kioJenka iz Irde vaai; = = Radivoj Kolačin, Anton Pogljtvc in Josip Abramič, vojaki = = VP 19M, Novo meisto; Franc Kastelic, član Industrije obutve, = = Novo mesto; Anton Pirnar, kmet iz Šentjurja; Jt^f« Kra- č = Sevec, goi^imdinja Sa Šentjurja; Alojzija SajCi goa!podiivja s = iz Poljan; Ana DomitroviS, gospoditvja iz Cem5, Primož = = Bobnar, član gozdnega obrata Straža; Andrej Senica, 6Ian = = Meivatorja, Novo mesto; Katica Kapele, gospodinja iz Do- = = lencev; Alojdjs^Štukelj, gofipodioja iz Kota; Kazimir Ma- = s sovec, kmet iz Podklanoa; Justina Trplan in Slavka Mat- = = kovič, go^>odinji iz Crmotojic; Franc Rauta, član G G Novo = ^ mesto; Stipo Lukič, Anton Željko, Jože l^Ian in Ilasan s š Hadjic, člani gozdnega obrata Cmvodi^jioe; Frančiška Černe, = = Marija Hudorovac in Silva Hodjič, gosix>difxje iz Srednte = = vaai; Jože Hudorovac, upokojenec iz Srednje vasi; Jofe = = Koxan, upokojenec iz Tribuč; Katica VraneSiC, up<^jeoka = = iz Tribuč; Ludvik Mugerli, član Dolenjke, Novo mesto; Fa- 3 = nika Špehar, upokojena iz Sočjega sela; Stanislav Fister, = = Miodrag Djukič in Braniiia Markovič, vojaki VP 3957, Novo = = mesto; Marija Stegne in Ana Miketič, gospodinji iz Goljeka; = s Barbara Mravinec, gospodiixja iz Sečjega sela; Anica Mu- = = gerli, gospodinja iz Semiča; Ana Furlan, upokojenka iz = = CrmoSnjic; Zdenlta Hudorovac, delavka iz Srednje vasi; = ^ Janez Kump, upokojenec iz Obrha. = p Stanko Vavpotič, Jože Brulc, Murija Slak Ji Alo^ M = Metelko, člani Novoteksa, Novo mesto; Jože Sere in .\lojz ^ = Barle, člana Iskre, Novo mesto; Franc Gorjanc in Marija To- = = mažin, člana Krke, tovarne zdravil. Novo mesto; Ivan Kaste- = ^ lic, član Opremalesa, Novo mesto; Justina Medle, članica = = splofine bolnišnice Novo mesto; Franc Stim, Boris Spiletič = = in Janez Sašek, člani GG Novo mesto; Franc Avsec, član ^ = krajevne skupnosti Novo mesto; Jože Speiko, član Novolesa, = = Straža; Jezdimir Gajič, upokojenec iz Novega mosta; Da- = = rinka Gajič, gospodinja iz Novega mesta, Karlo Majetič, = = član IMV Novo mesto; Ana Majetič, članica s = Domlnvesta, Novo mesto; Ignuc Sila, Tone Oven, Jože Novi* = S iiec, Primož Jazbec, Miroslav Gutman, Anton Vovk, Janez = = Butara, Marjan Mežič, Branko Tcraž, Stene Fink, MiloS Mu- = š nih, Matjaž ZakrajSek, Marjan Jenko, Mavricij Zupančič, = = Radojko Vukadinovlč, Iztok Pekolj, Andrej Veber, Branko ^ = Suhy, Bojan Potočnik, Bruno Mirt, Danica Javornik, Marija ^ ^ Ujurekovič, Jožica Janežič, Cvetka Kafol, Juže Simčič, = g Franc Rožanc, Marija Zakrajšek, Jožica Podpadec in Frane = S Vračko, dijaki novomeške gimnazije; Angela Tisu, članica = = osnovne Solo Novo mesto; Marica Jakobčič, članica Laboda, = = Novo mesto: Beido Alič, član gozdnega obrata CrmoSnjicc: = = Janez Kastelic, član Pionirja, Novo mesto. = iiiniiiiniiiiuiiitniiiiiiiiiiiiiiiiniinniiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiniHiiiiMiiiiiiiiiiMiiim KOMUNALNO STANOVANJSKO PODJETJE SEVNICA razpisuje prosto delovno mesto GOSPODARJA STANOVANJSKEGA FONDA Poleg splošnih pogojev so pogoji za zasedbo še naslednji; srednješolska izobrazba iz gradbene, ekonomske ali njej ustrezmejše pokHcne izobrazbe z najmanj dvema letoma delovnih izkušenj na podobnem delovnem mestu. Poseben pogoj je poskusno delo 60 dni. Osebni dohodek je določen s pravilnikom. Na razpolago je samska soba. Ponudbe z dokazili o izobrazbi oz. strokovnosti in opisom dosedanjih zaposlitev pošljite ali osebno dostavita do 15. novembra letos na naš naslov. igirl LOVCI IN ŠPORTNIKI! PRAVKAR PRISPELO! Krogelni naboji vseh kalibrov - tudi 7 x 57 R In šibreni naboji. - Oglejte si tudi drugo lovsko, ribiško in športno opremo ter lovske obleke slovenskega kroja v preurejeni poslovalnici LOVEC< NOVO MESTO, Cesta herojev 8 FRANC KLOBASA CVETLIČARNA BREŽICE IN VRTNARIJA BRESTANICA Na zalogi imamo vrtnice in razno lepotično grmičevje. — Na željo vam urejamo parke, vrtove in naselja. Naša telefonska številka v Brežicah je 72^002, v Brestanici pa 75-116. Za 1. novemiMjr nudimo koSarice, sveže cvetje in drugo. NASE CENE SO KONKURENČNE! RADIO LJUBLJANA VS.\K DAN: poročila ob 5.00, 6.00, 7.00, 8.00 10.00, 12.00, 13.00 f 15.00, 18.00, 19.30 in ob 22.00. Pi- t ' san glasbeni spored od 4.30 do t 8.00. I ■ PETEK, 31. OKTOBRA: 8.08 1 . Operna matineja. 9.05 Pionirski j 'tednik. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — Prane Guna: Opazovanje čebel pri zadnjih izletih pred zimo. 12.40 Poje mešani zbor »Svobode« Studenci pri Mariboru. 13.30 Pripo-I ■ ročajo vam . . . 14.35 Naši p^lu- 1 šalci čestitajo in pozdravljajo. tF 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 človek in zdravje. 18.15 Rad imam glasbo. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Henčka Burkata. 20.00 J. Gotovac: »Koledo«. . 20.30 Toi^pops 11. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. ■ SOBOTA. 1. NOVEMBRA: 8.08 Radijska igra ,za otroke — M. Djurdjevič: »Čevlji mojstra Matevža«. 10.05 Srečanja, ki opominjajo. 10.15 Zborovske skladbe Emila: Adamiča in Antona Lajovica. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.10 Za vsakogar nekaj iz opernega sveta. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 14.05 Iz baletov in simfonij. 15.05 Reportaže iz žalnih svečanosti. 16.00 Ciril Kosmač; »Pomladni dan«. 16.35 Z domačimi instrumentalnimi solisti. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Godala v ritmu. 20.oslušalci. 13.30 Nedeljska reportaža. 13.45 Z novrnii ansambli dMnačih napevov 14.05 Vedri zvo-lu z orkestrom Antony Wood. 15.05 Nedeljsko šix>rtno popoldne. 17.03 Nedeljski operni koncert. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene ra^lednice. 20.00 »V nedeljo ssve-čer«. 2Q.15 Zaplešite z nami. 22.45 Radi ste-jih poslušali. ■ PONEDELJEK, 3. NOVEMBRA: 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Za mlade radovedneže. 9.45 Zvoki iz Kalmanovih, operet. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — Jože Kregar: Vrt v novembru. 12.40 Igra pihalni orkester RTV Ljubljana. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Glasbeni inter-mezzo. 16.00 Vsa> dan za vas. 17.M Operni koncert. 18 15 »Signali«. 18.35 Mladinska oddaja: »Interna 469«. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Mihe Dovžana. 20.00 Koncert zbora in instrumentalnega ansambla iz Celovca - v Ljubl'ani. 22.15 Za ljubitelje jazza. ■ TOREK, 4. NOVEMBRA: 8.08 Operna matineja. 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — Glagolski vid. 10.15 Pt’ vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Milena Jazbec: Kaj vpliva na razvoj korenin. 12.40 Od vasi do vasi. 13.30 Priporočajo vam ... 14.W Glasbeno udejstvovanje NEDELJA. 2. NOV 9.00 Kmetijska oddaja v madžarščini (Beograd) 9.30 Po domače z Veselimi planšarji (Ljubljapa) 10.00 Kmetijska oddaja (Za^eb) 10.45 Propagadna oddaja (Ljubljana) 10.50 Trapollo HH 33 fLjubljana) 11.30 Govorica živali — sovjetski film (Ljubljana) 12.35 T\' kažipot (Ljubljana) Športno popoldne 18.15 DR — jugoslovanski film — (Ljubljana) ,19.45 Cikcak (Ljubljana) 20.00 TV dnevnik (Beograd) ^•30 Vijavaja (Ljubljana) 20.35 Muzikanti — humoristična oddaja (Beograd) 21.20 Videofon (Zagreb) ^.35 Športni pregled (JRT) 22.05 TV dnevnik (Beograd) PONEDEIJEK. 3. NOV 9.35 TV v Soli (Zagreb) 10.30 Nemščina (Zagreb) 10.45 Angleščina (Zagreb) 11.00 Osnove splošne izobrazbe — (Beograd) 14.45 TV v šoli — ponovitev — (Zagreb) *5.40 Nemščina — ponovitev (Za. greb) 15.55 Angleščina (Zagreb) 16.10 Francoščina (Beograd) 17.15 Madžarski TV pregled (Pohorje, PleSivec) (Beograd) 17.45 F. Bevk: PESTERNA — nadaljevanje (Ljubljana) 18.00 Po Sloveniji (Ljubljana) 18.25 Biološko-kemično orožje in zaščita (Ljubljana) 18.50 Zabavno glasbena oddaja — (Beograd) 19.20 Ljudje in poklici: Fotograf — (Ljubljana) 19.45 Cikcak (Ljubljana) 20.00 TV dnevnik (Ljubljana) 20.30 Vijavaja (Ljubljana) 20.35 Gyarfas Miklos: Zadnja vojna — madžarska TV drama — (Ljubljana) 21.45 Pariški zapisi Bogdana Pogačnika (Ljubljana) 22.15 Poročila (Ljubljana) Drugi spored: 17.30 Večerni zaslon (Sarajevo) 17.45 TV vrtec (Zagreb) 18.00 Mali svet (Zagreb) 18.20 Znanost (Beograd) 18.50 Zabavno glasbena oddaja — (Beograd) 19.20 TV pošta (Beograd) 19.45 Propagandna oddaja (Zagreb) 20.00 TV dnevnik (Zagreb) 21.00 Spored italijanske TV TOREK, 4. NCTV 9.35 TV v šoli (Zagreb) 10.30 Ruščina (Zagreb) 11.00 Osnove splošne izobrazbe — (Beograd) 14.45 TV v šoli — ponovitev — (Zagreb) 15.40 Ruščina — ponovitev — (Za. greb) 16.10 Angleščina (Beograd) 17.55 Risanka (Ljubljana) 18.00 Lutkovna oddaja (Skopje) 18.20 Po sledeh napredka (Ljubljana) 18.40 Vokalno instrumentalni solisti — Jožica Svete in Pero Dimitrijević (Ljubljana) 19.05 Velika pustolovščina — serijski film (Ljubljana) 19.50 Cikcak (Ljubljana) 20.00 TV dnevnik (Ljubljana) 20.30 Vijavaja (Ljubljana) 20.35 Velika imena sodobnega filma; Joseph Losey — Betonska džungla — angleški film fLjubliana) Mednarodni festival Jazza; Skupina Maynarda Fergusona (Ljubi lana) Poročila (Ljubljana) SREDA. 5. NOV 9.35 TV v šoli (Zagreb) 17.15 Madžarski TV pregled (Pohorje, PleSlvoc) (Beograd) 17.45 Oddaja za otroke (Zagreb) 18.30 Pisani trak (Ljubljana) 18.45 Rastline v prehrani (Ljubljana) 19.05 Gospodarski pripomočki: Plinski štedilniki (Ljubljana) 19.15 Poje Francoise Hardy (Beograd) 19.45 TV prospekt (Zagreb) 20.00 TV dne\'nik (Ljubljana) 20.30 Vijavaja (IJubljana) 20.35 Janez 2mavc: (5bisk ~ predstava SNG Maribor (Ljub. IJana) 22.05 Poje Tereza Kesovija (Ljubljana) 22.50 Poročila (Ljubljana) 22.55 Nogomet Avstrija : Škotska — posnetek (Zagreb) mladih. 14.40 Mladinska reportaža: Na poti s kitaro. 15.30 Glasbeni intermezzo 16.00 Vsak dan za vas. 18.15 V torek na svidenje! 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom bratov Avsenik. 20.00 Prodajalna melodij. 20.30 Radijska igra — Matjaž Kmecl: »Intervju«. 22.15 Jugoslovanska glasba. ■ SREDA, 5. NOVEMBRA: 8.08 Glasbena matineja. 9.45 Slovenske popevke. 10.13 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični na^tki za tuje goste. 12.30- Kmetijski nasveti — dr. Franc Zadravec: Merila za ocenitev kakovosti telic in krav lisaste pasme. 12.40 Popularni pevci slovenskih narodnih pesmi. 13.30 Priporočajo vam ... 14.06 Koncert za oddih. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in possdravljajo. 15.30 Glasbeni intermee^. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Mladina sebi in vam. 18.15 Rad imam glasbo. 19.00 Lahko nOč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice. 20.00 »Ti in opera«. 22.15 S festivalov jazza. ■ ČETRTEK, 6, NOVEMBRA: 8.08 Glasbena matineja. - 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — dr. Jože B4aček: Kako prezimijo najhujši škodljivci poijščin. 12.40 Č€® polja in jKJtoke. 13.30 Prii>oročajo vam . . . 14.05 »Pesem iz mladih grl«. 14.40 Linka za otroke: »Mehurčki«. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Četrtkovo glasbeno popoldne. 18.15 »Morda vam bo všeč«. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s pevko Jožico Svete. 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in naiievov. 21.00 Literarni večer. 21.40 Glasbeni nokturno. ČETRTEK, 6. NOV .9.35 TV v šoli (Zagreb) 10.30 Nemščina (Zagreb) 10.45 Angleščina (Zagreb) 11.00 Francoščina (Beograd) 14.45 TV v Soli — ponovitev — (Zagreb) 15.40 Nemščina — ponovitev (Za. greb) 15.55 Angleščina — ponovitev — (Zagreb) 16.10 Osnovne splošne izobrazbe (do 16.40) (Beograd) 17.45 Veseli tobogan — oddaja za otroke (Ljubljana) 18.15 Po Sloveniji (Ljubljana) 18.40 Spomini revolucionarjev — (Zagreb) 19.10 Glasbena oddaja (Zagreb) 19.45 Cikcak (Ljubljana) 20.00 TV dnevnik (Ljubljana) 20.30 Vijavaja (Ljubljana) 20.35 William Thackeray: Semenj ničevosti — nadaljevanje — (Ljubljana) 21.25 Kulturne diagonale (Ljubljana) 22.20 Shanandoah — serijski film (Ljubljana) 22.45 Poročila (Ljubljana) Q Upravni odbor Društva za Združene narode za SR Slovenijo s sedežem v Ljubljani razpisuje NAGRADNI NATEČAJ za najboljše sestavke o delu OZN in njenih specializiranih agencij. Natečaja se lahko udeleže učenci 8. razredov osemletke, dijaki srednjih in strokovnih šol ter slušatelji in diplomanti višjih in visokih šol v Sloveniji. Izbira teme je svobodna; vodilo naj bo le njena povezanost z delovai^em OZN na področju varovanja mednarodnega miru in varnosti, pospeševanja miroljubne in aktivne koeksistence in prijatelj-skih odnosov med narodi, uresničevanje mednarodnega sodelovanja z reševanjem mednarodnih problemov ekonomske, socialne, kulturne in Človekoljubne narave, kakor tudi na področju varstva človekovih pravic. Poleg delovanja same OZN prihaja v poštev tudi problematika, ki je v zvezi s specializiranimi agencijami Združenih narodov, npr. FAO — borba proti lakoti, UNICEF — pomoč otrokom vsega sveta, UNESCO — problemi izobraževanja, znanosti in kulture, WHO — prizadevanja za izboljšanje zdravstvenih razmer, boj proti epidemijam itn. Najboljši sestavki bodo nagrajeni na dan člo-veko\ah pravic 10. decembra letos. Nagrade bodo razdeljene na proslavi v prostorih društva. Naloge je tj-eba oddati v tajništvu društva ali pa poslati na njegov naslov: Ljubljana, Cankarjeva l-II, do 1. decembra 1969. Na tem naslovu lahko dobite tudi vse potrebne informacije in gradivo za nalogo. Za odbor društva član dr. Borut Bohte avtomatski oljni gorilniki s KROŽIMIM PLAMENOM PETEK, : NOV 9.35 TV v šoli (Zagreb) 11.00 Angleščina (Beograd) 14.45 TV v šoli — ponovitev — (Zagreb) 16.10 Osnove splošne izborazbe — (Beograd) 17.45 Nove dogodivščine Huckle-berraja Finna — serijski film (Ljubljana) 18.15 Mladinski koncert; Jan Slbe-llus- Finska (Ljubljana) 19.00 Svet na zaslonu (Ljubljana) 19.30 Naš globus (Ljubljana) 19.50 Cikcak (Ljubljana) 20.00 TV dnevnik (Ljubljana) 20.30 Vijavaja (Ljubljana) 20.35 Mojstri besede na filmskem trsJtu: (Sospodlčna Julija — Švedski film (Ljubljana) Rezerviran čas (Ljubljana) Poročila (Ljubljana) Drugi spored: 17.25 Poročila (Zagreb) 17.30 Kronika (Zagrebi* 17.45 Oddaja za otroke (Skopje) 18.15 Mladinski koncert — (Ljub. Ijana) 19.00 Kultura danes (Beograd) 19.50 TV prospekt (Zagreb) 20.00 TV dnevnik (Zagreb) 21.00 Spored italijanske TV SOBOTA, 8. NOV 9.35 TV v %oli (Zagreb) 14.30 Namizno-tenlškl tur^r — prenos (Sarajevo) 17.45 Po domače (Ljubljana) 18.15 Otroci Evrope — mladinska oddaja (Beograd) 19.15 S kamero po svetu; Brazil I. del (Ljubljana) 19.40 Pet minut za boljši jezik — (Ljubljana) 19.45 Cikcak (Ljubljana) 20.00 TV dnevnik (Ljubljana) 20.30 Vijavaja (Ljubljana) 20.35 Zabavno glasbena oddaja — (Zagreb) 21.35 Rezervirano za smeh (Ljubljana) 21.50 Novi rod — serijski film — (Ljubljana) 22.40 TV kažipot (Ljubljana) 23.00 Poročila (Ljubljana) Drugi 8pored: 17.25 Poročila (Zagreb) 17.30 Kronika (Zagreb) 17.45 Narodna glasba (Beograd) 18.15 Otroci Evrope (Beograd) 19.15 S kamero po svetu (Beograd) 19.45 TV prospekt (Zagreb) 20.00 TV dn^Ik (Zagreb) 21.00 Spored italijanske TV BLOMSTEDT AB i ZMOGLJIVOST 16.000 DO 450.000 kcal/h I KURILNO OLJE ZA GOSPODINJSTVO DO 1,6« E NA VSEH BENCINSKIH ČRPALKAH NORDIJSKA IZVBDBA KONKURENČNE CENE Švedska kvaliteta GENERALNI ZASTOPNIK ZA JUGOSLAVIJO ierromoto MARIBOR Skupni Reklamni Program Partizanske anekdote Nekaj borcev se 'je zbralo okoli radia, da so poslušali poročila. Med drugim so slišali tudi o uspehih zavezniških letalskih sil, ki so bombardirale nemško vojno industrijo po sistemu »tepih«. Po poročilih so borci vneto komentirali dogodke, le puškomitralje-zec, ki je bil velik šaljivec, je izzivalno molčal. Seveda ga je komisar vprašal, za' kaj nohiene ne reče, pa je odgovoril: »Tovariš komisar, pravkar premišljujem, kako se bomo preskrbovali z orožjem, če nam bodo uničili vse tovarne municije v Nemčiji!« X Po hudih bitkah izčrpani so morali partizani nekoč premagati težaven vzpon po neprehodnem in spolzkem terenu. Književnik Branko Čopič je zajahal onemoglo mulo, ki je bila bolj podobna prividu kot živemu bitju. »Hej, mula, hej!« je vzkliknil Čopič, mula pa nikamor. Oba sta onemogla zaostala. »Kaj je s teboj, Branko?« so klicali partizani. Čopič je obupano odgovoril: »Tovariši, kaj ne vidite, da preverjam Leninovo teorijo: korak naprej^ dva koraka nazaj!« X Kipar Stojan Batič je kot četni komisar med NOV naredil kip borca in mu pomotoma položil puško na levo ramo. Vsi so občudovali kip, nihče pa ni opazil pomote. Potem je komandir zbral četo in poveljeval: »Puško na levo ramo!« Borci so začudeno gledali, eden pa se je opogumil in vprašal: »Menda na desno ramo?« »Ne!« je rekel komandir. »Ce^e tovariš komisar naredil borca s puško na levi rami, pomeni, da je direktiva: likvidirati vse. kar je desničarsko!« X Med naloge narodnoosvobodilne vojske je spada- lo tudi higiensko izobraževanje ljudstva po ogroženih krajih, kjer so razsajale nalezljive bolezni, posebno tifus. Tako je zdravnik iz sedme kordunske divizije zbral vaščane v neki hiši in jim predaval o preventivi, individualni in kolektivni higieni, profilaksi itd. Ljudje seveda niso razumeli tujih besed, pa vstane čez dve uri neki starec, vzame v roke pipo, pljune na tla in gre proti vratom, rekoč: »Pojdi se ti solit s higieno! Rajši pazi na zdravje, to je v teh časih važnejše!« Vsi so mu pritrjevali. USP UČINKOVITA IN NAJCENEJŠA SKUPNA REKLAMA V PETIH ČASOPISIH IN DESETIH LOKALNIH RADIJSKIH POSTAJAH SRP Gd^^PODARSKt^Of^GANlZAajfr : =R^}0:AMNE ZDRU2ENJ :. POKRAjiNSKT^' C^^NIKOV >IN >LOKAwNiH ". RADIJSKJH vpOSTAJ^^^^-5 CELJŠ;' GREGORČIČEVA 5’ - TEL. 20-09 SRP v TEM TEDNU VAS ZANIMA K Petek, 31 oktobra — AUona Sobota. 1. nov — Dan mrtvih Nedelja, 2 novembra — Dušank« Ponedeljek, 3. novembra — Silv« Torek, 4. novembra — Karel Sreda, 5. novembra — Savina Četrtek, 6 novembra — iCTart Ribnica; 31. 10. In 1. 11. ameriški film »Steze slave«. Sodražica; 1. in 2. 11. španski barvni film »Vioonte ureja račune«. Trebnje; 1 in 2. 11. ameriški kavbojski film »Billy "nie Kid«. Brežice; 31. 10. in 1. 11. fran. ^ ooski film »Odkritje Ijubead«. Brežice; 2 in 3. 11. ameriški film »Cuka«. 4. in 5. 11. angleSki film »Rodbinska stvar«. Crnomrlj: 31 10. do 2. 11. ameriški barvni film »Nevada Smith«. 4. 11. angleSki barvni film »Ubogo dekle«. 6. 11. aroeriSki barvni £Um »Tobruk«. Kočevje — »Jadraa«: 31. 10. do t. 11. ameriški barvni film »Pet maščevalcev«. 2. in 3. 11. italijanski barvni film »Druga stran zakona«. 4. 11. anf^eški barvni film »Mister 10 odst.«. 5. 11. francoski barvni film »Pantomas proti Sot-landyardu«. 6. 11 ameriški bar-■vni fihn »Tiho. tiho, Charlotte«. KosUnjevIca: 2. 11. ameriški barvni film »Naboj za zlikovca«. Metlika; 31. 10. do 2. 11. Italijanski barvni film »Purija t Bai-ii«. 31. 10. do 2. 11. italijanski barvni film »Ringo in njegov dati revolver« Mirna; 1. in 2. 11. ameriški film »Mesto pod soncem«. 5 in _6. 11. »Dr Sin«. Mokronog: 1. in 2. 11. ameriški barvni film »MočnejSe od slave«. Novo mesto — potujoči kino Novo mesto; 1. do 4. 11. nemško-italijansko-Spanski barvni film — »Poslednji Mohikanec« •Novo mesto; Od 31. 10. do 3. 11. ameriški barvni film »Svringerji«. Od 4. do 6. 11. Svedsko-danski film »Jaz ljubimec«. Dragemu sinu ter ljubečemu oCku Zdenku Tekstorju čestitajo za rojstni dan vai njegovi. Branki in Marjanu Moškonu cA rojstvu Primožka prisrčno čestitamo vsi delavci uredništva in i^>rar ▼e Dolenjskega lista. Dragemu možu in očku Riliardo Gričarju i* Ločne aa praznovanje veliko sreče in adravja! 2ena » otroki. Franc Bele, Dol. Lakovnice 9, Novo mesto, pr^vedujem pašo kokoši in tojo po mojih parcelah »Kačnice« družini B<^te iz Dol. Lakovnic 4, Novo mesto. Ce pre-jKTvedi ne bodo upoštevali, jih bom sodno preganjal. »rane Fifolt, Drenje 7. StraU, preklicujem neresnične besede 9 Ivanu Fifoltu iz Drenja 3, Straža. Oktobrsko vreme v pregovorih V vinotoku burja, mraz, v prosincu sončen čas. — Ce se drevje zgoda] obleti, polje ob letu bogato rodi. — če je Gal toploten in suh, bo leto, ki pride, z močo skopuh. — Gal suho-ten obeta su^o naslednjega leta. r- Vlažen, mrzel Luka kmalu sneg jrrikuka. — Kakršno vreme Urša prinese, tako se zima rada obne- se. LUNINK MENE: 2. 11. € ob 08,14 9. 11. • ob 23.11 16. 11. ^ ob 16,45 Ob boleči Izgubi ljubljen* stare mame ELIZABETA KAJTNA is Kočevja se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in znancem, ki so ji požrtvovalno lajšali t bolezni trjdjenje in jo spremiM na njeni zadnji poti. žalujoča vnuka Vlado in Ivan Roth 1<7qb\/esti[aI Cenjene goste obveščam, da je ob torkih gostilna pri Henriku v Loški vasi zaprta, ostale dneve nudim postrvi, doniače koline in do. bro domačo kapljico. Za obiske se priporočam! Marija Biček, Leskovec 4, Brusnice, prekličujem, kar sem dne 12. oktobra letos neresničnega trdila o Alojzu Novaku z Rateža, in se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. Preklicujem vse razžaljive bese. de, izrečene proti Blažu Kovaču in njegovi družini iz Starega kota 30. Marija Lavrič, Stari kot Sl, Draga. SLUŽBO DOBI DEKLE ZA STRE2BO sprejme ta. koj Gostilna Cilka Lukež, Brežice. TfiCKM MLADO, poMeno gospodinjsko pomoMco k 4-članski družini Dr. Miran Cuk, Ljubljana, Zeleznikarjeva 21, telefon 321.365. 8(.;EJMKivi DEKLE, ki bi se rada zaposlila v Ljubljani. Zadravec, Goljevica 88, Ljubljana. DEKLE, katero ima veselje za gostinstvo, lahko dobi takoj zaposlitev. Plača po dogovoru. Ange. la Mencinger, gostilna Zelenica, 2irovnica na Gorenjskem. MIZARSKEGA VAJENCA sprejmem. Stanovanje preskrbljeno. Franc Trampuš. miziu*stvo. Ljubljana — Šentvid, Tacenska 59. SPREJMEM VAJENCA za mizarsko obrt Splošno mizarstvo — Vlado Polak, Brežice. TA VARSTVO 3-letnega fantka sprejmem variihinjo na dom v Kranju od 15. novembra do spo-mlae. IDEK Kočevje. Tkalnica Ribnioa. AVTO RADIO Blaupunkt UKW — prtljažnik in zimske gume za »škodo« poceni prodam. Naslov v upravi lista (2060/60). PR(M>AM hrastove plohe (S cm) In enofazno krožno žago. Naslov v upravi lista (2^7/69). PRODAM SKEDENJ v Vavti vasi. Jože Vidic, Vavta vas 42, Straža. Z.\RADI SELITVE prodam električni štedilnik in nemški polavtomatski pralni stroj. Ogled vsak dan od 17.30 dalje. Znan-čeve njive S-4, stanovanje 1. 13. 15 in l&xoIski gumi voz ugodno prodom in 6 mesecev starega žrebička. Bulc, Jurčkova pot 73, Ljubljana. V BLIŽINI BLANCE imam naprodaj jabolčnik v manJSlh ali večjih količinah. Dostava do ceste Cena po dogovoru. Ponudbe pošljite na na.slov: Vid Novak, Medvode 60. Ob smrtit našega moža, očeta in starega očeta ANTONA ŠENICE se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam pomagali v težkih trenutkih, Izrekli sožalje, darovuU cvetje in ga spremili na zadnji poti. Posebna hvala vaščanom, podjetju Javna skladišča in Novosti !z Ljubljane ter gospodu kaplanu za po^o^lne besede. Vsem Se enkrat iskmia hvala. Žalujoči; iena Jožefa in otro-ei > družinami Dol. SuSice, 26. 10. 1969 Ob težki izgubi našega dragega očeta ANTONA MATJAŠIČA , te RadovK 5 pri Metliki se^ Iskreno tahvaljujem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom, ZB Metlika, govornikom ob krsti in odprtem grobu. Hvala pevcem, godol in vsem, ki ao ga poešnremill na zadnji poti, mu darovali veno* in ovetje ter mi izrekli solb^e. Posebna zahvala Daku Damjanovieu m požrtvovalnost ter organizacijo, zdravniškemu o»^Ju iz Novega mesta za lajšanje bolečin. Zahvala Martinu in Jožetu Brodariču hi Francki Brodarič, ki so mi stali ob strani v težkih trenutkih. Žalujoča hčerica Terezij« In drugo sorodstvo PRODAM STAMOVANJA ODDAM opremljeno sobo z upora, bo kopalnice. Naslov v upravi lista (2063/69). ODDAM dve prazni sobi v Novem mestu s 15. novembrom. Na-»lov v upravi lista (3085/69). MOTORNA VOZILA PRODAM FIAT 750. letnik 1967, prevoženih 27.000 km in leseno garažo — Jože Ban, Nad mlini 8, Novo mesto. UGODNO PRODAM poltovomi avto Kurir, tudi na obroke. Naslov ▼ upravi lista (2062/69). PROD.^M garažo s fiatom 750 in prikolico. MarinNik, Kino »KRKA«, Novo mesto. PROD^lVf knrnmboliran fiat 750. Poizve -e pri Vinku Ržeku. Cesta herolev — Do’onUra market Novo mesto ali v Vnvti vasi 42, 3traža. PPoruM TRAKTOR n-n^^nlčar fiat (JS 28 vtnoirTB<1n>«VI. v bpIo dobrem »t«n1n .Toi*p (Tblak, Bre. «wrtca 2. BoWanl fnrrrttk%, <^«Tne, pMtilna Brežtee — Zakot S8. PRODAM »ivahil stroj Veritas. Stane Gorenc, Prešernov trg 4, Novo mesto. PRODAM kompletne naprave za izdelavo ^arezne strešne opeke — 10 kosov naenkrat. Lado Androja, Šentjernej 21. ?>OSEST v BREŽICAH prodam moderno delavnico t pisarno in drugimi prostori — trofazni tok, pripravno za vsako obrt. Informacije: Brežice .poštni predal 20. ZARADI CTAROSTI In bolezni pro. dara 10 ha posestva vseh kultur. Elektrika, voda pri hiši. Pojasnila: Vlado Soln, Brestanica 117 a ob Savi. PRODAM HlSO. vinograd. sadiU vrt na Dolenjskem. Ponudbe pod »Ugodno«. PRODAM ZIDANICO S stanovanjem in nekaj vinograda na ški gori. Ponudbe na npravo sta pod »Prilika«. PRODAM manjše posestvo s hišo zaradi selitve. Dolenja vas 6, prt Mimi peči. ^A7MO ŽEI.IM SDOznati dobro gospodinjo, po možnosti s pokojnino, jtaro od 40 do 47 lot. Sem vdovec, star 46 let močne postave, s hišo. Delam v rudniku Zelo sem osamlien. Ponudbe ooSlJite na uoiavo lista (2079/69). ŽKU)DCN| KATAR, čir na želodcu In dvnnalstemiku ter katar rtebelesra 6rev»sa zdravite z uspehom s nr)rf»>lTiirri rdrnvllrtm — z ro«m5klm DONAT vrelrem. Zah. tevnitp jm v »voli trtrovlnl. te pa srn dob<* v Novem mesiti pri PMT>*T,TNTTai. RTANT)ART)n — fMT5RrATrtR.TU) tn r>rl DOT.FNJ KI. 7^ T.FPA In modema poročna prstan« se vam solafia pot v I.ititv Hano k iStaitsTlu t Oospoaki I (potof univ«ra»). Ob prerani, nenadomestljivi iEgi^ naše drage mame ANE HRASTAR, roj. GREGORČIČ se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ao darovali vence In cvetje, nam izrekli sotelje in jo v tako lepem številu spremili na zadnji poti. Žalujoči; sinova in hčerke * družinami Dol. Kronovo, Novo metrto, Mir' na, 81. oktobra 1969 Obvestilo in opravičilo Pretekli četrtek pribl. 17.000 naročnikov našega lista ni pravočasno prejelo nove številke: v sredo zvečer se je med tiskanjem Dolenjskega lista v tiskarni DELO pokvaril rotacijski stroj, ki so ga lahko popravili šele do četrtka zjutraj. Zaradi zamude v tiskarni so mnogi naročniki dobili naš časnik šele v petek dopoldne. Vse, ki so svoj list dobili z zamudo, vljudno prosimo za razumevanje izrednih o-koliščin, ki so povzročile nevšečnost in neprijetno prepozno dostavo časnika. UPRAVA LISTA KOČEVSKI TISK KOČEVJE razpisuj e licitacijsko prodajo osnovnega sredstva za dofi-tavno vozilo znamke IMV 1000 KOMBIBUS (7 in 1 sedež) Vozilo je vozno. Prodaja bo dne 3. novembra 1969 ob 7. uri za družbeni in ob 8. uri za zasebni sektor. Prav je, da zveste: = »rin« Ni res, če kdo trdi, da ga bo zmanjkalo! RES PA JE, da skoraj vsak teden zmanjka Dolenjskega lista v drobni prodaji v trafikah. Zato je Se vedno naj zanesljivejša pot, da ga boste vsak četrtek dobiU v roke, če si ga naročite na domači naslov. Pišite nam Se danes dopisnico in si pokrajinski tednik 9 občin nar ročite domov — vsak teden vas bo pismonoša rad obiski z njim! Lep poajdrav vsem naroCndkoni to braloean! UPRAVA OOUENJSKEGA LISTA Žlabja vas: hudo 1 trčenje na ovinku | »v. oktobra ob 18. uri se Je zgodila huda nesreča v Žabji vasi. Skozi žabjo vas Je vozil osebni avtomobil Maks Zupančič iz Za-voglja pri DobrunJah in na ovinek pripeljal po levi strani ceste. Naproti se je peljal s »škodo« Ivan Stangelj iz Gotne vasi. I*riSlo je do trčenja. Zupančičev sopotnik -\n-ton Vidmar iz Zavoglja je bil hu-je raixjen, voznik in druga dva sopotnika pa laže. Gmotno škodo so ocenili na 15.000 din. Zupančiču so po nalogu preiskovalnega y>rtnikft odvzeli kii, ker ao sumili, da Je vozil pod vplivom alkx>-hola. Mačkovec: razneslo zračnico Novosadčan Kalman Bem se je 26. oktobra i>opoldite peljal s volkswagn(xn iz Ljubljane proti Zagrebu. Pri Mačkovcu je avtomobilu razneslo zračnico, zato se Je prevrnil po nasipu v eo^> zadel drevje in obstal. Vomlk je bil laže poškodovan, škodo pa so ocenili m 8.000 din. Jugorje: z avtom v skalo Zagrebški voznik Borislav Ala-banda se je 26. oktobra peljal t osinim avtomobilom čez Gorjance proti A^tliki. Pri Jugorju se je znašel v jarku, nato pa je treščil v skalo in se prevrnil. Škodo so ocenili na 3.000 din. Metlika: mopedist med pešce Ivan Stefančič iz Bušinje vasi se je peljal 25. oktobra zvečer z m(H)edom po Cesti bratstva m enotnosti v Metliki in zbil na tla pešce Stefana Muhiča, Jožeta Jakliča m Vero Muhič. Sumijo, da je Stefanič vozil pod vplivom al bohola. Cikava: z avtom prelomil drog Novomeščan Rudi Rozman Je 20. oktobra zvečer voeil osebni avtomobil Franca Klobučarja iz Stopič od Smolenje vasi proti 2abji vasi. Pri Cikavi je avtomobil zaneslo s ceste, za^l je telefonski drog in ga prelomil. Voznik in sopotnik Martin Modic sta bila pri nesreči lažje ranjena. Škodo •o ocenili na 2.500 din. Velika vas: hudo trčenje - trije ranjeni 20. oktobra dopoldne Je Justin Hlrm iz Regerče vasi, vx3znik Pl ONIRJEVEGA tovornjaka, pri Veliki vasi naglo ustavil vozilo, ker Je osebni avtomobil, ki je prihajal naproti, prav tedaj prehiteval tovornjak. Za PIONIRJEVIM to-vomJiJcom je Slavko Celin pripeljal osebni avtomobil EMONE iz Ljubljane in treščil v stoječe vozilo. Celina m ixjuna sopotnika Antona Potočnika in Franca Dre-flaka so odpeljali v bolnišnico. 6kodo pa so ocenili na 15.000 din. Avtomobil je zaneslo 21. oktobra zvečer Je voanik osebnega avtomobila Alojz I^kše iz Viher vozil ia Čateža proti Krški vasi. Na ravni cesti ga je iE neznanega vzroka zaneslo na levo stran v pol motra globok obcestni kanal in v betonski propust. Na avtomobilu je aa okroc 4.500' ddn škode. Nesreča pri srečanju 22. oktobra popoldne je voznik tovornjaka Adolf Kiižanec peljal iz Kršk^a proti Dmovemu po desni strani. Iz na^rotne smarl je pripeljal vo2ziik osebnega avtomobila Fradc Babič iz Kršk^. Pri srečanju v križišču Je voznik osebnega aivtomobila Ivan Hale iz Arti£ % neprimerno hitrostjo prrtiiteval tovornjak prav v času srečavanja z BaUčem. Da bi se izognil bočnemu trčenju. Je Babič zi4>eljal Da desno ter obstal na nasipu. V tem času Je pripeljal te Krškega voznik osebnega avtomobila Matjan Vaško tn se ustavil Uk za stoječim tovojnJakom. Tovornjaku so popustile zavcae, da je pri vzvrt^ vožnji zadel Va^ov avtomobil. Na vozilih je nastalo za okrog 3.000 dinarjev škode. Trnovo: samo krompir je ostal Prejšnjo soboto proti večeru je nenadoma začelo goreti gospodarsko poslopje Antona Špana iz Trnovca pri Sevnici. Ko so pritekli domači gasilci, so lahko le ugotovili, da ne morejo gasiti, ker ni vode. Na pomoč so prišli tudi gasilci iz Sevnice in skupno so omejili požar, tako da so zgoreli le hlev, kozolec, skedenj, ne pa tudi stanovanjske hiše v bližini. Španovim je zgorelo prav vse s pšenico, fižolom in jabolki vred, ostal je le krompir, ki so ga imeli v drugem prostoru. Ogenj je povzročil 5-letni domači otrok, ki se jo Igral z vžigalicami. Iščemo KV črkoslikarja KV mizarja Nastop takoj, odličen zaslužek, samsko stanovanje. Reklamni ateljeji FRANC MERJASEC, aranžer-moj-ster — Ljubljana, Šentvid, Gunclje, Štrukljeva 17 — tel. 51-641. Trgovsko podjetje HMELJNIK — Novo mesto objavlja prosto delovno mesto LIKVIDATORJA v komerciali Pogoji: končana srčdnja ekonomska šola z najmanj 3-letno prakso ali trgovska šola s prakso nad 10 let v trgovini ali podjetju. Nastop dtela takoj. Osebni dohodek po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Prošnje sprejema komisija za kadrovska vprašanja. Razpis velja do zasedbe. DOLENJSKI UST UUSTNIKl IN IZDAJATELJI. ooCinsKe Konleren ce SZDL Brežice. Črnomelj Kočevje. Krfiko, Metli icft Novo mesto Ribnica Sevnica in IYebnje UREJUJE UREEUNlSKi ODBOR Fone JoSnik (glavni in odgovorni uredmk) Ria Bač©r Slavko Dokl, Miloš Jakop«c, Marjan L«gan Manja Radovan, Jože t»rimc Jožica reppey U) Ivan Zoran Teb nični urednik Marjan MoSkon IZHAJA »sak detrteJt - Posamezna itevUka 70 par (70 siarlb dm) - L«etnB naročnina; 32 Ndin (3200 Sdin). polletna haročnma 16 aovlb dinarjev , (1600 Sdin)t plačljiva j« vnaprej - Za inozemstvo 62 50 novih dlntu-jev (6 3S0 Sdln) oz b amertšklh do iarjev ali ustrenia druga valuta v vrednosti & amerl’ ftirth dolarjev - TekoCi račun pn podr SDK v Novem mestu: 5214i-U — NAS1XJV UTUsIDNlSTVA IN OPRA VE: Novo mesto Olavn) trg 8 - Poitn) predal: 33 — Telefon: (06fi)-31-227 - Nenaročenih rokoptaov tn fotografu oe vračamo - Tlaka OP tDelo« » Ljubljani ^