Uredništvo in uprava tabor-
TELOVADNI DO M • LJUBLJANA Telefon 33-85 — Čekovni rač. uprave 16.416
NIK ZA FIZKULTURO
LETO II ★ IZDAJA FIZKULTURNA ZVEZA SLOVENIJE ★ ŠT. 18
IZHAJA REDNO VSAK PETEK MESEČNA NAROČNINA DIN 12-— Rokopisi se ne vračajo
#
1
Fizkulturniki so slavili 27. april in 1. maj
Fizkulturniki in fizkulturnice neso v paradi sliko maršala Tita
Kakor ase druge množične organizacije, je tudi naša mlada fizkuliurna organizacija sad več kot štiriletne osvobodilne borbe, le da je bila njena ustanovitev možna šele po popolnem izgonu fašističnih imperialistov in uničenju domačih oboroženih izdajalcev.
Res da je Osvobodilna fronta v začetku svojega obstoja ukazala kulturni in tudi fizkulturni molk, kajti kakršno koli kulturno ali fizkulturno delovanje na okupiranem slovenskem ozemlju ni moglo koristiti v tem času slovenskemu ljudstvu, ampak je pomenilo odvračanje od oboroženega odpora, ki je bil edini pogoj za naš obstoj.
Tak je bil program Osvobodilne fronte -—danes nihče ne more trditi, <la ni bil pravilen, kajti tu je svoboda, tu je ljudska oblast.
V svobodi, v kateri je nastala naša fizkulturna organizacija, izpolnjuje svoj program in obenem program svoje Osvobodilne fronte, katere del je ona sama.
Vse njeno delo, ki ga vrši, ima svojo pravo vsebino, kar se je pokazalo pri vseh dosedanjih prireditvah po vseh krajih Slovenije.
štafetne prireditve izpolnjujejo politični program Osvobodilne fronte, doprinašajo k povezovanju in zbliževanju oddaljenih krajev, k spoznavanju raznih pogojen življenja in ustvarjajo enotnost slovenskega ljudstva, posebno mladine, kar je danes v borbi za dokončno združitev slovenskega ljudstva prva in temeljna naloga vsakega resničnega patriota. Marsikateri primorski mladinec in mladinka, ki sta prinesla pozdrave primorskega ljudstva ob priliki pete obletnice Osvobodilne fronte iz Grgarja nad Gorico čez Trnovsko planoto in dalje preko primorskih krajev v Ljubljano, sta prvič v življenju videla nove slovenske kraje in prvič spoznala način življenja v teh krajih.
Prireditev 27. IV. na stadionu, je prav tako simbolizirala stremljenje po združitvi slovenskega ljudstva. Razbitje reakcije, ki ogroža naš Trst in prikaz hotenja vseh federalnih enot, da branijo svobodo Primorske in Trsta je simbolično prikazano stremljenje našega ljudstva.
Seveda niso te prireditve pokazale skrajno možnost dosegljivosti. Da dosežemo vrhunec in Popolno izvežbanost, bo treba se mnogo dela in truda. Toda s takimi prireditvami, ki jih bo Prihodnja leta in tudi letos še Panogo, bomo dosegli tudi za sa-‘Po fizkulturo veliko koristnega.
Pokazalo se je, da je želja za fizkulturnim izživljanjem prodr-precej široko med ljudske Pano žice, posebno na vas, kjer 'Pietska mladina z vso resnostjo sodeluje pri vseh prireditvah, je osnovni pogoj za ves nadaljnji razvoj v pogledu vsestra-P°sti in množičnosti v fizkulluri.
Pri proslavah pete obletnice ustanovitve Osvobodilne fronte in praznika 1. maja, so sodelovali tudi fizkulturniki. Tudi oni so pokazali, da se vesele obletnice prebujenja našega ljudstva in praznika dela — 1. maja. Na svojih prireditvah, kakor tudi na paradi 1. maja so potrdili, da niso več nekaj ločenega, nekaj kar nima z ljudstvom nič skupnega, da ne žive in ne delujejo več v tesnem, širokim ljudskim množicam ne-
dostopnem okolju, ampak da so se spojili z ljudstvom, da razumejo in sc zavedajo ljudskih teženj in potreb, da žele vključiti v svoje vrste tudi kmetsko in delavsko mladino in da se tudi oni vesele pridobitev osvobodilnega boja.
V soboto, 27. aprila dopoldne, je bilo v Ljubljani, na Kongresnem trgu svečano ljudsko zborovanje v proslavo pete obletnice ustanovitve Osvobodilne fronte. Na to proslavo
VSELJUDSKI PETEROBOJ
I. redna skupščina Fizkulturne Zveze Slovenije je osvojila predlog Zveze mladine Slovenije za Vseljudski peteroboj, ki se začenja 10. maja in konča na Fizkulturni dan 23. junija tega leta. Vseljudski peteroboj, ki naj zajame sleherno vas, mesto, tovarno in šolo, mora utrditi fizkulturno organizacijo in jo razširiti tako, da bo postala last širokih ljudskih množic.
x Spomladanski -kros je bil prvi mogočni korak ljudstva, zlasti pa mladine v fizkulturo. Vseljudski peteroboj pa mora ta začetek utrditi in mu dati konkretne delovne vsebine.
Mladina Slovenije!
Pripravljaj se z vso vnemo za tekmovanje v Vseljudskem peteroboju! Vsak mladinec in mladinka naj se vključi v to tekmovanje, da duška svoji radosti, ki naj jo izrazi v merjenju sil pri tekmovanju. Vseljudski peteroboj mora postati mogočna manifestacija enotne volje vsega naroda usposobiti svoje moči za izgradnjo domovine.
Delavci in kmetje!
K vašim velikim delovnim naporom v borbi za gospodarskim dvigom — tudi zdravega razvedrila in veselja. Vseljudski peteroboj naj zajame vas vse, naj vam pripomore, da boste svoje delo vršili še z večjim in radostnejšim poletom. Tovarna in šola, delavnica in vas naj se združijo, pomerijo svoje sile v Vseljudskem peteroboju. Vsak delovni človek v mladi republiki — fizkulturnik!
Slovenske žene!
Vseljudski peteroboj naj zajame in zaktivizira v fizkulturnem delu prav vsako slovensko ženo.
Mladina tovaren, delavnic, šol, mest in vasi — delovno ljudstvo vse domovine! Vključimo se vsi v Vseljudski peteroboj, ki naj postane prava narodna last. Novi ljudski aktivi naj zrastejo v tekmovanju in pripravljanju za Vseljudski peteroboj in dajo z vztrajnim delom novega življenja fizkulturi. Vseljudski peteroboj naj postane najboljša priprava za 23. junij — dan fiz-kulture — obenem pa naj bo začetek priprav k tekmovanju za Fizkulturni znak.
S tekmovanjem v Vseljudskem peteroboju razvijajmo in čvr-stirno svoje delovne sile, da bomo kos vsem nalogam, katere postavlja pred nas domovina in maršal1 TITO!
Smrt fašizmu — svobodo narodu!
G. O. FZS, G.O.ZMS, G. O. ESZDNJ, G. O. AFŽ.
so poslali svoje pozdrave fizkulurni-ki iz vse Slovenije. Okrog 11. ure dopoldne so prispele na Kongresni trg
šiafele, '
ki so prispele iz Primorske, Štajerske, Dolenjske in Gorenjske, sam pa je pritekel in prinesel pozdrave z Zlatega polja znani predvojni državni prvak na dolge proge Jože Bručan iz Kamnika.
Štafeta iz Primorske je prinesla več palic, glavna pa je bila iz Grgarja, iz kraja, kjer je nastal 7. korpus JA. Primorska mladina je pričela teči že 26. aprila in je predala štafeto mladini ljubljanskega okrožja v Planini, kjer so pri svečani predaji govorili zastopniki kraj. odbora OF, Ju g oslov, armade in primorske mladine. Ob 7.30 uri so mladinci fizkulturniki iz Rakeka ponesli štafetno palico naprej proti Ljubljani. Ob vsej progi so navsezgodaj pričakovali štafeto mladinci in mladinke, nekateri člani fizkulturnih društev, druge pa je zbrala organizacija ZMS. Nekateri od njih, ki se sicer ne bavijo s fizkulturo, so se pokazali za odlične tekače, med njimi Tollazzi Bojan iz Dol. Logatca, mladinec - partizan, ki je bil tudi izvoljen za okrajnega delegata za III. kongres USAOJ-a. Izkazalo se je tudi društvo z Vrhnike, ki je imelo najddljšo progo, na katero je postavilo 58 tekačev. Na Vrhniki je bil prihod štafete združen z veliko ljudsko manifestacijo. Pri Dolgem mostu na Viču pa so prevzeli štafetno palico tekači FD Edinosti in jo ponesli dalje na Kongresni trg, kjer so se ob 11. uri sešle štafete iz Maribora, Bleda, Bele Krajine in nato skupno predali štafetne palice s pozdravi predsedniku vlade l'LR Slovenije tov. Kidriču.
Nastop na stadionu
Isti dan popoldne so se desettisoči ljudi zgrinjevali na ljubljanskem stati ionu. Že ob 3. uri popoldne so se začele polniti številne vrste stadiona, ki sprejme okrog 30.000 gledalcev. Tisti, ki so mislili, da bo zanje dovolj prostora, če pridejo ob pol 4. uri, ko je bil določen začetek slavnosti, so se močno ušteli, kajti že dolgo pred napovedanim začetkom so bili zasedeni vsi sedeži. Množice ljudstva pa so se še naprej valile po Dunajski cesti proti stadionu. Okrog četrte ure je bil stadion tako nabito poln, kot šc nikdar doslej.
Tribuna stadiona je bila okrašena z velikima slikama generalisima Stalina, maršala Tita, s preprogami in zastavami. Precej pred pričetkom so se na njej zbrali predstavnik; Prezi-dija Ljudske skupščine FLRJ, Zvezne vlade in vlade LR Slovenije ter mnogi drugi gostje, ki so se bili udeležili tudi dopoldanskega zborovanja na Kongresnem trgu. Na desni strani tribune pa so sedeli pevci reprezentativnega pevskega zbora bolgarske armade. Na nasprotni strani
stadiona se je med številnimi državnimi in federalnimi zastavami blestel velik transparent z geslom:
Naprej k novim zmagam na polju proizvodnje!
Prireditev je bila otvorjena s himno, nakar so zapeli združeni pevski zbori tri pesmi, ki so svečano odmevale po stadionu. Sledili so narodni plesi, katerih pestrost so še povzdigovale lepe narodne noše. Temu je sledil fizkulturni spored, ki je bil na izviren način izvajan po zamisli tov. Jelice Vazzazove.
Najprej so na igrišče prikorakale dolge vrste ženske in moške dcce, ki se je postavila v vrste in skupne ter izvedla množični štafetni tek, pri čemer so sami s svojimi telesi napravili ovire.
Sledila je najlepša točka sporeda, 1 simbolični prikaz ogražanja in osvoboditve Trsta, sedme federalne edi-nice FLRJ.
Z razvitimi in plapolajočimi zastavami je prikorakalo na stadion sedem skupin naraščajnikov in narašča jnic, ki so predstavljali sedem fe- • deralnih edinic, za njimi pa še osma skupina, ki je predstavljala reakcijo. Skupine so se razporedile po igrišču tako, da je bila v sredi skupina, ki je predstavljala Trst.
V vsaki skupini so se naraščajniki razporedili v obliki zvezde, dočirn so se v sredi zvezd postavile naraščaj-nice v krog. Godba je igrala kola, ki so jih med petjem plesale nara-ščajnice, dočim so naraščajniki izvajali simbolične vaje, ki so ponazarjale delo na polju, v delavnici in .vadbo za razne fizkulturne panoge. Nato sta nenadoma v to vrvenje, prikazujoče živahno delo in veselje ljudstva v naši državi, prikorakali z dveh strani skupini naraščajnikov, ki sta predstavljali reakcijo, obkolili Trst in ga skušali zavzeti. Sledila je na zanimiv način prikazana strnitev ljudskih sil Trsta in brezuspešni poizkusi reakcije, da ga zavzame. Končana je bila ta točka s simboličnim prikazom zmage tržaškega ljudstva, ki je zapodilo reakcijo v beg.
Sledil je še strumen nastop fizkul-turnikov KNO.T-a, ki so s puškami izvajali razne vaje, za katere so želi navdušeno priznanje desettisočev zbranega ljudstva.
Proslava na Triglavu
Letošnji Triglavski dan so izrabili fizkulturniki tudi za proslavo petletnice ustanovitve OF. Razvili so na vrhu Triglava, na Aljaževem stolpu, mogočno državno in slovensko zastavo z napisom OF in 1941—1946. Že na predvečer proslave so zagoreli kresovi in se zasvetile rakete na vrhu Triglava in Rjavine, kamor so se povzpeli naši alpinisti skupno z nekaterimi pripadniki KNOJ-a, ki jim • je načeloval kapetan tov. Ciglar. V soboto ob pol 12. uri so se sestali pri Aljaževem stolpu tov. Joso Go-
(Nadaljevanje na 2. strani)
Naraščajnice v povorki
rec, nadalje kapetan Ciglar Milan, inž. Brilly Hinko, Božič Milan, Stepančič Zlatko za II. divizijo KNO-J-a, Joža Čop, Jože. Kavalar, Janez Kališnik in drugi planinci.
Tov. Goreč Joso je s primernim nagovorom razvil zastavo v počastitev petletnice OF in pričetka na-šega odpora proti okupatorju, opozoril na dolžnosti, ki izvirajo za nas iz dela in žrtev osvobodilnega boja ter pozval vse fizkulturnike, da se oddolže temu delu s tem, da posvetijo vse svoje moči obnovi in izgradnji naše domovine v duhu nalog, ki nam jih
daje OF. Tov. Uroš Zupančič je v imenu fizkulturnikov. prevzel obljubo, da bo mladi rod izvedel svoje dolžnosti in svoje naloge tako do domovine kot do fizkulture v -naj-višji meri ter mu bo delo naše OF vedno svetal vzor pri tem prizadevanju za našo svobodo, tov. Goreč pa je izročil jeseniški podružnici PDS zastavo, v varstvo in uporabo ob svečanih prilikah na tem najvišjem vrhu v naši državi. Maršalu Titu, predsedstvu vlade ljudske republike Slovenije in tov. ministru Poliču, so bile odposlane s te proslave pozdravne brzojavke.
Fizkulturniki v paradi dela
V veličastni paradi dela, ki je bila 1. maja v Ljubljani, so v nad 3 ure trajajočem sprevodu korakali skupno z našimi delovnimi množicami tudi fizkulturniki.
Njihov strumen nastop so desetti-soči gledalcev navdušeno pozdravili. Bila pa je to tudi prava parada mladosti. V7 sprevodu so korakali fizkulturniki in fizkultunnice vseh ljubljanskih društev,. bile so zastopane skoraj vse panoge in videli smo fizkulturnike vseh starostnih razredov.
Na čelu so nosili velik znak Fiz-kulturne zveze Jugoslavije, to je rdečo zvezdo, ki je obdana z modrim vencem, . v sredi pa je tekač Lele barve. Za njim je sklenjenih test belih krogov, ki predstavljajo šest federalnih republik FLR Jugoslavije. Za znakom so se vrstile dolge vrste fizkultur«:kov v osmerosto-pih. Velika množica zastav in ogromni sliki maršala Tita in generalislma Stalina so še povečali pestrost tega dela sprevoda. Vrsta za vrsto je strumno korakala med gostim špalirjem gledalcev, od katerih si je marsikdo zaželel, da bi bil med to živo reko, polnd mladostne razigranosti in moči. Zelo mladim so sledili že starejši fizkulturniki, od katerih so se nekateri proslavili že na številnih mednarodnih tekmah in celo na olimpijskih igrah. Bili pa so v sprevodu tudi voditelji fizkulture — elani vrhovne organizacije, kakor tudi številni vaditelji.
Oddelek pozdravlja častne goste na tribuni
* W
člani Letalske organizacije Slc.venije neso modele, ki so jih sami izdelali
TISKOVNI SKLAD
za Primorsko, Korošico In izseljence
Izvršni odbor Osvobodilne fronte je razpisal poseben »Tiskovni sklad za Primorsko, Koroško in izseljence«. S sredstvi tega sklada bo poslan naš tisk vsem Slovenceni izven sedanjih mej FLRJ. Glavni odbori množičnih organizacij so prejeli bloke za zbiranje tega sklada. Na vsakem listku so natisnjene Titove besede: »Tujega nočemo — svojega ne damo!« — Dolžnost vsakega fizkulturnika je, da sodeluje pri zbiranju sredstev in tudi sam prispeva!
I9W,
TITOVA STAFETA VMMffh
oljutomlrx.
Posebno prisrčno so bili pozdravljeni člani letalske organizacije, ki so nosili veliko število lično izdelanih modelov letal, v avtu pa so celo peljali pravo brezmotorno letalo. Nogometaši so korakali v svojih tek: movalnih oblekah, kajakaši so peljal' za seboj svoje čolne, veslači so nosili vesla, dolga vrsta lahkoatletov in lahkoatletinj pa kopja, kot znak svoje panoge. Manjkali tudi nis-o igralci košarke in odbojke, ki sta postali pri nas v zadnjem času prav posebno priljubljeni, kakor tudi kolesarji z okrašenimi kolesi, sabljači s svojimi jnaskami in floreti ter številni orodni telovadci, ki so se od drugih še posebno odražali s svojimi mišičastimi' telesi.
Za zaključek so privozili s cvetjem in zastavami okrašeni motocikli' sti. Najprej so vozili sami že stari in preizkušeni tekmovalci, ki so na ostrih ovinkih že neštetokrat! ušli le za las smrti, za njimi pa turistični vozači, ki so zaključevali sprevod.
Ta nastop fizkulturnikov je gotovo navdušil za fizkulturo vso tisto mladino, ki je gledala sprevod in ki se do danes še ni vključila v vrste fizkulturnikov. Prepričani smo, da bodo tudi ti uvideli lepoto in spoznali koristi fizkulture ter v najkrajšem času postali člani kakega fizkulturnega društva.
(Op. ur.: Poročilo o obeh akademijah, ki sta bili prirejeni v proslavo 27. aprila in 1. maja, bomo objavili v prihodnji številki.)
K
V.
■ -.................
Z AGRI 6
Črtež prikazuje steze, po katerih bo v LR Sloveniji tekla Titova štafeta, ki se začne 19. t. m. in se konča na Titov rojstni dan v Beogradu. Glavni del štafete v Sloveniji se začne v Črnomlju in se konča v Samoboru, kjer bodo prevzeli palice s pozdravi hrvatski fizkulturniki. Z ostalih krajev pa se bo štafeta združila v Ljubljani. — Pojasnilo k črtežu: debele črte kažejo smeri glavnih štafet, katerim se bodo pridružile štafete, ki so označene s tanjšimi črtami. Pikčasto so označene meje Slovenije in bivše državne meje.
TRIGLAVSKI DAN
Letošnji Triglavski dan je bolj kot kdaj koli poprej razgibal tako naše fizkulturnike, ki so še prijavili za tekmo v izredno visokem- številu, kakor tudi našo javnost, ki jg spremljala vso prireditev z veliko pozornostjo in se živo zanimala za uspeh tekmovanj! Čeprav v letošnji zimi ni bilo dosti snega, je smučarjem uspelo izvestli velik del predvidenih" tekem, katerih višek in zaključek je bil smuk s Triglava, ki je ena od najmogočnejših smuških tekem, ki jih moremo izvesti v naši drža-viii.
Veliko število prijav, ki jih je podalo 15 društev iz Slovenije, 2 iz Primorske in 5 iz Hrvatske, je dalo slutiti, da vsi prijavljeni ne bodo kos težki nalogi, čim bodo spoznali tekmovalno' progo in letošnje snežne prilike, ki so pustile svoje sledove tudi v Triglavskem pogorju, kjer je kopnel sneg mnogo hitreje kot običajno. V zadnjem trenutku so prispeli še naši fizkulturniki iz Goriške in 3 iz Glistam j a, tako da je število' vseh prijavljenih naraslo na 126 tekmovalcev, kar je 'izredno veliko za težko tekmo v visokogorskem svetu. Pri vadbi se je tudi tpčno pokazalo, da nekateri proge ne zmorejo, brli pa so tudi primeri, da so se posameznim tekmovalcem zlomile smuči in da ISO se jim pri padcih izpahnili členki na nogi aliii raki.
Kljub temu se je javilo na startu 81 tekmovalcev in 12 tekmovalk! Dokaz, da je že v prvem letu naše fizkul turno gibanje mogočno zajelo vso našo mladino in ji dalo novega poleta in novega zagona za velike maniiifestacije naše fizkulture.
Izprememba proge
Snežne prilike so zahtevale iz-premembo prvotno razpisane tekmovalne proge. Za moške smo podaljšali start tik pod vrhove Ržiš v višino nad 2500 m, dočim so nastopile ženske na običajnem mestu nad Staničevo kočo. Cilj je bil skupen na Apnenici, ker nižje sneg ni bil več dober za tekmovanje. Moška proga je bila torej dolga ca 2700 m, ženska pa 2400 metrov.
I Med ženskami je presenetila ' Lidija Srebrničeva iz Gorice, ki je ; zaradi 5-dnevnega potovanja pri-! šla šele dan pred tekmo na Tri-! glav. Njen uspeh, bila je druga, j potrjuje njeno odlično znanje,
: ki ga je pokazala tudi že na dr-| žavnem prvenstvu. Ta tekma pa j jc zopet pokazala, kako nujno je treba izpopolniti vrsto ženskih tekmovalk, dati dekletom več prilike za tehnično izponolnitev lin jih pritegniti k alpskemu tek-
movanju, ker je števila tekmovalk v primeri s številom smučark in razvojem pri nas odločno premajhno-.
Velika izenačenost
Med moškimi pa je sliiika povsem druga, mnogo ugodnejša. Velika izenačenost sc kaže med prvimi 15 tekmovalci, ki so se razvrstili v časovnem razmaku 30 sekund! Med njmi opažamo sicer veliko razliko v tehniki smučanja, toda skoro vsakdo ima svoje posebnosti, ki jih zna dobro izkoriščati. Lahko pa smatramo' te za naš vrhunski razred, ki sc bo gotovo še in še izpopolnjeval, čim več'prilike bo'imel za tekmovanje. Rezultati kažejo nadalje, da med pirvimi 3 ntl niti 2 sekunde razlike, med naslednjimi 3 približno 2 sekundi. Šele pri naslednjih se razlike povečajo. Iz okolnosti. da je najslabši čas na tekmi 6:00.8, sledi, da bodo morali ostali tekmovalci vztrajno in načrtno delati, če se hočejo
izpopolniti; za tako delo pa so težke tekme najboljša šola.
Smuk s Triglava smo izvedli letos še v dobrih snežnih prilikah, v prav lepem vremenu. S tem, da smo preložili start pod vrbove Rži, je pridobila vsa tekma na prirodni slikovitosti. V bodoče h? tiilio tireba ravno to prireditev fotografsko in filmsko bolj izkoristiti, ker bi pridobili s takimi slikami odlični propagandni material ne samo za smučanje, temveč prav tako za propagando- naših krajev v tuiristiki.
Tekmo je vodil tov. Gorce s svojimi preizkušenimi: sodelavci tov. Predaličem, Šramlom, Jeleničem, Bernikom, Poharjem, Fajdigom, Langusom, Korčeto-m in inž. Janšo.. Potekla je brez ugovorov, v popolnem redu. Tudi težjih nesireč ni bilo.
Čim bodo prilike dopuščale, bo treba Triglavski dan zopet izvesti kot mednarodno prireditev in ga prirediiiti kot mogočno manifestacijo našega smuškega športa, ker ima za to vse pogoje.
Dosežen! uspehi na triglavskem smuku
1. Ženske:
1.	Švigelj- Pernuš Poldka (FKD Bled) .	.	. 3:46.9
2.	Srebrnič Lidija (Km, Gorica)..............4:24.6
3.	Praček Lojzka (Gregorčič, Jesenice) . . . 4:34.4
4.	Torkar Pavlina (Gregorčič, Jesenice) .	. 4:42.5
5.	Oblak Meta (Škofja Loka)...................5:25.6
6.	Pirkmajer Marjeta (Udarnik, Ljubljana) . 5:48
7.	Pohar Silva (Gregorčič, Jesenice) . . . 5:57.3
8.	Praček Anica (Gregorčič, Jesenice) . . . 8.03
9.	Gašperšič Marija (Begunje)................8:31
2. Moški:
1.	Praček Ciril (Gregorčič, Jesenice)
2.	Lukane Slavko (Tržič) ....
3.	Lukane Matevž (JA, KNOJ)
4.	—5. Klančnik Karel (Mojstrana)
4.—5. Krmelj Janko (Tržič) . . .
6.	Cop Franci (Maribor) ....
7.	Pinžgar Rudi (Begunje) .	.	.
8.	Koblar Stanko (JA, KNOJ) . .
1 9. Štefe Janko (Krim, Ljubljana) .
10.	Volk Milan (JA, KNOJ) ...
11.	Razinger Lojze (Gregorčič, Jesenice)
12.	Žnidar Emil (Gregorčič, Jesenice)
13.	Dernič Janko (Mojstrana) . .
14.	Bertoncelj Jože (Gregorčič, Jesenice)
15.	Miceli Marjam (Gregorčič. Jesenice)
16.	Baloh Janez (Udarnik, Ljubljana)
17.	Knop Ljubo (Maribor)...............
18.	Praček Marjan' (Gregorčič, Jesenice)
19.	Saksida Ivan (JA, KNOJ) . . .
20.	Miklavič Vladimir (Krn. Kobarid)
21.	Deisinger Ludvik (Udarnik, Ljubljana)
22.	Langus Joža (Gregorčič, Jesenice)
23.	Kovačič Milan (Mladost, Zagreb) .
24.	Puntar Stojan' (Udarnik, Ljubljana)
. 25. Polda Janez (JA) .................
2:39.9
2:41
2:41.6
2:48.1
2:48.1
2:50.4
2:52.9
2:54.7
2:56.7
2:57.8
3:01.2
3:02.5
3:03.1
3:07.6
3:08.9
3:11
3:12.7
3:14
3:16.8
3:17.4
3:18.3
3:19.5
3:21.5
3:22.6
3:25.4
USTANOVLJEN JE KOMITE ZA FIZKULTURO
Z občo uredbo o Komitejih vlade FLRJ je bil ustanovljen Komite za fizkulturo. Naloga Komiteja je obče vodstvo v fizkulturi. Pomagal bo ljudskim organizacijam, ki imajo v svojem programu fizkulturo, skrbel
bo za dvig delovne sposobnosti in za krepitev obrambne moči naroda, s fizkulturo. Poleg tega bo vodil državne ustanove za fizkulturo občenarod-nega značaja.
Splošna telovadba je temelj slehernega športa
Zadnje kolo nogometnega prvenstva ljubljanskega okrožja
!• maja, na dan praznika dela je “'■o zaključeno nogometno prvenstveno tekmovanje v ljubljanskem °krožju. Dva meseca je trajalo to zanimivo tekmovanje, ki je skoraj v. Celoti doseglo svoj namen, saj se je kakovost nogometu, kar smo o-pazili zlasti v poslednjih kolih, precej izboljšala. So še nekateri nedostatki, ki jih bodo morala poedina društva odpraviti, če hočejo, da se začno za Nogomet zanimati večje množice mladine.
Prvo mesto si je v tem tekmovanju osvojilo moštvo Železničarja, ki ni v vsem tekmovanju izgubilo nobene tekme in odigralo samo dve neodločni igri. Moštvo je izmed vseh sodelujočih najbolj homogeno in ni nikoli odpovedalo.
Drugo mesto si je z zmago nad Krimom priborilo moštvo Svoboda. Začeli so slabo, pozneje pa so se nekoliko popravili. V prvi polovici so dosegli 4, v drugi pa 5 točk ter iz-gleda, da so preboleli krizo. Zdi se nam. da je nepotrebno, da se je moštvo od tekme do tekme menjavalo in so nekateri najboljši igralci prisostvovali tekmam kot gledalci, namesto da bi igrali.
Tretje mesto si je z boljšo razliko golov osvojil Borec, katerega glavna odlika je bila borbenost in start, ki je pa pri nekaterih poedincih prešla v surovost. Glavna stebra moštva sta bila branilca in krilska vrsta, napad pu se je izkazal le včasih.
Na četrtem mestu je obstal zaradi slabše razlike v golih Krim, ki je bit ves čas tekmovanja do poslednje tekme na drugem mestu. Po prikazanih igrah tega mesta gotovo ni zaslužil, saj je pokazal najlepši nogomet. V tolažbo naj mu bo, da ga je spremljala izredna smola, saj je' moral# s svojim mladim, še ne rutiniranim moštvom, odigrati zaradi poškodb kar tri tekme samo z 10 igralci.
Zadnja je Edinost, ki v prvi polovici tekmovanja ni pokazala poleg dobre volje prav ničesar, a je v drugi polovici ugodno presenetila, saj ni bilo več dvoštevilčirh bazenskih rezultatov in je v prvem polčasu če-sto celo vodila.
Končno stanje v tabeli je:
1.	Železničar
2.	Svoboda
3.	Borce
4.	Krim
.5. Edinost
45:11
23:15
3 21:14
27:23
6:58
Zadnji dve koli tekmovanja, kakor tudi zaostali tekmi Železničar : Svoboda in Edinost : Svoboda, so morale biti odigrane med tednom in na praznik, da ne bi trpelo federalno prvenstvo, ki se prične v nedeljo, dne 5. maja 1946.
Železničar : Svoboda 2:0 (2:0)
Tekmo bi lahko razdelili v dve različni polovici. V prvem polčasu je bil absolutni gospodar na terenu Ž. v drugem polčasu je bila igra enakopravna in si je. že takoj v po-četnih potezah priborilo 2 gola naskoka, katere pa raztrgani napad S. ni mogel nadoknaditi.
Železničar : Krim 8:2 (1:1)
Rezultat je previsok, vendar zmagi ž. ni oporekati. Po predvajani igri, ki-je bila najlepša v vsem tekmovanju — bila je hitra in borbena — bi najbolj odgovarjal rezultat z 1 ali 2 goli razlike.
Borec : Svoboda 2:2 (2:0)
Malo je manjkalo pa bi Svoboda morala zapustiti igrišče poražena, ker nadomestni Svobodni vratar ni izvršil dobro poverjene naloge. S. je nastopila dokaj okrnjena in se mora le v drugem polčasu razpoloženemu napadu zahvaliti, da je rezultat neodločen.
Svoboda : Krim 6:2 (3:1)
” V tej tekmi se je šlo obema društvoma za vstop v federalno prvenstvo. V primeru zmage, ali vsaj neodločenega rezultata bi Krim ostal na drugem mestu. Svoboda bi pa zaradi boljše razlike golov ostala na tretjem. Tekma je bila lepa, V momentu, ko je Krim igral samo z 10 igralci in je tudi vodja napada zaradi poškodbe samo stal, je bila igra že •odločena v korist Svobode kljub temu, da so se igralci z juga Ljubljane, četudi samo z 9" igralci, borili še nadalje.
Borec : Edinost 5:0 (0:0)
V kompletni postavi bi Edinost lahko preskrbela za veliko presenečenje in bi lahko porazila Borca zaradi njegove mlačne in nekoristpe igre.
Borec s tako igro ne bo žel uspehov. Tudi proti slabemu nasprotniku je treba zaigrati resno in požrtvovalno.	C.
9. maja ČSR : Jugoslavija v nogometu
Češkoslovaška fizkulturna zveza je povabila za. »Dan zmage« v Prago našo državno nogometno reprezentanco, da bi odigrala tekmo z reprezentanco ČSR. kar je E IS A J sprejel.
Za sestavo naše reprezentance vi a da med ljubitelji nogometa veliko zanimanje, ker prihaja v poštev veliko število igralcev. Da bi bilo izbrano čim boljše moštvo je CO FJSAJ-a določil poseben odbor, ki naj z opazovanjem igralcev izbere kandidate za reprezentanco, ki so sedaj , (po tekmi Zagreb - Beograd) ostali na skupni vadbi v Beogradu in bodo odigrali pred odhodom tudi še eno tekmo za vajo.
Naša reprezentanca bo odpotovala v Prago 8. maja z letalom. Tekmo bo po radiu prenašala beograjska radijska postaja.
Do sedaj sta češkoslovaška in jugoslovanska reprezentanca odigrali
(pred vojno) 20 tekem. Kakšni so bili uspehi, kdaj in kje so sc tekme odigrale, pojasnjuje naslednja tabe-la:
1920.	V	Anversu	0:7.
1921.	v	Pragi	1:6
1922.	v	Zagrebu	4:3
1923.	v	Pragi	4:4
1924.	v	Zagrebu	0:2
1925.	v	Pragi	0:7
1926.	v	Zagrebu	2:6
1927.	v	Beogradu	1:1
1927.	v	Pragi	3:5
1928.	v	Pragi	3:1
1928.	v	Pragi	1:7
1929.	v	Zagrebu	3:3
1929.	v	Pragi	3:4
1931.	v	Beogradu	2:1
1932.	v	Pragi	2:1
1933.	v	Zagrebli	2:1
1934.	v	Pragi	1:3
1935.	X'	Beogradu ,	0:0
1937.	v	Pragi	4:5
1938.	X'	Zagrebu	1:3
Državno prvenstvo v kros kontriju
Federalno prvenstvo v nogometu
Skupščina Eizkulturne zveze Slove" ni j c je sklenila dne 14. aprila 1946. da se bodo opravile tekme za nrven-stvo Slovenije v nogometu tako-le:
1. Člani:
Sodelujejo društva:
E, 2. in 3- plasirani ljubljanskega okrožja;
E, 2. in 3. plasirani mariborskega okrožja;
E irt 2. plasirani celjskega okrožja:
E in 2. plasirani gorenjskega okr.;
skupno 10 društev.
. E kolo se igra po dvojnem sistemu Jzpadanja, in sicer tako, da se prvakom okrožij izžrebajo nasprotniki iz 0stalih 6 udeležencev. 2. del tekmo-v.anja se opravi po načinu dvojnega
s,	stema točk. Prvak tega tekmovanja Se uvrsti v 1. stalno državno ligo: 2. po uspehu pa v 2. državno ligo. Tekmovanje se prične dne 5. maja in se
°nča nepreklicno dne 30. jun. 1946.
2- Naraščaj:
t.	kravico do tekmovanja imajo tisti, ly,so se rodili v 1. 1928. do vključno lii '-' Prvenstvo se igra letos v Ljub-„ Sodelujejo prvaki okrožij. Zrna-
'alec se uvrsti v državno nogo-1 se 110 prvenstvo naraščaja. Tekmuje 'i' ,6o sistemu enojnega izpadanja. 1,1 a traja 2X30 minut. Tekmova-
nje se bo vršilo dne 9. in 10. junija 1946.
Okrožjem naročamo, da svoje prvenstvo naraščaja končajo do 4. junija in nam takoj javijo prvake. Pare bomo žrebali na dan tekme dopoldne v prostorih FZS na Taboru ob 11. urf spričo poslancev tekmujočih društev.
II. slovenska liga
Za bodoče federalno prvenstvo v nogometu se ustanovi »Slovenska liga« iz 10 društev. Tekmovanje sc prične dne 11. avgusta. Prva polovica tekmovanja se konča v letošnji jeseni, druga polovica pa spomladi 1947. Igra se po dvojnem sistemu točk. Prvak tega tekmovanja se v 1. 1947. uvrsti v II. državno ligo.
Sodelujoča društva se bodo določila na sestanku okrožnih poverjenikov za nogomet, ki bo mesec pred pričetkom tekmovanja v prostorih FZS, Ljubljana, Tabor.
Društva izven lige igrajo najprej prvenstvo v okrožjih. Prvaki okrožij, ki morajo biti znani do 1. maja vsakega leta, igrajo nato med seboj za prvenstvo po načinu dvojnega sistema točk. 1. in 2. po uspehu iz tega tekmovanja prideta avtomatično' v slovensko ligo, iz katere zadnja dva plasirana avtomatično izpadeta.
V nedeljo 28. IV. je bilo v Ma-ksimirskem paiilku v Zagrebu dirž. prvchstvo v kros kontriju. Pred velikim številom gledalcev so nastopili tekmovalci in tekmovalke iz štirih federalni,(h enot. "*
Prvo je tekmovalo nad 150 tovarišic, članic 25 raznih fizkuf-turnih društev. Tekle so na progi 1500 m. Začele so teči nenavadno hitro, tako da so mnoge tekmovalke že v prvi polovic) proge postale žrtev prehitrega tempa, med ostalimi tudi favoritinja teka Seka Martinovičcva. Od začetka pa vse do zadnjih metrov se ni vedelo, katera bo zmagovalka, ker so tekmovalke neprestano tekile v velfkii skupini. " Približno 300 m pred ciljem, so tekmovalke začele s sprintom ter je bilo do zadnjega metra nemogoče predvideti, kateri se bo posrečilo prebiti na prvo mesto. Končno je uspelo mlado in do sedaj neznani Karlovčanki Škrti-čevi priti na vodstvo ter ga do cilja še povečati. Naslednje tekmovalke so bile tako izenačene, da znaša časovna razlika od druge pa do dvajsete na cilju samo 30 sekund, to se pravi, da je vsako sekundo ,iin pol prispela na cilj po ena tekmovalka.
Končni rezultat teka tovarišic za prvenstvo Jugoslavije v kros kontriju za leto 1946, na progi dolgi 1500 m, je naslednji:
1. Škrtič Ančica (Udarnik, Karlovec) 4.52.0 minut. 2. Djuretek Dragica (Grafičar, Zagreb) 4.57.0; 3. Zamuda Marija (Olimp, Celje) 4.58.0; 4. Jamnik Marija (Edinost, Ljubljana) 5.00.0; 5. Sekulič Anki ca (Slavija, Zagreb) 5.08.0; 6. Krizmanič Marija (Dinamo, Zagreb) 5.10.0; 7. Bogovič (Teksti-lac, Varaždin); 8. Kovačič (Tek-stilac, Varaždin); 9. Budimčevič (Jedinstvo, Subotica); 10. Štajbl (Metalac, Beograd); 11. Leskovšek (Olimp, Celje); 12, Markič (Edinost, Ljubljana).
Ženski prvak moštev je postalo F D Jedinstvo (Subotica) v postavk Madjar, Pitiota, Poljak o-vič, Čanadi, Budimčevič, Varmu-ža. Drugo mesto so zasedle članice FD Olimpa iz Celja. Na tretjem mestu je moštvo FD Tekstilca iz Varaždina. Četrto mesto je pripadlo moštvu FD Metalac, Beograd.
7500 m za moške
Moški so nastopili na 7500 m dolgi progi. Takoj na začetku je bilo videti, da bo borba ogorčena vse do konca teka. Teklo je 200 tekmovalcev iz približno 40 raznih fizkulturnih društev 'cele Jugoslavije. Takoj po startu sio tekači začeli s skoraj prehitrim tempom. Piroga je bila na nekaterih mestih preozka, tako da so prvi kilometer tekači pretekli v veliki razvlečeni gruči. .Vodili so izmenoma zdaj eden zdaj drugi. Že* po drugem kilometru pa se je položaj precej razjasnil, ker je uspelo desetim tekmovalcem oddaljiti sc od ostalih. Neznani Terzin iz Velike Kikinde je prevzel vodstvo te skupine, ki je imela kmalu naskok približno 150 m. Pred vzponom pri, maksi-m irske m .jezeru je prišel na vodstvo znani Stefanovič (Partizan, Beograd) ter se mu je posrečilo z hitrim tekom pridobiti, prednost kak'h 30 m. Mihalič (Mladost, Zagreb) .je vodil majhno skupino, ki si je vneto prizadevala .dohiteti pobeglega Stefanoviča. Pri 3000 m je Stefanovič povečal vodstvo na 50 m, d očim se je Mihalič odtrgal od svoje skupine in skušal dohiteti Stefanoviča. Njemu so sledili v razdalji 20 m Pavlovič (Partizan), Srakar F. (Krim, Ljubljana), Dolenc (Edinost. Ljubljana) in drugi. Ko so tekmovalci, pretekli 4000 m, je uspelo drugi skupini, ki jo je vodil Godler (Mladost, Zagreb) dohiteti vodečo skupino. Začela se je huda borba v teku' navzdol, ker so tekmovalci
njim Mihalič, 20 m za njim Godler, potem Doršič, Flass (oba Dinamo, Zagreb), Pavlovič, C e raj (oba Partizan) in drugi Ko sotekmovalci po razburljivem teku na trdem terenu pretekli v zadnjo tretjino- proge, je vodeči Stefanovič s hitrim tempo-m povečal prednost na 150 m. Vrstni red tekmovalcev nrti 6000 m se je nekoliko izpremcnil in je bil naslednji: prvi Stefanovič, 150 m za njim Mihalič, precej tesno za n ji,m Godler, potem Doršič, Cera j, Flass, Timotijcvič (Metalac, Beograd), Krajcar, Pavlovič, Masten in drugi. Tekmovalci so v zadnjih* 1500 m tempo znatno povečali. Do cilja sp tekli po prijetnem hladu ob jezeru, sc nato še enkrat povzpeli na položen hribček, nakar so tekli navzdol in po travniku še kakšnih 350 m.
Uspehi teka so blilii:
1. Stefanovič Djordje (Partizan, Beograd) v času 22:32.0 minut; 2. Mihalič Franjo (Mladost,
Zagreb) 22:46.0; 3. Godler Josip (Mladost, Zagr.) 22:50.0; 4. Flass Viktor (Dinamo, Zagr.) 23:27.0; 5. Doršič Franjo (Dinamo, Zagr.) 23:28.0; 6. Ceraj Zdravko (Partizan, Beograd) 23:30.0; 7. Krajcar Franjo (Sloboda, Zagreb) 23:42.0; 8. Timotijcvič Slobodan (Metalac, Beograd) 24:03.0; 9. dr. Rehm Alfred (Partizan, Beogr.) 24:18.0; 10. Pavlovič Stevan (Partizan, Beograd) 24:19.0. Sledili so: 11. Čer (Partizan, B.); 12. Žerjal B. (JA), 13. Polovina (JA); 14. Mi-kuška (Partizan, B.); 15. Glonar (Svoboda, Ljubljana).
Prvak moštev v kros kontriju za leto 1946. je Centralni dom Jugoslovanske Armade »Partizan«, v postavi: Stefanovič, Ceraj, dr. Rehm, ‘ Pavlovič, Čeir, Mikuška. Drugo mesto so zasedli pripadniki JA, tretje.mesto je pripadlo moštvu zagrebške Sl obode, celjski Olimp pa je na četrtem mestu.	Snoj Ivan

DJURETEK DRAGICA vodi 300 m pred ciljem
DJORDJE STEFANOVIČ, državni prvak v kros kontriju
DAVISOV POKAL
Španija in Davisov pokal
Sodelovanje Španije v teniškem tekmovanju za Davisov pokal je postalo središče zanimanja v vseh evropskih državah, ki se bodo udeležile tekmovanja. Posebno prizadete se čutijo Francozi. Predsednik francoske asociacije Rennč Gilom je izjavil, da se boji, da bo Francija v ori-meru, da se dovoli nastopanje Španiji, izpadla iz tekmovanja. Prvo tekmo bi ntbrala namreč Španija odigrati s Švico. Francozi računajo, da bodo Španci skoraj gotovo zmagali. Če bi torej v prvem kolu premagali Angleže, bi morali nastopiti proti reprezentanci Španije, kar pa ne bi bilo mogoče, ker je meja med Francijo -n Španijo zaprta.
Vendar Francozi upajo, da bo do takrat Španija izključena iz tekmovanja, kar je neobhodnti potrebno, ker je gotovo, da bi sicer veliko število držav odklonilo udeležbo na tekmovanju.
Kdo bo nastopil za Jugoslavijo
Na velikonočnem teniškem tekmovanju v Zagrebu, se je v precejšnji meri razčistilo vprašarife naših zastopnikov za Davisov pokal. Zmagi Mitiča in Pallade nad Puričeccm dajeta slutiti, da Punčec verjetno letos ne bo naš zastopnik ali pa samo v paru. Izenačena igra Pallade in Mitiča pa je dokaz, da lahko letos zaradi skoraj enake moči obeh igralcev računamo na uspeh. Predvojna . leta smo namreč vse svoje nade polagali v Punčeca, ki je moral zmagati dvakrat, sicer je naše moštvo igro gotovo izgubilo. Letos pa je torej drugače.
Za Anglijo bodo nastopili mladi igralci
V Angliji trpe veliko pomanjkanje vrhunskih teniških igralcev, ki bi imeli dovolj rutine z mednarodnih snidenj in bili sposobni uspešno tekmovati za Davisov pokal. Žatp so sc
začeli dohitevati vodečega Stcf.'-1 odločili' da bo,do priredili, več zbirnih novica. Pri 5000 in jo tek »o«.«) j JSTmiidi. zopet mirnejši pa tudi temp;, je kandidate za reprezentanco, znatno popustil Vrstni red j c Mlad; igralci naj bi predvsem pobil tu: prvi Stefanovič, 30 m za 1 kazali., če - so dušpvno in telesno-za-
dosti prpravljeni za to težko tekmovanje. Uspehi na tem tekmovanju bodo služili za osnovo pri sestavi angleške reprezentance. Angleži zaradi tega nimajo prevelikih izgledov za to tekmovanje in je skoraj gotovo, da bodo izpadli že v prvem kolu, ko bodo imeli za nasprotnika Francijo. Vsekakor pa bodo težke tekme koristile mladim tekmovalcem, ki bodo v bodočnosti prevzeli nalogo zastopati svojo domovino.
Sistem igranja
Tekmovanje se igra na poseben način, ki se ravno zaradi tega imenuje Davis-cup sistem. Za vsako reprezentanco smejo tekmovati največ štirje in najmanj dva tekmovalca. Če so štirje, igrata dva po dve igri, v katerih nastopajo posamezniki, ostala dva pa tvorita par. Lahko pa odigrata vse igre tudi samo dva igralca, ki poleg iger posameznikov, nastopita tudi v igri parov. Vsega skupaj je odigranih v treh dneh 5 iger. Prvi dan sta odigrani dve igri posameznikov. Drugi dan se odigra samo igra parov. Tretji dan pa zopet dve igri posameznikov, pri čemer pa ne smeta igrati med seboj igralca, ki sta igrala že prvi dan. Ža dobljeno igro. prejme moštvo 1 točko. Neodločenega rezultata ne more biti. Največja možna zmaga je zato 5:0, najmanjša pa 3:2. Moštvo, ki izgubi, izpade iz nadaljnjega tekmovanja, d oči m ima zmagovalno moštvo pravico nastopiti v naslednjem kolu. To traja tako dolgo, da ostane od moštev, ki so določena v evropski coni samo eno moštvo, ki je ncoficialni prvak Evrope. To moštvo odigra potem izločilno tekmo z zmagovalcem ameriške cone, kjer se je izvedlo tekmovanje po istih načelih kot v evropski coni. Zmagovalec tega snidenja pa je drugi finalist tekem za Davisov pokal, bočim. je prvi finalist moštvo, ki je prejšnje leto zmagalo in ki hrani v svoji bo m ovni pokal do trenutka, ko je znan novi zmagovalec.
Letos bo moral zmagovalce evropske cone odigrati polfinalno tekmo z zmagovalcem' ameriške cone, tisto moštvo, ki bo zmagalo, pa finalni) tekmo z avstralsko reprezentanco, ki hrani pokal.
Fiskuliura ras vi ja telesne in duševne vrline!
Gorenjski planinci v prvem lelu svobode
Brž ko so partizanske brigade zmagoslavno vkorakale in prinašale s svojimi vihrajočimi zastavami zmago in svobodo, so naši gorniki po dolgoletnih odpovedih, zopet stopili na svoja pota.
Skalni špiki so dolga leta samevali in bili cilj neutešenih hrepenenj premnogih ljubiteljev naših gora. Na vsak način so gorniki hoteli nadoknaditi vse, kar je bilo toliko časa prepovedano in zamujeno,
Predani in požrtvovalni gorenjski planinci so uvideli veliko potrebo obnove in preporoda. Komaj so zadihali svobodni zrak, že so se jim ponujale lepe in koristne naloge. Jesenice so bile vedno stalna gonilna sila.
V opoju sreče in svobode, so pohiteli združeni jeseniški fizkultur-niki ob prvi priliki, in to že 15. julija, v novo deželo naše svobodne države Trento, Tam so v zibelki Soče, .med gorami, našli sebi enake. Kako so bili srečni vsi, v deželi tolikih sanj in hrepenenj. Praznih rok se niso hoteli sestati z brati, ki so toliko let robovali krutim sovražnikom našega ljudstva. Hoteli so osvobojenim bratom prinesti dar, ki so ga zaslužili. Naše slavne brigade so Trento osvobodile, fiz-kulturniki z Gorenjske pa so hoteli te ljudi tudi kulturno preporoditi; Preko 700 slovenskih knjig je bilo prenesenih čez gore v oprtnikih v deželo, do katere imamo vse pravice. Ljudstvo, ki je že 25 let bilo neizprosen .boj za svoj obstanek pa je potrebovalo tudi kruha in gospodarske obnove.
Gorenjski fizkulturniki so storili vse potrebne korake pri ljudskih oblasteh, da se Trenta tudi gospodarsko obnovi. Skupna akcija z RKS je rodila velik uspeh.
Prvi množični izlet gorenjskih gornikov, katerega se je udeležilo preko 80 ljudi, so Trentarji sprejeli s solzami sreče in bratskimi objemi.
Odkritje spomenika padlim junakom
Ne bili bi vredni svobode, če ne bi znali ceniti vseh dragocenih žrtev, ki so nam to svobodo pribo rile. Nesmrtnim junakom osvobodilnega boja so gorenjski gorniki dne 5. avgusta odkrili spominsko plaketo na vrhu Škrlatice. Da smo
dozoreli in da znamo ceniti gomile kosti in da znamo ceniti potoke dragocene krvi, na kateri je zgrajena naša svoboda, je dokazalo 150 predanih gornikov, ki so ta dan v tako velikem številu poselili spominski vrh Škrlatice in tako dostojno počastili žrtve osvobodilnega boja in jim dali neomajno priznanje. Takega obiska Škrlatica ni in ne bo zlepa več dosegla. Visoko nad svobodno domovino stoji napis: »Kot žrtve ste padli v borbi za nas!«
Triglavski udarniški dan
Na svojih potih so gornjki srečavali žalostno zapuščino okupatorjev, ki so uničevali vse, kar je bilo last našega ljudstva.
Naši ponosni planinski domovi so bili v obupnem stanju Gorniki so organizirali 9. septembra na triglavskem udarniškem dnevu drugi množični izlet, ki naj bi bil namenjen porušenim planinskim domovom. Sodelovalo je preko 200 ljudi, ki so s skupnim delom marsikaj pripomogli k obnovi.
Dne 12. septembra, v prvem letu svobode, so naredili gorenjski gorski reševalci plemenito gesto, da so svečano in dostojno pokopali posadko zavezniškega letala, ki je v pomladnih mesecih strmoglavilo v južno steno Rjavine.
Neustrašeni gorniki so vedno na delu za obnovo. Niz svojih dobrih del pa so izpolnili in s tem dosegli višek, ko so na zgodovinsko obletnico II. zasedanja AVNOJ-a in za proglas Titove republike, izobesili na zasneženem vrhu Triglava našo narodno zastavo in tako kronali svoja dela z največjim uspehom tega leta.
tereni so se predstavili kot odlični tehnični strokovnjaki in prav dobri organizatorji. Prepričani smo, da so številni civilisti kakor tudi zastopniki JA odnesli koristne izkušnje, ki so obenem dobro spričevalo za gorenjske gorske reševalce.
Gorski reševalni iečaj
Neumorni planinski delavci pa so pristopili še k drugim uspelim akcijam. Da se omogoči množični obisk planin, je treba v polni meri skrbeti in poskrbeti, da se te množice ljudi primerno zaščiti. Ker so na Jesenicah odlični reševalci in alpinisti, je bilo nujno potrebno, da se središče gorske reševalne službe PDS prenese na Jesenice. S tem predlogom so tudi uspeli. Kažejo se že prvi uspehi. V dneh 12,, 13. in 14. aprila so reševalci organizirali že gorski reševalni tečaj, v ka-
Podvigi alpinistov
Izostali pa tudi niso odlični uspehi naših planincev v najtežjih stenah naših gora. Takoj po osvoboditvi sta naša neumorna alpinista Joža Čoip in Pavla Jesihova v najtežji smeri in najbolj neugodnih vremenskih prilikah v dneh 26. do 30. junija preplezala edino še preostalo smer triglavske severne stene, ko sta preplezala kot prva centralni steber v tej mogočni steni .
Drugi podjetni in borbeni alpinisti v vrvitvi Župančič, Dermelj in Medja, so ponovili edinstveno smer Zlatorogovih polic v Triglavski steni, ko so to mogočno steno prečkali od Praga do Plamenic in Luknje. Ta trojica ni poznala zaprek, hotela je vse zaostalo pridno nadoknaditi. Že 26. avgusta jih najdemo v silnem Jugovem stebru Triglavske stene in mesec dni pozneje, 23. septembra, jim uspe preplezati severno steno Špika v smeri Pavle Jesihove.
Prvo leto v svobodi šo zgoraj imenovani v družbi tov. Janeza Krušiča preplezali tudi Škrbino v Zadnjem Prisojniku (Mlinarice). Na teh poteh so že gazili prve jesenske snegove.
Neumorni so bili in .čestokrat te podjetne gornike srečujemo tudi v zasneženih gorah. V družbi Dimnika, Krušiča. Župančiča, Dermelja, Oblaka in Medje jih srečamo, kako plezajo zasnežene police Škrlatice in Rokove špice. Nič jih ne zadržuje več. Hromi jih mraz in zimski viharji, trmasto in podjetno kljubujejo snegovom. Vtirajo si nova pota in gazijo globoko gaz. V začetku februarja uspe Krušiču, Medji, Bizjaku in Kramžarju grebensko prečenje Rušica, Riglica, Kurjega vrha.
Dimniku, Krušiču in Župančiču se pridruži še Gorjanc Janez in mladi Ljubo Bizjak. Uspe jim preplezati kot prvim dne 24,. marca severno steno Razorja. Neustrašeni so in -podjetnost jim utira pot. Kot prvi so še isti dan sestopili v Križko grapo, ki je desno od poti čez Križko steno in poleti neprehodna.
Dne 31. marca so se zbrali znova pod stenami in grapami Škrbine v Zadnjem Prisojniku Krušič, Župančič, Bizjak in Gorjanc. Strma stena, ki je zasnežena, se pne proti modremu nebu. V rano in hladno jutro sekajo oznojeni stopinje v plaznico. V svoji podjetnosti uspevajo povsod. Kjer je najtežje, jim pomagata volja in pogum. Po resnem opravilu izstopijo zmagovito v Jugovem izstopu S Škrbine se pno navzgor do Zvonika pod grmado Razorja. Od tu prečkajo pod kupolo severno steno Razorja in preko ' Kriških podov dospejo do Kriške grape in po njej drzno sestopijo v Krnico.
Isti dan uspešno plezajo Dovjak, Medja in Oblak - v severo-zapadni steni Velikega rokava. Steno so naskočili iz Velike dnine. Mladost in borbeni duh zmagujeta in premagujeta nevarnosti. Z Velikega rokava sestopijo na jug v škrbino med Rokavi in dalje čez Grunte v Vrata,,
Takega uspelega poleta gerenj-skih alpinistov v prvem letu svobode smo lahko veseli in upamo, da bomo o njih v kratkem času slišali Še marsikaj dobrega in koristnega.	Žuro
Razdelitev lahkoalletov v štiri razrede
Nova pravila za lahkoatletske tekme določajo zaradi predvidenih množičnih tekem, razdelitev tekmovalcev v štiri razrede, ki so določeni po doseženih uspehih. Tahela rezultatov, ki odločajo, v kateri razred spada lahkoatlet je taka-le:
MOŠKI
TEKI	Zvezni razred	I. razred		II. razred
DHL m	11,0	11,7	12,6
200 m	22,5	24,0	26,0
400 m	51,0	54,5	59,2
800 m	1:58,0	2:08,0	2:20,0
1500 m	4:06,0	4:28,0	4:50,0 .
3000 m	9:00,0	9:50,0	10:30,0
5000 m	15:30,0	17:00,0	18:20,0
10.000 m	32:30,0	35:30,0	39:00,0
Maraton	Prvi na drž. prvenstvu in vsi	Prvih >0% na	S0 % tekačev
	pod 3 urami	drž. prvenstvu	na drž. prven.
Partizanski pohod	(Predpisi bodo naknadno določeni)		
110 ni (zapreke)	15,6	17,2	19,4
400 m (zapreke)	57,0	1:02,0	1:08,0
METI			
krogla	14,50	12,00	9,80
disk	45,00	37,00	29,00
kopje	60,00	50,00	38,00
kladivo	47,00	36,00	26,00
SKOKI			
višina	1,85	1,68	1,50
daljina	7,00	6,30	5,50
troskok	14,30	12,80	11,20
palica	-	3,70	3,20	2,60
peteroboj	3100	2400	1800
deseteroboj	6000	4610	3500
TEKI	ŽENSK	E	
60 m	8,2	8,7	9,3
100 m	l!i,9	13,6	14,6
200 m	27,5	29,5	32,0
800 m	2:28,0	2:40,0	2:50,0
80.m (zapreke)	13,0	14,2	16,0
SKOKI			
višina	1.48	1,32	1,1 n
daljina	5,20	4,60	3,90

SPOMINSKI STEBER PADLIM BORCEM PLANINCEM
METI
krogla
disk
kopje
troboj
peteroboj
12,00
38,00
38,00
1650
2600
10,00
32,00
32,00
1500
2000
7,60
22,00
22,00
900
1400
III. RAZRED
V tretji razred spadajo vsi, ki so v enem letu nastopili vsaj na treh tekmovanjih.
so sproščeni zadihali na svetlih vrhovih, tisti so v "tej veliki dobi zamenjali zveneča kladiva in otemnele cepine z orožjem, vključili so se v upor naroda in udarili so v trdi borbi po sovražniku ljudstva.
Osvobodilna vojna vihra je potegnila v svojo veličastno borbo tisoče naših planinskih tovarišev. Mnogi izmed njih je omahnil, plemenito je daroval svoje življenje za boljšo bodočnost naroda. Ne vemo imena vseh, ne vemo za vse kraje njihove
tisti planinci, ki smo doživeli čas, o katerem smo sanjali, odkrili v Kamniški Bistrici spominski steber vsem tistim, ki so nekoč hrepeneli po' naših vrhovih in stenah po današnjem času, a so v borbi za ta čas in.našo bodočnost — padli. Skromen bo spomenik, a vendar t>o ostal buditelj spoštljivega spomina bodočim planinskim rodovom.
Tega dne se bomo zbrali v Kamniški Bistrici vsi planinci, da se poklonimo spominu padlih borcev
smrti Vemo pa, da je mnogi v dol-i planinskih tovarišev. Ljubljanska po-gih nočeh sanjal o osvobojenih go- družnica PDS organizira množičen
rah in planinskem tovarištvu.
Dne 12. maja 1946, prvo nedeljo. . po obletnici osvoboditve, bomo vsi večjem številu.
pohod na to slovesnost in vabi vse planince, da se ga udeleže v čim
ZVEZ1NI RAZGLASI
V grmenje plazov so zaregljali odmevi rafalov, mir negibnega neba so
NOGOMETNI REFERAT
1. Verificirajo se sledeči igralci za FD Borec, Ljubljana. S pravico nastopa dne 20. februarja t. 1.: Trček Janez, Trček Stane, Zavrl Rudolf, Perko Bogdan, Piskar Ivan, Piskar Dušan, Dobrlet Miodrag, Povhe Alojzij, Anžič Danijel. Humar Ivan, Kor-dež Valentin, Dolinar Janez, Kramar Mirko, Rakušček Zdravko, Pavlica. Alojz, Avsec Ivan, Kunej Zvone, Ju-ričič Ivan, Šibenik Lado, Pahor Franjo, Kunst Ivan. Žagar Leander, Štefančič Marjan. Plečko Edvard, Mu-gerle Alojz, Koren Lado, Medved Ciril, Golov Drago, Ivanc Ivo, Čelesnik Vinko, Šibenik Izidor, Mandelj Janez, Mandelj Jože, Jankovič Mitja, Grošelj Janez, Kočevar Alojz, Petan-čič Marjan, Kligenstein Karel, Zavrl Stane, Ropič Dušan. Vrhovec Andrej, Papež Jožef, Rot Slavko, Strgar Danilo, 'Spitzko Avgust, Grošelj j Janez, Kocijan Drago, Por Pavel, Por Marjan, Porenta Marko, Galle Bruno in Ulčar Matko. S pravico nastopa dne 10. marca t. L: Oplotnik Gu-
so rodili novega človeka: safnega se-
be. Doba je bila večja od samih gora in porajajoči se temelji bodočno-
Žigon Stanislav. S pravico nastopa 31. marca t. L: Toplak Jože, Kastelic Jožef, Zomer Janez, Indof Rudolf,
Najmanjša neprevidnost je lahko vzrok padca
sti so bili trdnejši od gorskih vzno- Lončarič Jožef in Vrhovec Janez, žjj	|	2. Za TD Domžale, s pravico na-
Ljudje so rodili samega sebe. Roj- stopa dne 20. februarja t. L: Brinovec stva so pa boleča in krvava.	| Franc, Vajt Vinko. Vajt Valentin,
Tisti, ki so se nekoč mirni greli. Šme Janez, Kuralt Joško, Janežič v sončnih skalah, ki so se vzpenjali Vinko, Šubelj Stanislav, Čad Ivan, s pesmijo preko prepadnih sten, ki Pavlin Zule, Flerin Milan', Pirc Al-
fonz. Pirc Nande. Rihtar Pavle, Kovač Stane, Pirc 'Stane. Škerl Oton, Pavlin Albin', Orehek Brate, Sirca Slavko, Pogačar Janez, Zevnik Jožef in Zevnik Roman. S pravico nastopa dne 17. marca t- i : Janežič Stane, Peršolja Miha, Tavčar Alojz, Zajec Franc, Mazovec Viktor in Flerin Jožef.
Verifikacije za ostala društva bodo objavljena po abecednem redu v na-slednjih številkah.
OBJAVE
VSEM FIZKULTURNIM DRUŠTVOM NOVOMEŠKEGA OKROŽJA
Novomeško fizkulturno okrožje je priredilo od 7. do 14. aprila okrožni vaditeljski tečaj. Na tem tečaju »o se udeleženci bavili z vsemi panoga' mi fizkulture. Na žalost pa je bila posebno udeležba večjjh društev slaba, kakor da ne potrebujejo strokov' no izvežbanih osebi
Zato naj do 10. maja vsa društva sp-oroče strokovnemu referentu novomeškega okrožja ime in podatke .vseh vaditeljev in društvenega referenta-Obenem naj poročajo o dosedanje«* 1 delu in o načrtih za bodočnost.
Zaradi enotnega dela in sodelova-nja. so navedeni podatki potrebni.
Okrožni referent za fizkulturn v Novem mestu
Tisk Učiteljske tiskarne' v Ljubljani, predstavnik Francč Štrukelj. — Ureja uredniški odbor.